Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
predočeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. prikazovati, predstavljati: v romanu pisatelj nazorno predočuje življenje proletarcev; predočevati komu pomen dela / slike predočujejo zgodovinske dogodke
    predočeváti si 
    predstavljati si, zamišljati si: ljudje so si to različno predočevali; predočeval si je njeno lepoto / v mislih si je predočeval, kako mu naj pove, kaj se je zgodilo
SSKJ²
predočítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od predočiti: natančna predočitev stanja; predočitev kulturnega življenja
SSKJ²
predóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. prikazati, predstaviti: pisatelj je predočil v romanu idealno kmečko življenje; grafično predočiti porabo; nazorno predočiti problem / predočil mu je, kaj vse bi ga lahko prizadelo
● 
knjiž. obdolžencu so predočili ukradeno listnico pokazali (kot dokaz)
    predóčiti si 
    predstaviti si, zamisliti si: skušal si je predočiti vsako malenkost; natančno si je predočil njen obraz
SSKJ²
prèdoglèd -éda m (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́)
1. ogled postavitve za natis izdelane strani na računalniškem zaslonu: hiter predogled slike; predogled strani; predogled tiskanja; okno za predogled
2. predhodni ogled: narediti predogled; skrbel je za predogled strateških točk in nastanitev
SSKJ²
prèdojačeválnik -a m (ȅ-ȃ)
elektr. naprava ali del naprave, ki povzroča povečanje zelo šibkega signala, da ga je mogoče okrepiti, povečati v ojačevalniku:
SSKJ²
prèdokús -a m (ȅ-ȗ)
knjiž. nejasno, nepopolno doživljanje, občutenje tega, kar bo sledilo: predokus bede; predokus veselja, bližnje zmage
SSKJ²
prêdol in predól -óla [tudi predou̯m (é ọ́; ọ̑)
zastar. stranska dolina: doli in predoli
SSKJ²
predôlbsti -dôlbem [predou̯pstidov., predôlbite in predolbíte (ó)
z dolbenjem narediti luknjo skozi kaj: predolbsti hlod; kapljice so predolble kamen
SSKJ²
predôlg -a -o stil. -ó [predou̯g-prid. (ȏ ó)
preveč dolg: delati predolge korake; predolgi lasje; predolgo krilo / predolg govor; predolga povest / utrujen od predolge poti
● 
slabš. imeti predolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; evfem. imeti predolge prste krasti
    predôlgo prisl.:
    predolgo čakati; predolgo se je zamudil na obisku; ne predolgo potem je res prišel
SSKJ²
predôlgčas [predou̯kčaspovdk. (ȏ)
s smiselnim osebkom v dajalniku preveč dolgčas: samemu je bilo na vasi predolgčas
SSKJ²
predolgočásen -sna -o [predou̯gočasənprid.(á ā)
preveč dolgočasen: predolgočasen film; njegovo delo je predolgočasno / predolgočasen človek je, da bi se pogovarjala z njim
    predolgočásno prisl.:
    predolgočasno predavati / v povedni rabi predolgočasno mu je bilo v samoti
SSKJ²
predolgovézen -zna -o [predou̯govezənprid. (ẹ́ ẹ̄)
slabš. preveč dolgovezen: predolgovezen pisatelj; biti predolgovezen / predolgovezni govori
SSKJ²
prèdolímpijski -a -o prid. (ȅ-ȋ)
šport. ki je, poteka pred olimpijskimi igrami: predolimpijski trening; predolimpijsko tekmovanje
SSKJ²
predolóčen -čna -o prid.(ọ́)
preveč določen: predoločna izjava; predoločno mnenje
    predolóčno prisl.:
    predoločno se izražati
SSKJ²
predomàč -áča -e prid.(ȁ á)
preveč odkrit, preveč zaupen: biti s kom predomač / predomači odnosi
    predomáče prisl.:
    predomače govoriti, se vesti
SSKJ²
predomísliti se -im se dov., predomíšljen (í ȋ)
zastar. premisliti se: v zadnjem trenutku se je predomislil
SSKJ²
predòr -ôra m (ȍ ó)
1. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet: peljati skozi predor; vlak je zapeljal v predor; dolg predor; obok predora; vhod v predor / cestni predor / kopati, vrtati predor; pren., ekspr. vrtal je predor v kup žgancev
// odprtina: stena ima tri predore za okna
2. glagolnik od predreti: predor želodčne stene je zakrivila tudi kisla pijača / zakasneli predor zob pri otroku / hotel je izsiliti predor skozi množico / predor mrzlega zraka / pesnikov predor v novo tematiko
♦ 
agr. zamrzovalni predor prostor v obliki predora za zamrzovanje živil, zlasti mesa; geom. predor lega dveh teles, pri kateri imata telesi del svojega prostora skupen; grad. predor rov; mat. predor presek dveh ravnin; mont. predor umetno narejeni prehod skozi hrib; navt. predor polkrožni prostor, skozi katerega vodi vijačna gred iz stroja do krme; tunel
SSKJ²
predóren1 -rna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na predor: predorna odprtina
♦ 
geol. predorna dolina dolina, nastala z erozijo tekoče vode v prelomnici ali manj odpornih skladih
SSKJ²
predóren2 -rna -o prid.(ọ́ ọ̄)
prodoren: predoren človek / predoren duh
    predórno prisl.:
    predorno določiti pojem
SSKJ²
predórnica -e ž (ọ̑)
geom. presek površij dveh teles:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
predornína1 -e ž (ī)
petr. kamnina, nastala iz lave na zemeljski površini: lastnosti predornin
♦ 
geom. skupnost dveh ali več ploskev, ki se predirajo, a nobena med njimi ni ravnina
SSKJ²
predornína2 -e ž (ī)
knjiž. pristojbina za prevoz skozi predor; tunelnina: plačati predornino
SSKJ²
predórnost -i ž (ọ́)
prodornost: predornost našega opazovanja
♦ 
agr. kalilna moč, izražena v odstotkih kali, ki zrastejo v določenem času skozi plast peska določene debeline
SSKJ²
predôrski in predórski -a -o prid. (ȏ; ọ̑)
nanašajoč se na predor: predorska vrata / predorska izpustitev vode v hidroelektrarni
SSKJ²
prèdosnútek -tka m (ȅ-ȗ)
predhodni osnutek: izdelati predosnutek nove ustave, zakona; predosnutki in osnutki statutov
SSKJ²
predozíranje -a s (ȋ)
glagolnik od predozirati: umreti zaradi predoziranja; majhna, velika možnost predoziranja; nevarnost predoziranja; znaki predoziranja s heroinom, kokainom
SSKJ²
predozírati -am dov. (ȋ)
odmeriti, uporabiti, zaužiti preveliko količino česa, navadno zdravila, mamila: pazili so, da ne bi predozirali odmerka; predozirati vitamin D / predozirati se s heroinom, tabletami / predozirati gnojila na vrtovih
SSKJ²
predozôrel in predozorèl in predozorél -éla -o [predozoreu̯prid. (ó ẹ́; ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́)
knjiž. prezrel: predozorelo sadje / predozorela deklica
SSKJ²
prèdpakírati -am nedov. in dov. (ȅ-ȋ)
trg. predhodno pakirati: predpakirati blago
    prèdpakíran -a -o:
    prodaja predpakiranega mesa
SSKJ²
prèdparlamentáren -rna -o prid. (ȅ-ȃ)
1. ki je, poteka pred obravnavo v parlamentu: predparlamentarni postopek; predparlamentarna razprava; predparlamentarno usklajevanje
2. ki je bil, obstajal pred oblikovanjem parlamenta: predparlamentarna tradicija slovanskih žup
SSKJ²
predpásati -pášem dov. (ȃ)
zastar. narediti, da je kaj nameščeno okrog pasu; opasati: predpasati predpasnik; predpasal se je s kosom polivinila
SSKJ²
predpásniček -čka m (ȃ)
manjšalnica od predpasnik: obleči, zavezati predpasniček; obrisati si roke v predpasniček; bel predpasniček
SSKJ²
predpásnik -a m (ȃ)
vrhnje, navadno zaščitno oblačilo, ki pokriva sprednji del telesa: obleči, opasati, zavezati si predpasnik; obrisati roke v predpasnik; gumijast, usnjen predpasnik; blago za predpasnike / zaščitni predpasnik; predpasnik na naramnice
 
obl. polovični predpasnik ki ima le del od pasu navzdol
SSKJ²
predpéček -čka m (ẹ̑)
nar. vodoraven zid pred odprtino kmečke peči: postaviti lonec na predpeček
SSKJ²
predpéčnik -a m (ẹ̑)
pločevinasta priprava za zaščito tal, ki se da pred peč: izdelovati predpečnike; stresti premog na predpečnik; bakren predpečnik
♦ 
obrt. pekarski delavec, ki daje pekarske izdelke v peč in jih jemlje iz nje
SSKJ²
prèdpekèl -klà tudi prèdpèkel -kla [pretpəkəu̯m (ȅ-ə̏ ȅ-ȁ; ȅ-ə̀)
rel. posmrtno stanje brez trpljenja tistih, ki (še) niso zveličani: predpekel in vice
SSKJ²
predpís -a m (ȋ)
1. pravno veljavno določilo o posamezni stvari, zadevi: izdati predpis; izvajati, kršiti predpise; omiliti, razveljaviti, spremeniti predpis; podrobni, splošni predpisi; strog predpis; ta predpis je samo formalen, ni več veljaven / carinski, poštni, prometni, varnostni, zdravstveni predpisi; pravni predpis; ustavni, zakonski predpis; predpis o cenah, kvaliteti / delati, ravnati po predpisih, proti predpisom, v skladu s predpisi
 
pravn. mednarodnopravni predpisi
2. kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje: ravnati se po predpisih / moralni predpisi
// navadno s prilastkom kar določa, kakšno sme, mora biti kaj sploh: estetski predpisi / jezikovni predpisi
SSKJ²
predpísati in predpisáti -píšem dov., predpíšite (í á í)
ukazati, zahtevati, navadno v pisni obliki
a) kakšno naj kaj bo: predpisati kakovost, mere, obliko česa; predpisati način pouka; predpisati omejitev hitrosti; predpisati z zakonom
b) kaj je kdo dolžen opraviti, izpolniti: zdravnik mu je predpisal dieto, ležanje / predpisati davke; pren. to vlogo so mu predpisali drugi
 
pravn. predpisati kazen
    predpísan -a -o:
    gibati se v predpisanem ritmu; predpisani učbeniki; dolžina ni predpisana; za to je predpisana kazen strogega zapora
SSKJ²
predpísen -sna -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na predpis: predpisna določila
    predpísno prisl.:
    predpisno se predstaviti
SSKJ²
predpisoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na predpisovanje: predpisovalni in spodbujevalni ukrepi; predpisovalna in omejevalna politika / predpisovalne navade zdravnikov pri izdajanju receptov
// ki (rad) predpisuje: bil je konservativen, ukazovalen in predpisovalen; predpisovalno jezikoslovje / predpisovalna vloga režimskega časopisja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
predpisovánje -a s (ȃ)
glagolnik od predpisovati: predpisovanje kakovosti, oblike česa / čezmerno predpisovanje zdravil
SSKJ²
predpisováti -újem nedov. (á ȗ)
ukazovati, zahtevati, navadno v pisni obliki
a) kakšno naj kaj bo: pravopis predpisuje izgovor posameznih glasov; predpisovati mere, obliko česa; predpisovati metode pouka / ne moreš mu predpisovati, kaj sme govoriti in česa ne
b) kaj je kdo dolžen opravljati, izpolnjevati: to predpisuje protokol / predpisovati davke / več let mu je zdravnik predpisoval napačna zdravila
SSKJ²
prèdpláčen -čna -o prid. (ȅ-ȃ)
nanašajoč se na predplačilo; predplačniški: predplačni paket, sistem; predplačna mobilna telefonija; predplačno telefoniranje / predplačni mobilnik, telefon; predplačna kartica / predplačni naročniki, uporabniki
SSKJ²
prèdplačílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ)
nanašajoč se na predplačilo; predplačniški: predplačilni sistem; predplačilna kartica / potniki s predplačilnimi vozovnicami
SSKJ²
prèdplačílo -a s (ȅ-í)
predhodno plačilo, plačilo vnaprej: predplačilo za nakup avtomobila
SSKJ²
prèdplačník -a m (ȅ-í)
kdor kaj predhodno plača: računajo na denarno podporo predplačnikov
SSKJ²
prèdplačníški -a -o prid. (ȅ-ȋ)
nanašajoč se na predplačilo: predplačniški paket, račun, sistem; predplačniška ponudba, tarifa; uporabniki predplačniške mobilne telefonije / predplačniški mobilni telefon; predplačniška kartica / predplačniški uporabniki
SSKJ²
prèdpléva -e ž (ȅ-ẹ́)
bot. zunanji cvetni list pri travah:
SSKJ²
prèdpodóba -e ž (ȅ-ọ̑)
knjiž., navadno s prilastkom kar nejasno, nepopolno kaže, predstavlja to, kar bo sledilo: to je predpodoba prihodnosti vsega človeštva
● 
knjiž. primerjava med Smoletovo Antigono in njeno davno predpodobo, Sofoklovo njenim predhodnim podobnim Sofoklovim delom; knjiž. njegova junakinja je nekaka predpodoba človeštva simbol, prispodoba
SSKJ²
prèdpogódba -e ž (ȅ-ọ̑)
pravn. predhodna pogodba: sklepanje predpogodb
SSKJ²
prèdpogòj -ója tudi -ôja m (ȅ-ȍ ȅ-ọ́, ȅ-ó)
publ. prvi, osnovni pogoj: to je predpogoj za uspešno delo / rešitev teh vprašanj je predpogoj napredka
// pogoj: materialni, tehnični predpogoji; ustvarjati osnovne predpogoje
SSKJ²
predpôldan1 -dnéva [pretpou̯danm (ȏ ẹ̑)
del dneva pred poldnevom; dopoldan1bil je lep jesenski predpoldan
SSKJ²
predpôldan2 [pretpou̯danprisl. (ȏ)
v času od jutra do poldneva; dopoldne2predpoldan je začelo rositi
SSKJ²
predpoldánica tudi predpôldanica -e [pretpou̯danicaž (á; ȏ)
nar. (dopoldanska) malica: prinesla je predpoldanico na njivo
SSKJ²
predpoldánski tudi predpôldanski -a -o [pretpou̯danskiprid. (á; ȏ)
dopoldanski: predpoldansko sonce je zmehčalo sneg
SSKJ²
predpôldne1 -dnéva [pretpou̯dnes (ȏ ẹ̑)
ed. del dneva od jutra do poldneva; dopoldan1mračno jesensko predpoldne; prim. poldne
SSKJ²
predpôldne2 [pretpou̯dneprisl. (ȏ)
v času od jutra do poldneva; dopoldne2vrnil se je včeraj predpoldne; predpoldne se je megla vzdignila
SSKJ²
predpôldnica -e [pretpou̯dnicaž (ȏ)
nar. (dopoldanska) malica: mati jim je prinesla predpoldnico na travnik
SSKJ²
prèdpoléten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
nanašajoč se na čas pred poletjem: predpoletno jutro / skozi okno je sijalo predpoletno sonce / maj je predpoletni mesec
SSKJ²
prèdpomlád -i ž (ȅ-ȃ)
knjiž. čas pred pomladjo: sivkasto nebo predpomladi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prèdpomláden -dna -o prid. (ȅ-ȃ)
nanašajoč se na čas pred pomladjo: predpomladno deževje / v zraku je bil predpomladni nemir / predpomladni dnevi
SSKJ²
prèdpomnílnik -a m (ȅ-ȋrač.
vmesna pomnilniška enota računalnika, ki procesorju omogoča hitro in učinkovito obdelavo trenutno ali pogosto rabljenih podatkov: shranjevati podatke v predpomnilnik; količina, velikost predpomnilnika; imeti vgrajen hiter predpomnilnik
SSKJ²
predpóna -e ž (ọ̑)
jezikosl. obrazilo ali njegov del, ki stoji pred podstavo tvorjene besede: s predponami sestavljene besede; predpone in pripone
SSKJ²
predpónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na predpono: predponska oblika / predponski glagoli
SSKJ²
prèdporóčen -čna -o prid. (ȅ-ọ̑)
nanašajoč se na čas pred poroko: predporočne priprave; predporočna zabava; predporočno potovanje / ekspr. predporočna mrzlica / predporočna pogodba pogodbeni popis premoženja vsakega od bodočih zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze
SSKJ²
prèdporóden -dna -o prid. (ȅ-ọ̑)
nanašajoč se na čas pred porodom: predporodne slabosti / predporodni dopust; predporodno varstvo
SSKJ²
predpostáva -e ž (ȃ)
knjiž. predpostavka: ob taki predpostavi je bil ta ukrep pravilen / ti cilji temeljijo na predpostavi, da se bo v prihodnosti položaj bistveno spremenil predvidevanju
● 
publ. na znanstvenih predpostavah sklepati domnevah, hipotezah
SSKJ²
predpostáviti -im dov. (á ȃ)
1. sprejeti mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost: pri analizi smo predpostavili, da so vsi učenci enako stari / predpostavimo, da bodo vsi prijavljeni res odšli na izlet / predpostaviti tek dogodkov predvideti
2. knjiž. dati prednost: vedno predpostavi delo zabavi / te vrednote je predpostavil vsem drugim / Koseskega so hoteli predpostaviti Prešernu
    predpostávljen -a -o:
    predpostavljena hipoteza, trditev; to dejstvo je bilo predpostavljeno
     
    publ. uresničevanje predpostavljenih nalog vnaprej določenih; publ. v državi ni bilo nobene predpostavljene stranke nadrejene, vodilne; sam.:, publ. predpostavljenim je poročal o svojem delu nadrejenim, predstojnikom
SSKJ²
predpostávka -e ž (ȃ)
1. mnenje, trditev, ki se v danem primeru sprejme za izhodišče ne glede na resničnost: ta predpostavka ga vodi pri raziskovalnem delu; napačna predpostavka je, da je vse, kar se tiska kot literatura, res literatura
2. publ. domneva, hipoteza: to ni dejstvo, le predpostavka; ovreči, potrditi predpostavko
● 
publ. vztrajnost je predpostavka za uspeh pogoj; publ. predpostavke politične stabilnosti območja osnove
♦ 
filoz. nedokazana trditev, ki je vodilo kakemu nazoru, kaki teoriji
SSKJ²
predpostávljanje -a s (á)
glagolnik od predpostavljati: predpostavljanje določenega znanja je bilo osnova za učni načrt / njegovo predpostavljanje o izidu tekmovanja se je uresničilo / predpostavljanje proze poeziji; njegovo neobjektivno predpostavljanje nekaterih umetnikov
SSKJ²
predpostávljati -am nedov. (á)
1. sprejemati mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost: pri svojih razmišljanjih predpostavljajmo, da bi se zemlja prenehala vrteti; učitelj pri podajanju nove snovi predpostavlja, da učenci obvladajo že razloženo snov / predpostavljali smo, da se bo tako zgodilo predvidevali
2. knjiž. dajati prednost: pridnost predpostavlja inteligentnosti / prijatelja predpostavlja bratu
    predpostávljan -a -o:
    predpostavljana trditev
SSKJ²
predpósteljen -jna -o prid. (ọ̑)
navadno v zvezi predposteljna preproga manjša preproga za pred posteljo: iztepati predposteljno preprogo
SSKJ²
predpósteljnik -a m (ọ̑)
predposteljna preproga: iztepati prah iz predposteljnika
SSKJ²
prèdpotópen -pna -o prid. (ȅ-ọ̑)
ekspr. zastarel, nesodoben: predpotopni stroji; predpotopne naprave; to je predpotopno orožje / imeti predpotopno pohištvo / ta človek ima predpotopne nazore
 
ekspr. predpotopne živali živali, ki so živele v daljni preteklosti
SSKJ²
prèdpotrésen -sna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
nanašajoč se na čas
a) pred določenim potresom: predpotresno stanje mesta
b) pred potresom leta 1895 v Ljubljani: stara, predpotresna Ljubljana
SSKJ²
prèdpránje -a s (ȅ-ā)
predhodno pranje: pralni stroj opravi predpranje, pranje in izpiranje
SSKJ²
prèdpravíca -e ž (ȅ-í)
knjiž. posebna pravica, ugodnost: imeti, uživati predpravice; ekspr. zaradi dolgoletnega prijateljstva si je ohranil predpravico, da ga je lahko obiskal ob vsakem času
♦ 
pravn. pravica, pri kateri ima upravičenec prednost pred drugimi zaradi posebnih okoliščin
SSKJ²
prèdprázničen -čna -o prid. (ȅ-á)
nanašajoč se na čas pred praznikom: predpraznično razpoloženje / predpraznični dnevi
SSKJ²
predprážen -žna -o prid. (ȃ)
ki je, se nahaja pred pragom: s predpražne plošče je stopil v vežo
SSKJ²
predprážnik -a m (ȃ)
priprava za odstranjevanje blata, prahu s podplatov: očistiti predpražnik; obrisati si čevlje na predpražniku; pod predpražnikom je našla ključ od sobe; kovinski, lesen predpražnik
 
tekst. kokosov predpražnik iz kokosovih vlaken
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prèdpredílnica -e ž (ȅ-ȋ)
delavnica, obrat, kjer se opravljajo predhodna dela za predenje: delati v predpredilnici
SSKJ²
prèdpredvčérajšnjim prisl. (ȅ-ẹ́)
tretjega dne pred današnjim dnevom: predpredvčerajšnjim je divjala huda nevihta
SSKJ²
prèdpredzádnji -a -e prid. (ȅ-ȃ)
ki je, se nahaja neposredno pred predzadnjim: predpredzadnja stopnja razvoja
 
jezikosl. naglas stoji na predpredzadnjem zlogu
SSKJ²
prèdpremiêra -e [pretpremijera in pretpremjeraž (ȅ-ȇ)
predstava pred premiero: biti pri predpremieri drame; predpremiere najnovejših filmov; film bodo predvajali kot predpremiero v kinu Union / videti film v predpremieri
SSKJ²
prèdpretékel -têkla -o [pretpretekəu̯prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-é)
nanašajoč se na časovno obdobje, ki je minilo pred nastopom drugega časovnega obdobja v preteklosti: predpretekli mesec, teden; predpretekla gledališka sezona
 
jezikosl. predpretekli čas čas za izražanje preteklega dejanja, izvršenega pred kakim drugim dejanjem v preteklosti, ali glagolska oblika za tako izražanje
SSKJ²
prèdpretêklik -a m (ȅ-é)
jezikosl. glagolska oblika za izražanje preteklega dejanja, izvršenega pred kakim drugim dejanjem v preteklosti: preteklik in predpreteklik
SSKJ²
prèdprevráten -tna -o prid. (ȅ-ȃ)
nanašajoč se na čas pred prevratom leta 1918: predprevratne razmere / predprevratna doba
SSKJ²
prèdprijáva -e ž (ȅ-ȃ)
najava svoje prijave na kaj: predprijava je obvezna, zaželena vsaj tri dni pred začetkom prireditve; predprijava tekmovalcev; obrazec, rok za spletno predprijavo / nižja prijavnina, startnina v predprijavi
// sporočilo o taki najavi: oddati, poslati predprijavo; sprejemati, zbirati predprijave po telefonu, elektronski pošti
SSKJ²
prèdprijáviti se -im se dov. (ȅ-á ȅ-ȃ)
najaviti svojo prijavo na kaj: predprijavili so se prek spletne strani
SSKJ²
prèdpripráva -e ž (ȅ-ȃ)
predhodna priprava: predpriprava živil za kuhanje / končati, opraviti predpriprave za izdajo knjige; predpriprava za volitve; predpriprava za zidanje hiše
SSKJ²
prèdpripráviti -im dov. (ȅ-á ȅ-ȃ)
publ. predhodno pripraviti: predpripraviti živila
    prèdpriprávljen -a -o:
    barvati stene s predpripravljenimi barvami
SSKJ²
prèdprodája -e ž (ȅ-ȃ)
predhodna prodaja vstopnic, vozovnic: predprodaja letalskih vozovnic; vstopnice so v predprodaji
SSKJ²
prèdprôstor -óra m (è-ó ȅ-ọ́)
prostor pred drugim večjim, pomembnejšim prostorom v poslopju: iz predprostora se pride v atelje; sobi s predprostoroma / predprostor kina Šiške
SSKJ²
predpŕsje -a s (ȓ)
zool. srednji člen oprsja pri nekaterih žuželkah:
SSKJ²
predpŕsnik -a m (ȓ)
nekdaj modni dodatek k boljši moški ali ženski obleki za na prsi: bil je v temni obleki z belim predprsnikom; čipkasti predprsnik
SSKJ²
prèdpŕt -a m (ȅ-ȓ ȅ-r̄)
zastar. predpasnik: zavezala si je bel predprt
SSKJ²
prèdpubertéta -e ž (ȅ-ẹ̑)
ped. doba človekovega razvoja neposredno pred puberteto: predpuberteta in puberteta
SSKJ²
prèdpubertéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
nanašajoč se na predpuberteto: predpubertetna kriza / predpubertetna doba
SSKJ²
prèdpubertétnik -a m (ȅ-ẹ̑)
ped. kdor je v dobi neposredno pred puberteto: periodika za predpubertetnike in pubertetnike
SSKJ²
predpúst -a m (ȗ)
etn. čas od 6. januarja do pustnega torka: predpust je minil; zabave in plesi v predpustu / poročiti se v predpustu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
predpústen -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na predpust: predpustni plesi; predpustne burke / predpustni čas
SSKJ²
prèdračún -a m (ȅ-ȗ)
vnaprejšnji račun: narediti predračun za gradbena dela; med predračunom in obračunom je bila velika razlika; predračun dohodkov in izdatkov, stroškov
 
ekon. pisno sporočilo zneska za blago ali storitev potencialnemu kupcu
SSKJ²
prèdračunálniški -a -o prid. (ȅ-ȃ)
nanašajoč se na čas pred pojavom računalnikov: predračunalniška doba; predračunalniške gradivne zbirke / predračunalniški časi
SSKJ²
prèdračúnski -a -o prid. (ȅ-ȗ)
nanašajoč se na predračun: predračunska vrednost gradbenih del / predračunski stroški
SSKJ²
predrág -a -o tudi prid. (ȃ á; drugi pomen ȃ)
1. ki stane preveč denarja: kupiti predrag stroj; knjige so predrage; predrago stanovanje / ta restavracija je predraga; življenje v mestu postaja predrago
2. ekspr. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos: to mi je predrag spomin; predragi domači kraji / v nagovoru: predragi prijatelj; duša predraga, spametuj se že vendar; v osmrtnicah pogreb predragega pokojnika bo v soboto
    predrágo in predragó prisl.:
    predrago kupiti; predrago plačati
    predrági -a -o sam.:
    spomniti se svojih predragih; mislil je na svojo predrago
SSKJ²
predragocén -a -o prid. (ẹ̄ ẹ́)
1. preveč dragocen: ta nakit je predragocen, da bi ga puščal na mizi; kupiti predragoceno darilo / predragoceno prijateljstvo, da bi ga lahko zapravil
2. ekspr. zelo dragocen: razstaviti predragocene umetnine; hišo je opremil s predragocenim pohištvom / izgubljati predragoceni čas / tvoja pomoč je bila predragocena
SSKJ²
prèdrákast -a -o prid. (ȅ-á)
nanašajoč se na stanje tkiva, iz katerega se lahko razvije rakasta tvorba: predrakasti polipi; predrakaste celice, tvorbe / predrakasti procesi; predrakaste spremembe
SSKJ²
prèdrákav -a -o prid. (ȅ-á)
nanašajoč se na stanje tkiva, iz katerega se lahko razvije rakava tvorba: predrakavi polipi; predrakave celice, oblike, tvorbe; zdraviti predrakava obolenja / predrakave spremembe; predrakavo stanje
SSKJ²
predrámek -mka m (ȃ)
knjiž. prebujenje: trdno spanje brez sanj in brez predramkov
SSKJ²
predramíti in predrámiti -im dov. (ī á)
1. povzročiti, da postane kdo buden; prebuditi: ropot ga je predramil; predramiti otroka; predramil se je in prižgal luč; pren., ekspr. mesto se je predramilo v čudovitem sončnem jutru
// v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: predramiti iz počitka; predramiti se iz nezavesti / predramiti iz zamišljenosti / predramiti koga iz pasivnosti
// ekspr. povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: predramiti delavske množice
2. knjiž. povzročiti, da kaj nastane; vzbuditi: predramiti v kom čut za solidarnost; v njem se je predramila humoristična žilica / odgovor je predramil v njem staro jezo
    predrámljen -a -o:
    otrok je čisto predramljen; predramljena vest
SSKJ²
prèdrazréden -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki je bil, obstajal pred nastankom družbenih razredov: predrazredni družbeni red / predrazredna in razredna družba
SSKJ²
predražíti -ím dov., predrážil (ī í)
na dražbi ponuditi večjo vsoto od prej ponujene: predražiti ponudbo / drugi kupci so me predražili so ponudili večjo vsoto od moje
SSKJ²
predrdráti -ám dov. (á ȃekspr.
1. drdraje prevoziti: predrdral je skoraj celo deželo / meglo je predrdral prvi tramvaj
2. z drdranjem preglasiti: pogovor je predrdral voz, ki se je ustavil na dvorišču
SSKJ²
prèdreferéndumski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
nanašajoč se na čas pred referendumom: predreferendumski boj; predreferendumska kampanja, propaganda; predreferendumske obljube, razprave; predreferendumsko dogajanje, ozračje, vzdušje / predreferendumski molk; predreferendumska televizijska soočenja
SSKJ²
predrémati -ljem, in predrémati tudi predremáti -am dov. (ẹ́; ẹ́ á ẹ́)
dremaje prebiti, preživeti: predremal je vse popoldne; v kupeju za kadilce je predremal pol poti / predremati predavanje
SSKJ²
predrépen tudi predrêpen -pna -o prid. (ẹ̑; ȇ)
zool., v zvezi predrepna plavut neparna plavut na trebuhu ribe:
SSKJ²
predréti -drèm tudi -dêrem dov., stil. prederó; predríte tudi prederíte; predŕl (ẹ́ ȅ, é)
1. navadno s koničastim predmetom narediti luknjo
a) skozi kaj: s svinčnikom predreti papir; okroglo predreti tkanino; gleda, kot bi ga hotel z očmi predreti / predreti zamašeno cev odmašiti; pren., knjiž. bridkosti meč je predrl srce
b) skozi ovoj, steno česa: predreti bulo; predreti gnojni mehur; žulj se mu je predrl / predreti kolo; pren., ekspr. predreti mejo znanega; hotel je predreti krog danih možnosti
2. priti skozi kaj ovirajočega: lava je predrla zemeljsko skorjo; kal je predrla zemljo; mladi so kot hudournik, ki predre vsako oviro / sonce ni moglo predreti goste megle; blisk je predrl oblake / ekspr. bila je tema, da je pogled ni predrl / ogenj je predrl skozi špranjo
// ekspr. priti iz česa, razširiti se: njegov sloves ni mogel predreti krajevnega okvira; pren. skozi temo človeški um ne more predreti
3. nav. ekspr. z bojem priti skozi nasprotnikove položaje v njegovo zaledje: naše sile so predrle nemške obrambne čete; predreti levo krilo fronte / ženske so predrle kordon
4. knjiž., s prislovnim določilom prodreti: v diru je predrl do poveljnikovega šotora / do tu so predrli predniki današnjih Slovencev
● 
ekspr. nasprotja so predrla preveč v globino so postala zelo velika
♦ 
petr. pojaviti se na zemeljski površini
    predŕt -a -o
    1. deležnik od predreti: predrta zračnica; fronta je bila predrta na več mestih
    2. nar. presnet, preklet: predrte trske, kako nerade gorijo / predrta reč! se je hudoval
    ● 
    nar. ne dam mu niti predrte pare popolnoma nič denarja; prisl.: predrto previden in navihan človek; predrto res je to
SSKJ²
prèdrevolucíjski -a -o prid. (ȅ-ȋ)
nanašajoč se na čas pred revolucijo: predrevolucijski nazor / predrevolucijski čas / predrevolucijska Francija, Rusija
SSKJ²
predŕgniti -em dov., tudi predrgníla (ŕ ȓ)
z drgnjenjem narediti luknjo: kolo je predrgnilo aktovko na hrbtni strani; pete pri nogavicah se rade predrgnejo / vrv se je pri plezanju predrgnila zaradi drgnjenja pretrgala
● 
z avtom je že dosti predrgnil prevozil
SSKJ²
prèdrímski -a -o prid. (ȅ-í)
nanašajoč se na čas pred prihodom starih Rimljanov: Iliri in drugi predrimski prebivalci / predrimska doba
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prédrje -a s (ẹ̄)
nar. preddverje: zapeljal je voz na dvorišče pred predrje; hiša s predrjem
SSKJ²
predrôben tudi predrobán -drôbna -o tudi prid. (ó ȃ ó)
1. preveč droben: predroben krompir / zrnje je predrobno za setev / njen obraz je predroben / predrobna pisava / ekspr. predrobne vsakdanje skrbi
2. ekspr. zelo droben: predrobne ptice
SSKJ²
predrobíti -ím dov., predróbil (ī í)
1. ponovno zdrobiti: predrobiti grozdje, tropine
2. ekspr. prehoditi s kratkimi, hitrimi koraki: hitro je stekla in predrobila nekaj stezic
SSKJ²
predročênje -a s (é)
glagolnik od predročiti: predročenje in zaročenje / držati roke v predročenju
SSKJ²
predročíti -ím dov., predróčil (ī í)
šport. dati, dvigniti roko naprej: predročiti in zaročiti
SSKJ²
prèdrodôven -vna -o prid. (ȅ-ō)
ki je bil, obstajal pred nastankom rodov: predrodovne razmere / predrodovne skupnosti ljudi
SSKJ²
prèdrôjstven -a -o prid. (ȅ-ō)
knjiž. nanašajoč se na čas pred rojstvom: predrojstvena poškodba / predrojstvena skrb za otroka
SSKJ²
prèdrománski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
1. um. nanašajoč se na čas pred romaniko: predromanska bazilika
2. predrimski: ilirske in druge predromanske naselbine
SSKJ²
prèdromántičen -čna -o prid. (ȅ-á)
nanašajoč se na predromantiko: predromantični motivi / predromantična estetika, poezija
SSKJ²
prèdromántika -e ž (ȅ-á)
doba literarnih, umetniških tokov pred romantiko: predromantika in romantika
SSKJ²
predrožíti -ím dov., predróžil (ī í)
1. star. prepeljati (čez reko), potiskaje plovilo z drogom: predrožiti popotnike
2. knjiž. prepeljati (čez reko) sploh: brodnik jih je predrožil na drugi breg; predrožila sta se čez Dravo
SSKJ²
predŕsati -am dov. (ȓ)
1. drsaje priti z enega konca česa na drugega: predrsati progo v rekordnem času / komaj je predrsal razdaljo od vrat do postelje drsaje prehodil
2. drsaje prehiteti: predrsati nasprotne branilce
3. z drsanjem narediti luknjo: predrsati podplate, rokave
SSKJ²
predrtína -e ž (í)
knjiž. odprtina, navadno okenska: predrtina v prvem nadstropju / predrtina v stropu / okenska predrtina
 
arheol. luknja v kovinskem okrasku kot njegova sestavina
SSKJ²
predŕtje -a s (ȓ)
glagolnik od predreti: predrtje kože / predrtje mehurja
SSKJ²
predrugáčba -e ž (ȃ)
zastar. predrugačenje: prizadevati si za predrugačbo življenja / v novi izdaji poezij je več predrugačb in popravkov sprememb
SSKJ²
predrugáčenje -a s (ȃ)
glagolnik od predrugačiti: poskrbeti za predrugačenje socialnih razmer; predrugačenje življenja / notranje predrugačenje / predrugačenje pogodbe
SSKJ²
predrugačeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati, da ima kaj drugačne lastnosti, značilnosti: predrugačevati življenjske razmere / predrugačevati svoje prepričanje spreminjati
SSKJ²
predrugáčiti -im dov. (á ȃ)
narediti, da ima kaj
a) drugačne lastnosti, značilnosti: predrugačiti družbo; marsikaj bo treba predrugačiti; predrugačiti organizacijo / napori so predrugačili njen obraz / pokrajino so v nekaj letih čisto predrugačili spremenili / predrugačiti človeka; predrugačil se je in poboljšal
b) drugačno vsebino, obliko: predrugačiti pesem; scenarij bo treba predrugačiti / predrugačiti sodbo
    predrugáčen -a -o:
    čisto je predrugačen; predrugačene razmere
SSKJ²
predrvéti -im dov. (ẹ́ í)
drveč priti z enega konca česa na drugega: z avtomobilom je predrvel mesto / ekspr. popotnik je predrvel veliko krajev hitro prehodil
SSKJ²
predŕzen -zna -o prid., predŕznejši (ŕ r̄)
1. ki si v odnosu do ljudi preveč upa: biti predrzen; fant je predrzen v obnašanju
// ki izraža, kaže tak odnos: predrzen obraz; predrzen pogled / predrzen odgovor; tako dejanje, govorjenje je zelo predrzno
2. knjiž. ki vzbuja pozornost zaradi nenavadnosti, posebnosti; drzen: predrzni skoki v vodo; predrzno junaštvo
    predŕzno prisl.:
    predrzno gledati; predrzno se obnašati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
predŕznež -a m (ȓ)
ekspr. predrzen človek: nihče ne mara tega predrzneža; predrzneža je udarila po licu
SSKJ²
predŕznica -e ž (ȓ)
ekspr. predrzna ženska: imajo jo za predrznico; ali ste že kdaj videli tako predrznico
SSKJ²
predŕzniti se -em se tudi predŕzniti si -em si dov. (ŕ ȓ)
z nedoločnikom izraža, da kdo stori kaj kljub neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti: kako si se predrznil kaj takega reči; če bi se predrznil kaj ugovarjati, gorje ti / v globino so se predrznili spustiti samo najpogumnejši fantje upali
SSKJ²
predŕznost -i ž (ŕ)
lastnost predrznega človeka: biti kaznovan zaradi predrznosti; mladostna predrznost
// ekspr. predrzno dejanje, govorjenje: dovolj imam že tvojih predrznosti / govoriti razne nesramnosti in predrznosti
SSKJ²
predsédnica -e ž (ẹ̑)
1. navadno voljena najvišja funkcionarka organizacije, telesa: dolgoletna, začasna predsednica; predsednica senata; predsednica uprave; predsednica vlade; bila je izvoljena za predsednico odbora / v nekaterih državah ministrska predsednica / predsednica kulturnega društva; predsednica študentske zveze
2. ženska, ki vodi sestanek ali sejo: predsednica je zaključila sejo
SSKJ²
predsédnik -a m (ẹ̑)
1. navadno voljeni najvišji funkcionar organizacije, telesa: organizacija ima predsednika in več podpredsednikov; voliti predsednika; predsednik društva; predsednik republike; predsednik sveta delovne skupnosti; naloge, pooblastila predsednika / v socializmu predsednik Zveznega izvršnega sveta / častni predsednik; ministrski predsednik / predsednik izpitne komisije; predsednik razredne skupnosti
2. kdor vodi sestanek ali sejo: predsednik je zaključil sejo / delovni predsednik
SSKJ²
predsédnikov -a -o (ẹ̑)
pridevnik od predsednik: predsednikov govor
SSKJ²
predsednikovánje -a s (ȃ)
glagolnik od predsednikovati: v času njegovega predsednikovanja je bilo veliko storjenega / odpovedati se predsednikovanju
SSKJ²
predsednikováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. biti predsednik, opravljati predsedniške posle; predsedovati: temu društvu je dolgo predsednikoval
SSKJ²
predsédniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na predsednike: različne predsedniške dolžnosti, funkcije / predsedniško poročilo / predsedniške volitve / predsedniški stol
 
pravn. njegov predsedniški mandat je že potekel; predsedniška republika republika, v kateri predsednik, voljen za določen čas, usmerja in vodi vladno politiko
SSKJ²
predsédništvo -a s (ẹ̑)
1. predsedstvo: predsedništvo društva / stoli za predsedništvo občnega zbora
2. funkcija predsednika: odpovedati se predsedništvu
SSKJ²
predsedovánje -a s (ȃ)
glagolnik od predsedovati: ugajalo mu je predsedovanje na sejah / v času njegovega predsedovanja
SSKJ²
predsedováti -újem nedov. (á ȗ)
voditi sestanek ali sejo: moral je večkrat predsedovati / predsedovati seji, sestanku, zasedanju
// biti predsednik, opravljati predsedniške posle: predsedoval je prvi vladi
    predsedujóč -a -e:
    gospod predsedujoči; sam.: predsedujoči je pozival k razpravi; predsedujoči predsedstva
SSKJ²
predsédstven -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na predsedstvo: predsedstvena seja / predsedstvena pisarna
SSKJ²
predsédstvo -a s (ẹ̑)
1. organ iz navadno voljenih najvišjih funkcionarjev organizacije, telesa: predsedstvo bo zasedalo jutri; biti član predsedstva; predsednik predsedstva / predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije v socializmu kolegialni organ, ki predstavlja Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in opravlja druge z ustavo določene dolžnosti
2. prostor ali stavba tega organa: oglasite se na predsedstvu
3. navadno v zvezi delovno predsedstvo skupina ljudi, ki vodi sestanek ali sejo: občni zbor vodi delovno predsedstvo; izvoliti delovno predsedstvo / častno predsedstvo kongresa
● 
v času njegovega predsedstva ko je bil on predsednik; publ. včeraj je bila seja izvršnega sveta pod predsedstvom podpredsednika ki jo je vodil podpredsednik
SSKJ²
prèdsezóna -e ž (ȅ-ọ̑)
čas pred sezono: prehod iz predsezone v glavno sezono je bil letos zelo občuten; predsezona in posezona / v predsezoni so cene nižje / gledališka predsezona
SSKJ²
prèdsezónski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
nanašajoč se na čas pred sezono: predsezonske priprave / predsezonske cene
SSKJ²
predsinóči prisl. (ọ̑)
knjiž. predvčerajšnjim zvečer: predsinoči je bil spet pri nas
// v noči pred včerajšnjim dnevom:
SSKJ²
predsinóčnji -a -e prid. (ọ̄)
ki je bil predvčerajšnjim zvečer: predsinočnja predstava ni uspela; sam.: že od predsinočnjega ni jedel
SSKJ²
predsinóčnjim prisl. (ọ̄)
star. predvčerajšnjim zvečer: že predsinočnjim je prišel domov; nisem ga videl že od predsinočnjim
// v noči pred včerajšnjim dnevom: predsinočnjim je padla huda slana
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prèdskakálec -lca [pretskakau̯ca in pretskakalcam (ȅ-ȃ)
šport. skakalec, ki pred tekmovanjem preizkusi skakalnico: nastopil je kot predskakalec
SSKJ²
prèdskupína -e ž (ȅ-í)
skupina, ki nastopi pred nastopom glavne skupine: na natečaju so bili izbrani za predskupino; nastopali so kot predskupina na koncertih slavnih zasedb; basist predskupine
SSKJ²
prèdslovánski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
nanašajoč se na čas pred prihodom Slovanov: krajevna imena predslovanskega izvora / predslovanska doba
SSKJ²
prèdslovénski -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
nanašajoč se na čas pred prihodom Slovencev: predslovenska krajevna imena / predslovensko prebivalstvo / predslovenska doba
SSKJ²
prèdslútnja -e ž (ȅ-ū)
knjiž. motna misel, slutnja: navdajale so ga hude predslutnje / trpela je v predslutnjah / predslutnja srečnejše prihodnosti
SSKJ²
predsmŕten -tna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na čas pred smrtjo: zvijal se je v predsmrtnih krčih / predsmrtni strah / brala je očetovo predsmrtno pismo
SSKJ²
predsmŕtnica -e ž (ȓ)
knjiž. literarno delo, napisano tik pred smrtjo: ta povest je pisateljeva predsmrtnica
SSKJ²
predsnóči prisl. (ọ̑)
knjiž. predvčerajšnjim zvečer: predsnoči je bil pri nas
// v noči pred včerajšnjim dnevom:
SSKJ²
predsnóčnji -a -e prid. (ọ̄)
star. ki je bil predvčerajšnjim zvečer: predsnočnji dogodek ga je zelo pretresel; sam.: že od predsnočnjega ni jedel
SSKJ²
predsnóčnjim prisl. (ọ̄)
star. predvčerajšnjim zvečer: že predsnočnjim je prišel
// v noči pred včerajšnjim dnevom: predsnočnjim je bila huda slana
SSKJ²
prèdsôba -e ž (ȅ-ó)
manjši prostor, navadno v stanovanju, od koder vodijo vrata v bivalne in druge prostore: imajo kuhinjo, dve sobi in predsobo; odložiti plašč v predsobi
SSKJ²
prèdsôben -bna -o prid. (ȅ-ō)
nanašajoč se na predsobo: predsobna omara; predsobno pohištvo / predsobna stena lesen izdelek v obliki deske, navadno s kljukami za obešanje oblačil, z ogledalom in polico za klobuke
SSKJ²
predsôbje -a s (ȏ)
knjiž. večji prehodni prostor za čakanje, začasno zadrževanje gostov, navadno v velikem poslopju: stopil je v predsobje; čakati v predsobju / predsobje palače
SSKJ²
prèdsocialístičen -čna -o prid. (ȅ-í)
nanašajoč se na čas pred socializmom: predsocialistični sistemi / predsocialistični odnosi
SSKJ²
predsódek1 -dka m (ọ̑)
negativen, odklonilen odnos do koga ali česa, neodvisen od izkustva: to je le predsodek; imeti najrazličnejše predsodke; niso bili obremenjeni s predsodki / ekspr. otresel, znebil se je vseh predsodkov / ideološki, moralni predsodek; zaradi rasnih predsodkov ga je sovražil; iz verskih predsodkov živine ne koljejo / brez predsodkov je govorila o problemih
SSKJ²
predsódek2 -dka m (ọ̑)
šalj. trebuh: predsodek mu že raste
SSKJ²
prèdsokrátik -a m (ȅ-á)
nav. mn., filoz. grški filozof pred Sokratom: s to teorijo so se ukvarjali že predsokratiki
SSKJ²
predsrájčnik -a m (ȃ)
nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki za na prsi: bil je v fraku in svežem predsrajčniku; bel naškrobljen predsrajčnik
SSKJ²
predstáva -e ž (ȃ)
1. izvajanje, uprizarjanje odrskega dela pred občinstvom: gledati predstavo; oblikovati, režirati, voditi predstavo; kupiti vstopnice za predstavo / predstava je bila zelo obiskana videlo jo je veliko ljudi / cirkuška, filmska, gledališka, lutkovna predstava / gala predstava; popoldanska, večerna predstava; predstava na prostem / predstava Hamleta drame Hamlet / abonmajska predstava; otvoritvena predstava sezone prva, uvodna / zaradi bolezni je predstava odpadla je ni bilo / predstave (so) ob petnajsti, sedemnajsti, devetnajsti in enaindvajseti uri
2. kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve zaznav: predstave se spreminjajo; jasna, nazorna predstava; predstave in zaznave / slušna, vidna predstava; predstava hrapavosti
// navadno v zvezi z o kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti: imeti čudne, svoje predstave o čem; o vohunstvu imate napačne predstave; ustvariti si predstavo o najnovejši literaturi; izkrivljena, objektivna, subjektivna predstava o svetu / ta cesta ustreza naši predstavi o dobri poti
 
knjiž. v predstavah se mu je prikazovala podoba matere mislil je na mater
SSKJ²
predstáven -vna -o prid. (á ā)
nanašajoč se na predstava 2: spoznal je njihov miselni in predstavni svet; prehod iz zaznavnega v predstavni svet / meje človeške predstavne zmožnosti; otrokovo predstavno obzorje
● 
star. kraj ni bil navzven nič kaj predstaven pomemben, ugleden
♦ 
ped. predstavno mišljenje nižja razvojna stopnja mišljenja, pri kateri otrok misli z (vidnimi ali slušnimi) predstavami
    predstávno prisl.:
    preteklost predstavno in miselno pritegniti v sedanjost; beseda je predstavno premaknjena v drugačno okolje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
predstavítelj -a m (ȋzastar.
1. predstavnik: poslati predstavitelje na zborovanje / predstavitelj državne oblasti je bil nekdaj kralj / najvidnejši predstavitelj novejše književnosti
2. interpret, igralec: odličen predstavitelj značilnih slovenskih tipov / manjkal jim je predstavitelj glavne vloge
SSKJ²
predstavíteljica -e ž (ȋ)
zastar. predstavnica: predstaviteljica društva
SSKJ²
predstavítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od predstaviti: po predstavitvi gostov se je začel ples / predstavitev novih modelov avtomobilov; založba je organizirala predstavitev del mladih pesnikov / predstavitev gradiva je v knjigi zelo jasna in pregledna; predstavitev kulturnega programa prireditve po radiu / zaznave so predstavitev nečesa zunanjega
SSKJ²
predstáviti -im dov. (á ȃ)
1. z navajanjem imena koga osebno seznaniti s kom: predstaviti prijatelja staršem; predstavil mu je svojo nevesto; predstavili so se drug drugemu / pozabil se je predstaviti; predstaviti se s polnim imenom
2. narediti javno znano kako
a) dejavnost koga: režiser je v novem filmu predstavil same mlade igralce; skladatelja bodo predstavili s petimi skladbami; na koncertu se je predstavilo več pevcev / predstavili so se kot amaterji / knjiga predstavi več primerov velikih nesreč
b) lastnost, lastnosti: ni jih še predstavil; predstavila ga je v najboljši luči / s tem so se predstavili kot dobri poznavalci umetnosti
// javno pokazati, razstaviti: predstavili so nov tip avtomobila / na razstavi so obiskovalcem predstavili več vrst strojev
    predstáviti si 
    povzročiti, da nastane kaj v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti: ta pojav si je težko predstavil; predstavite si, kaj bi to pomenilo za nas
    predstávljen -a -o:
    pri kosilu so mi bili vsi predstavljeni; na sliki je predstavljena pesnikova rojstna hiša; slovenski narod je v zgodovini dostojno predstavljen; ti prevodi so bralcem predstavljeni prvič
SSKJ²
predstavítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na predstavitev: predstavitveni film, spot; predstavitvena stran na internetu; niso bili vajeni napornih predstavitvenih turnej ob izidu nove knjige; predstavitveno gradivo
SSKJ²
predstavljalec gl. predstavljavec
SSKJ²
predstávljanje -a s (á)
glagolnik od predstavljati: predstavljanje gostov se je hitro končalo; pozdravljanje, predstavljanje in druge formalnosti / umetnost je predstavljanje življenja v njegovi prvobitnosti / ta način predstavljanja narodove zgodovine ni več zadovoljiv / proces mišljenja in predstavljanja; sposobnost prostorskega predstavljanja
SSKJ²
predstávljati -am nedov. (á)
1. z navajanjem imena koga osebno seznanjati s kom: predstavljala jim je svoje prijatelje; učenci so se predstavljali profesorju
2. delati javno znano kako
a) dejavnost koga: v galeriji predstavljajo skupino najmlajših sodobnih slikarjev; zbor se je prvič predstavljal zahtevnejši publiki / pesnik se v svojem delu predstavlja kot bojevnik za pravice naroda nastopa v vlogi bojevnika
b) lastnost, lastnosti: zelo natančno jih je predstavljal; s to akcijo se slovenska narodna skupnost predstavlja širšemu okolju
// posredovati v najvišji meri lastnosti, značilnosti koga, česa: slika predstavlja različne dobe človekovega življenja / tip, kakršnega predstavlja junak Jurčičeve povesti / na maškeradi je predstavljala ciganko
3. imeti pravico, smeti opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: republiko predstavljajo z ustavo določeni republiški organi; na tem zasedanju je predstavljal državo sam predsednik / on predstavlja zmernejše krilo stranke
4. publ., z oslabljenim pomenom izraža, da kaj je, obstaja: vdor sovražnikov predstavlja resno nevarnost za prebivalce; slaba cesta predstavlja glavno oviro za razvoj trgovine / vsaka od teh knjig predstavlja celoto
5. zastar. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem, dramski tekst; igrati: danes predstavljajo Shakespearovega Hamleta
    predstávljati si 
    povzročati, da nastane kaj v zavesti kot posledica obnovitve zaznav: predstavljati si različne predmete
    // povzročati, da nastane kaj v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti: kaj si predstavljaš pod izrazom domovina; predstavljal si je snidenje z domačimi; jaz si to stvar drugače predstavljam; težko, živo si predstavljati / znal si je predstavljati, kako deluje ta stroj / večja prijatelja sva, kot si lahko predstavljaš misliš / v mislih si predstavljati
    predstavljajóč -a -e:
    sobo je okrasil s slikami, predstavljajočimi letne čase
SSKJ²
predstavljávec -vca in predstavljálec -lca [pretstau̯ljau̯cam (ȃ)
zastar. kdor umetniško poustvarja dramske like; igralec: vsi so občudovali predstavljavca župana / bil je dober predstavljavec Shakespeara
SSKJ²
predstavljív -a -o prid. (ī í)
ki si ga je mogoče predstavljati: po njenem govoru je bil položaj jasen in predstavljiv
// ki se da predstaviti: ta pojav je predstavljiv samo s poskusi
SSKJ²
predstavljívost -i ž (í)
1. lastnost, značilnost predstavljivega: omogočiti predstavljivost dogodkov, položaja / predstavljivost fizikalnih poskusov
2. sposobnost za predstavljanje: tu moja predstavljivost odpove; otrokova predstavljivost se z leti razvija; nadarjenost za prostorsko predstavljivost
SSKJ²
predstávnica -e ž (ȃ)
ženska ali ustanova, ki ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: izbrati, izvoliti (za) predstavnico; predstavnica za stike z javnostmi / vlada je hotela biti zakonita predstavnica naroda
// kar v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: ta slika je predstavnica naturalizma / ekspr. predstavnica ženskega spola ženska
● 
publ. predstavnica tiska, za tisk novinarka
SSKJ²
predstávnik -a m (ȃ)
kdor ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: izbrali so ga za predstavnika; voliti predstavnika razreda; na sestanek je prišel tudi predstavnik sindikata / trgovinski predstavnik v tujini; na novinarska vprašanja je odgovarjal vladni predstavnik / v njem je videl predstavnika oblasti / diplomatski predstavnik uradna oseba, ki zastopa državo pri tuji vladi; konzularni predstavnik uradna oseba, ki zastopa koristi države in njenih državljanov v tuji državi
// kdor v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: v šoli so obravnavali le najvažnejše predstavnike posameznih živalskih vrst / bil je tipičen predstavnik svojega stanu / ta režiser je značilen predstavnik novega vala v filmski umetnosti zagovornik, privrženec
● 
publ. predstavnik tiska, za tisk novinar
SSKJ²
predstávniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na predstavnike ali predstavništvo: volitve v predstavniške organe; predstavniški zbori občanov; delo predstavniških teles / pojmovanje predstavniškega principa / direktor ima tudi nekatere predstavniške naloge
SSKJ²
predstávništvo -a s (ȃ)
1. manjša enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, za katero opravlja določene posle: podjetje je odprlo svoje predstavništvo v tujini; zaposlen je na predstavništvu, v predstavništvu / šef predstavništva / diplomatsko predstavništvo urad diplomatskega predstavnika; konzularno predstavništvo urad konzularnega predstavnika; trgovinsko predstavništvo enota prodajnega ali nabavnega podjetja, ki deluje na določenem tržnem področju z določenimi pooblastili
// poslopje, v katerem je ta enota: iti na predstavništvo, v predstavništvo; v predstavništvu je eksplodirala bomba / osebje predstavništva
2. skupina ljudi, ki ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: delavsko predstavništvo pri upravljanju podjetij; sestalo se je predstavništvo občanov / dolgotrajna odsotnost kitajskega predstavništva v Organizaciji združenih narodov
SSKJ²
predstávnost -i ž (á)
1. lastnost, značilnost predstavnega: lik izstopa zaradi svoje nazornosti in predstavnosti; predstavnost predmetov
2. sposobnost za predstavljanje: razvoj otrokove predstavnosti / majhna predstavnost preprostega poslušalstva
// domišljija: v njeni predstavnosti se je izoblikovala podoba mrtvega sina
SSKJ²
predstavotvóren -rna -o prid. (ọ̄)
knjiž. ki ima sposobnost za tvorjenje, oblikovanje predstav: predstavotvorna moč otroka / določene besede imajo v raznih jezikih različno predstavotvorno vsebino
    predstavotvórno prisl.:
    pesnik je pesniško, a predstavotvorno podal sliko rodne vasi; zgodovino je mogoče predavati zelo predstavotvorno
SSKJ²
predstojèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́zastar.
1. časovno malo oddaljen; bližnji2predstoječe volitve
2. navzoč: predstoječa povest opisuje dogodke iz prejšnjega stoletja
SSKJ²
predstójnica -e ž (ọ̑)
ženska, ki ima višji, vodilni položaj v ustanovi, zavodu, javni upravi: predstojnica oddelka, zavoda; predstojnica samostana
SSKJ²
predstójnik -a m (ọ̑)
kdor ima višji, vodilni položaj v ustanovi, zavodu, javni upravi: svojo odsotnost je sporočil predstojniku; predstojnik inštituta, oddelka, zavoda; predstojnik samostana / predstojnik katedre
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
predstójniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na predstojnike ali predstojništvo: predstojniško delovno mesto / predstojniški organ
SSKJ²
predstójništvo -a s (ọ̑)
dejavnost predstojnikov: prevzeti predstojništvo; naveličal se je predstojništva / ovadili so ga pri predstojništvu predstojnikih
SSKJ²
prèdstôpnja -e ž (ȅ-ó)
publ., navadno s prilastkom kar ima značilnosti česa v še neizraziti obliki: raziskovati predstopnje zavesti / jezikovna integracija kot predstopnja splošne integracije začetna stopnja
SSKJ²
prèdstráža -e ž (ȅ-á)
1. voj. vojaške enote, razporejene pred glavnino z namenom, da jo varujejo pred nenadnim sovražnikovim napadom: četo so poslali naprej kot predstražo / biti predstraža; pren. redka drevesa so bila predstraža sklenjenega gozda
2. knjiž. idejni nosilci kakega gibanja: uvrstil se je v predstražo delavskega razreda
SSKJ²
prédstven -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. prednosten: predstveni položaj / predstvena pravica
SSKJ²
predsvítanjski -a -o prid. (ȋ)
knjiž. nanašajoč se na čas pred svitanjem: pihal je rahel predsvitanjski veter
SSKJ²
predsvíten -tna -o prid. (ȋ)
knjiž. nanašajoč se na čas pred svitom: predsvitni mir
SSKJ²
predškŕgar -ja m (ȓ)
nav. mn., zool. polži s škrgami pred srcem, Prosobranchia:
SSKJ²
prèdšólec -lca m (ȅ-ọ̑)
predšolski otrok: nadarjeni in nadobudni predšolci so za vzgojiteljice izziv; predšolci in osnovnošolci
SSKJ²
prèdšólski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
nanašajoč se na čas pred začetkom (obveznega) šolanja: predšolska izobrazba; predšolska vzgoja / predšolske vzgojne ustanove; predšolsko varstvo / predšolski otrok
SSKJ²
prèdtákt -a m (ȅ-ȃ)
glasb. nepopolni takt na začetku skladbe: predtakt obsega eno četrtinko; pren., knjiž. ta umetnina je predtakt razcveta našega baroka
SSKJ²
prèdtéden -dna m (ȅ-ẹ̑)
teden pred začetkom rednega, organiziranega poteka česa: seminar se je začel z uvajalnim predtednom za začetnike; seminarski predteden
SSKJ²
prèdték -a m (ȅ-ẹ̑)
šport. izbirni tek pred odločilnim, zadnjim tekom: v predteku je nastopila celotna ekipa
SSKJ²
prèdtékma -e ž (ȅ-ẹ̑)
šport. izbirna tekma pred odločilno, zadnjo tekmo: nogometna predtekma
SSKJ²
prèdtekmoválec -lca [prettekmovau̯ca tudi prettekmovalcam (ȅ-ȃ)
šport. kdor nastopi pred uradnim tekmovalcem, navadno zaradi preizkusa proge, naprav: nastopiti kot predtekmovalec na slalomu
SSKJ²
prèdtekmovánje -a s (ȅ-ȃ)
šport. izbirno tekmovanje pred odločilnim, zadnjim tekmovanjem: predtekmovanje v odbojki
SSKJ²
prèdtelovádec -dca m (ȅ-ȃ)
šport., nekdaj telovadec, ki vodi skupino telovadcev:
SSKJ²
predtém in predtèm tudi pred tém in pred tèm prisl. (ẹ̑; ȅ)
prej: izid je bil prav tako negotov kakor predtem / še dan predtem sem ga srečal / danes je pesem vsakomur razumljiva, predtem pa so jo imeli za preveč modernistično; prim. ta1
SSKJ²
predúh -a m (ȗ)
odprtina, luknja, odprta na obeh straneh: skozi preduh prihaja v jamo svež zrak / zračni preduh v predoru; preduh v peči
 
zastar. vlak je zapeljal v preduh predor
SSKJ²
preduhôviti -im dov. (ō ȏ)
knjiž. poduhoviti: preduhoviti družbo / avtor je znal snov razgibati in preduhoviti
    preduhôvljen -a -o:
    njena preduhovljena plemenita pojava
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
predújem -jma m (ú)
znesek, ki se dobi, dá kot del celotnega zneska: dati, izplačati predujem; poslal mu je predujem za naslednji roman / predujem na plačo
 
pravn. znesek, ki ga založi stranka za stroške, nastale v dokaznem postopku
SSKJ²
predújemski -a -o [predujəmski(ū)
pridevnik od predujem: predujemska pogodba
SSKJ²
prèdupòr -ôra m (ȅ-ȍ ȅ-ó)
elektr. upor, vezan zaporedno z merilnim instrumentom zaradi razširitve njegovega merilnega območja: zamenjati predupor / ohmski predupor
SSKJ²
prèdúra -e ž (ȅ-ū)
šolska ura pred začetkom rednega pouka: vodstvo šole prostorsko stisko rešuje s predurami; jutranje predure stare grščine
SSKJ²
predúšen -šna -o prid. (ū ȗ)
ki prepušča plin, tekočino, svetlobo: predušna plast / veter je zapihal skozi predušno odprtino odprtino za zračenje
SSKJ²
prèdvája -e ž (ȅ-á)
publ. predhodna vaja: predvaja v risanju za pridobivanje ročne spretnosti
SSKJ²
predvajálec -lca [predvajau̯ca in predvajalcam (ȃ)
knjiž. kdor dela s kinoprojektorjem, kinooperater: predvajalec je film nekoliko skrajšal
SSKJ²
predvajálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na predvajanje: predvajalne naprave / predvajalna tehnika
SSKJ²
predvajálnica -e ž (ȃ)
film. manjša, s posebnimi napravami opremljena kinodvorana za interno uporabo: nesti film v predvajalnico / filmska predvajalnica
SSKJ²
predvajálnik -a m (ȃ)
elektronska naprava, ki povzroča, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden: glasbeni predvajalnik je s paščkom pritrdil na nadlaket; digitalni, prenosni, večpredstavnostni predvajalnik; predvajalnik datotek, filmov
SSKJ²
predvájanje -a s (ā)
glagolnik od predvajati: upočasniti predvajanje filma; stereofonsko predvajanje glasbe; dvorana za predvajanje; snemanje in predvajanje / predvajanje plesne skupine nam je ugajalo / praktično predvajanje kmetijskih strojev
SSKJ²
predvájati -am nedov. (ā)
1. s posebnimi napravami povzročati, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden: predvajati film; predvajati magnetofonski posnetek / predvajati zabavno glasbo / na televiziji pravkar predvajajo oddajo za otroke je na sporedu, jo oddajajo
 
rad. spreminjati z radijskimi, televizijskimi napravami zapise zvoka, slike v električne signale in jih z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo
2. publ. umetniško poustvarjati javno, pred občinstvom: mnogih oper danes več ne predvajajo; zbor je predvajal nekaj pesmi starih avtorjev / skupina je predvajala moderne plese; predvajati akrobatske vaje izvajati
3. star. prikazovati, demonstrirati: izumitelj je predvajal svoj novi izum
    predvájan -a -o:
    razpravljati o predvajanih filmih; predvajana glasba mi ne ugaja
SSKJ²
predvčérajšnji -a -e prid. (ẹ́)
nanašajoč se na drugi dan pred današnjim dnevom: predvčerajšnji dogodki / predvčerajšnjega časopisa nismo dobili
SSKJ²
predvčérajšnjim prisl. (ẹ́)
drugega dne pred današnjim dnevom: tvoje pismo je prišlo predvčerajšnjim; do predvčerajšnjim je obiskalo razstavo nad deset tisoč ljudi
SSKJ²
prèdvečér -a m (ȅ-ẹ̑knjiž.
1. večer pred praznikom ali določenim dogodkom: predvečer pred otvoritvijo / prižgati kresove na predvečer praznika
// čas, obdobje pred določenim dogodkom, dogajanjem: to je bil predvečer francoske revolucije; dogajanje v romanu je omejeno na predvečer druge svetovne vojne
2. čas pred večerom: poletni predvečer
SSKJ²
prèdvečéren -rna -o prid. (ȅ-ẹ́)
nanašajoč se na čas pred večerom: predvečerna svetloba / predvečerno vrvenje na ulicah
SSKJ²
predvečérje -a s (ẹ̑knjiž.
1. čas pred večerom: uživati v tišini poletnega predvečerja
2. čas, obdobje pred določenim dogodkom, dogajanjem: to je predvečerje marčne revolucije / predvečerje gospodarske krize
SSKJ²
predvêžen -žna -o prid. (ȇ)
ki je, se nahaja pred vežo: predvežne stopnice
SSKJ²
predvêžje in predvéžje -a s (ȇ; ẹ̑)
knjiž. preddverje: otroci so tekali po predvežju; kamnito predvežje / predvežje bazilike
SSKJ²
predvídenje -a s (ȋ)
glagolnik od predvideti: predvidenje nesreče / njegova predvidenja se niso uresničila
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
predvídeti -im dov. (í ȋ)
1. na osnovi določenih dogodkov, pojavov postati prepričan o uresničitvi česa: predvidel je nesrečo; predvideti slabo vreme; tega ni mogoče predvideti / predvideti tok dogodkov
2. publ. na osnovi določenih potreb, želj vnaprej določiti, upoštevati: predvideti povečanje proizvodnje; v proračunu so predvideli gradnjo nove šole
// na osnovi določenih podatkov vnaprej določiti, izračunati: do srečanja satelitov je prišlo prej, kot so predvideli
    predvíden -a -o:
    vse je potekalo po predvidenem načrtu; za vsak prekršek je predvidena kazen; predvideno povečanje izvoza
SSKJ²
predvidévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od predvidevati: predvidevanja so se izpolnila / predvidevanje nove gradnje / po predvidevanjih bo letošnja proizvodnja večja od lanske
SSKJ²
predvidévati -am nedov. (ẹ́)
1. na osnovi določenih dogodkov, pojavov biti prepričan o uresničitvi česa: predvidevati konec vojne; predvidevajo, da se bodo spopadi še nadaljevali / vnaprej predvidevati
2. publ. na osnovi določenih potreb, želj vnaprej določati, upoštevati: predvidevati gradnjo ceste; načrt predvideva povečanje proizvodnje / za take prekrške predvideva zakon stroge kazni določa
    predvidévan -a -o:
    z zakonom predvidevane kazni; predvidevano povečanje izdatkov
SSKJ²
predvidévnost -i ž (ẹ́)
knjiž. sposobnost za predvidevanje: človeška razsodnost in predvidevnost
SSKJ²
predvidljív -a -o prid. (ī í)
ki se da predvideti: potek ni bil predvidljiv v vseh podrobnostih; predvidljive posledice
SSKJ²
predvidljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost predvidljivega: predvidljivost dogodkov, posledic
SSKJ²
predvídoma člen. (ȋ)
knjiž. po predvidevanjih, kakor kaže: gradnja bo predvidoma trajala tri leta; pridelka bo predvidoma za četrtino več kakor lani
SSKJ²
predviháren -rna -o prid. (ā)
knjiž. nanašajoč se na čas pred viharjem: predviharna soparica; predviharna tišina / predviharni trenutki
SSKJ²
prèdvojáški -a -o prid. (ȅ-á)
navadno v zvezi predvojaška vzgoja, do 1973 vzgoja o osnovnih oblikah obrambe domovine, o vojaških veščinah: obvezniki predvojaške vzgoje / učitelj predvojaške vzgoje; sam.: ima izpit iz predvojaške
SSKJ²
predvôjen -jna -o prid. (ō)
nanašajoč se na čas pred vojno: predvojni dogodki / v romanu obravnava snov iz predvojne in medvojne dobe
// nanašajoč se na čas pred drugo svetovno vojno: predvojne politične stranke / opisuje predvojne razmere
SSKJ²
prèdvolílen -lna -o [predvolilna in predvoliu̯naprid. (ȅ-ȋ)
nanašajoč se na čas pred volitvami: vodil je predvolilno kampanjo; predvolilno zborovanje / predvolilni manifest
SSKJ²
prèdvolítev -tve ž (ȅ-ȋ)
nav. mn., v ameriškem okolju predhodne volitve: zmagati na predvolitvah; predsedniške, strankarske predvolitve; sistem predvolitev / demokratske, republikanske predvolitve
SSKJ²
prèdvozáč -a m (ȅ-á)
šport. smučar, ki pred tekmovanjem preizkusi in utiri progo za smuk, slalom, veleslalom: nastopilo bo le deset tekmovalcev, vsi drugi bodo predvozači
SSKJ²
prèdvpís -a m (ȅ-ȋ)
predhodni vpis: predvpis otrok v vrtec; predvpis na gimnazijo, magistrski študij; povabilo k predvpisu abonmajev s popustom; rok za predvpis / pravica do predvpisa hipoteke
SSKJ²
predvsèm člen. (ȅ)
1. izraža, da je kaj po pomembnosti na prvem mestu: predvsem je treba poudariti njegovo razgledanost; lahka glasba naj bi se predvsem inspirirala ob folklori; gre predvsem za to, da dosežemo soglasje; upoštevajo naj se predvsem urbanistične značilnosti mesta / jezen je na ves svet in predvsem nase
2. izraža omejevanje na najpomembnejše: male oglase objavlja samo ob delavnikih, predvsem v soboto; oglašajo se ptice, predvsem pa strnadi
// izraža zavrnitev s popravkom: predvsem pa Durmitor ni gora, ampak pogorje; prim. pred2
SSKJ²
prèdvžíg -a m (ȅ-ȋ)
avt. vžig, ki nastane nekoliko pred prihodom bata v zgornjo lego: naravnati predvžig
SSKJ²
predzádnji -a -e prid. (ȃ)
ki je neposredno pred zadnjim: predzadnji zlog besede / odmor med predzadnjo in zadnjo uro pouka
SSKJ²
prèdzakónec -nca m (ȅ-ọ̄)
kdor se pripravlja na sklenitev zakonske zveze: pomembnost iskrenosti in pogovora pri predzakoncih; tečaj za predzakonce
SSKJ²
prèdzakónski -a -o prid. (ȅ-ọ̄)
nanašajoč se na čas pred sklenitvijo zakonske zveze: predzakonsko življenje / posvetovalnica za predzakonsko vzgojo
SSKJ²
prèdzgódba -e ž (ȅ-ọ̑)
knjiž. zgodba pred glavno zgodbo: ta zgodba ima svojo predzgodbo, ki jo izvemo iz prvih prizorov; predzgodba drame
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prèdzgodovína -e ž (ȅ-í)
skupek dogodkov, dejstev, pomembnih za kaj: podal je predzgodovino dogodkov na Koroškem / predzgodovina te zanimive stavbe je neznana / predzgodovina človeštva
♦ 
arheol. obdobje predzgodovinskih dob
SSKJ²
prèdzgodovínski -a -o prid. (ȅ-ȋ)
arheol. nanašajoč se na starejšo ali srednjo kameno dobo: predzgodovinsko kurišče / predzgodovinski človek / predzgodovinska doba vsaka od dob pred mlajšo kameno dobo
SSKJ²
predzídek -dka m (ȋ)
majhna zidana ploskev navadno pred vhodnimi vrati: stal je na predzidku in kadil
SSKJ²
predzídje -a s (ȋ)
zunanji obrambni zid: ustavil se je pred predzidjem; pren., knjiž. pokrajina je predzidje krščanstva
SSKJ²
prèdzímski -a -o prid. (ȅ-í)
nanašajoč se na čas pred zimo: predzimska zaščita sadnega drevja / meglen predzimski dan
SSKJ²
predznáčen -a -o prid. (ȃ)
mat. ki ima predznak: predznačeno število
SSKJ²
prèdznák -a m (ȅ-ȃknjiž., navadno s prilastkom
1. pojav, ki kaj napoveduje; znamenje, znak1ugotavljati predznake bolezni; bal se je, da je to predznak bližajoče se lakote
2. z oslabljenim pomenom kar označuje lastnost, značilnost česa: ta pomoč ima socialni predznak / taka umetnost nima več negativnega predznaka ni več negativna / idejni predznak dejanja, pojava idejnost dejanja, pojava
♦ 
glasb. znak za znižanje ali zvišanje tona za polton ali dva poltona ali za vračanje na prvotno višino; mat. znak plus ali minus pred številom za določanje pozitivnosti ali negativnosti
SSKJ²
predznámba -e ž (ȃ)
pravn. pogojni vpis v zemljiški knjigi, ki obvelja, če se pozneje upraviči: predznamba lastninske pravice
SSKJ²
prèdznámenje -a s (ȅ-á)
knjiž., navadno s prilastkom pojav, ki kaj napoveduje; znamenje, znak1predznamenja bolezni / njegova dela so predznamenje nove dobe
SSKJ²
prèdznánje -a s (ȅ-ȃ)
publ. znanje, ki je potrebno za razumevanje, znanje česa: zaradi pomanjkljivega predznanja težko študira / za razumevanje te knjige je potrebno strokovno predznanje
SSKJ²
prèdznánstven -a -o prid. (ȅ-ȃ)
nanašajoč se na čas pred nastankom določene vede, znanosti: predznanstvena psihologija / predznanstvena stopnja
SSKJ²
predzôren in predzóren -rna -o prid. (ȏ; ọ̑)
knjiž. nanašajoč se na čas pred zoro: predzorni veter
SSKJ²
prèdželódec -dca m (ȅ-ọ̑)
zool. vsak izmed treh delov, ležečih neposredno pred želodcem prežvekovalcev:
SSKJ²
prêeksisténca -e ž (ȇ-ẹ̑)
filoz., po Platonu obstoj duše pred vstopom v človekovo telo: vera v preeksistenco
SSKJ²
preenolíčen -čna -o prid. (ī)
preveč enoličen: brez tega bi jim bili večeri preenolični; življenje je tam preenolično / preenolična hrana
SSKJ²
preenostránski -a -o prid.(á)
preveč enostranski: preenostranski razvoj strokovnih sposobnosti; preenostranska vzgoja / preenostranski človek
    preenostránsko prisl.:
    preenostransko obravnavati probleme
SSKJ²
prêfabricírati -am nedov. in dov. (ȇ-ȋ)
grad. vnaprej izdelovati, proizvajati: prefabricirati gradbene elemente
    prêfabricíran -a -o:
    prefabricirani deli predora
SSKJ²
prêfabrikácija -e ž (ȇ-á)
glagolnik od prefabricirati: prefabrikacija gradbenih elementov
SSKJ²
prêfabrikát -a m (ȇ-ȃ)
grad. vnaprej izdelan gradbeni element: uporaba prefabrikatov
SSKJ²
prefácija -e ž (á)
rel. hvalna molitev, navadno kot uvod v osrednji del maše; hvalospev: moliti, peti prefacijo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prefantováti -újem dov. (á ȗ)
ekspr. prebiti, preživeti ob fantovanju: vse noči je prefantoval
SSKJ²
prefékt -a m (ẹ̑)
1. rel. kdor vodi kongregacijo 1: prefekt kongregacije za doktrino, nauk vere, za evangelizacijo; prefekt kongregacije za duhovnike, redovnike, škofe
2. zastar. vzgojitelj (v internatu): mesto prefekta
3. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni uradnik v provinci, departmaju: postati prefekt; goriški, tržaški prefekt / policijski prefekt
4. zgod., pri starih Rimljanih visok upravni uradnik: prefekt pretorijancev / ujetnika so pripeljali pred rimskega prefekta
SSKJ²
prefékta -e ž (ẹ̑)
zastar. vzgojiteljica (v internatu): prefekta ga je oštela
SSKJ²
preféktovski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na prefekte: prefektovska služba
SSKJ²
prefektúra -e ž (ȗ)
1. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni urad v provinci, departmaju: iti na prefekturo; goriška, pariška, tržaška prefektura; sekretar prefekture; sestanek, srečanje na prefekturi / policijska prefektura
2. zgod. upravna enota iz pozne dobe rimskega imperija, ki obsega več diecez:
SSKJ²
prefektúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na prefekturo: prefekturna palača
SSKJ²
preferáns -a m (ȃ)
igr. preferansa: igrati preferans
SSKJ²
preferánsa -e ž (ȃ)
igr. igra s kartami, pri kateri mora igralec, ki igro vodi, doseči šest vzetkov, soigralca pa po dva: igrati preferanso
SSKJ²
preferansírati -am nedov. (ȋ)
igrati preferanso: ves dan je preferansiral in tarokiral
SSKJ²
preferénca -e ž (ẹ̑)
prednost, ugodnost: ugotavljati preferenco / dajanje preferenc čemu, komu
 
ekon. dajanje carinskih preferenc kaki državi
SSKJ²
preferenciál -a m (ȃ)
ekon. preferenca: carinski preferenciali
SSKJ²
preferenciálen -lna -o prid. (ȃ)
ekon. preferenčen: preferencialni pogoji / preferencialne carine
SSKJ²
preferénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na preferenco: preferenčna lista / preferenčni sporazumi
 
pravn. preferenčni glas glas, ki daje prednost določenemu kandidatu s kandidatne liste
SSKJ²
preferíranje -a s (ȋ)
glagolnik od preferirati: preferiranje slovenskih izdelkov; razlogi za preferiranje določenih dobaviteljev / kazenska odgovornost stečajnega upravitelja zaradi preferiranja posameznih upnikov
SSKJ²
preferírati -am nedov. (ȋ)
dajati prednost, ugodnost komu, čemu: preferirati cenejšega ponudnika pred dražjim; preferirati življenje v mestu
SSKJ²
prefíks -a m (ȋ)
jezikosl. besedotvorno obrazilo, ki se postavi pred podstavo tvorjene besede; predpona: prefiksi in sufiksi
SSKJ²
prefiltrírati -am dov. (ȋ)
prečistiti s filtriranjem: prefiltrirati tekočino
SSKJ²
prefín -a -o prid. (ȋ)
1. preveč fin: kupila si je prefino blago / prefina je za tega človeka / prefin je, da bi to rekel preveč rahločuten, obziren
2. ekspr. zelo fin: občudoval je njene prefine ustnice
SSKJ²
prefíniti -im dov. (í ȋ)
knjiž. narediti kaj lepše, bolj izbrano: prefiniti izražanje
SSKJ²
prefínjen -a -o prid. (ȋ)
1. lep2, izbran: prefinjeno izražanje / prefinjena barvna kombinacija zelo ustrezna, lepa
2. zelo občutljiv, zelo izostren: prefinjen čut, okus / prefinjen humor / to je prefinjena ženska
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prefínjenost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost prefinjenega: prefinjenost izražanja / prefinjenost okusa / očarala ga je njena prefinjenost
SSKJ²
preformírati -am dov. (ȋ)
knjiž. dati čemu drugačno obliko; preoblikovati: osnovno melodijo avtor nato večkrat preformira; zaznave celote se nekoliko preformirajo
 
voj. preformirati enoto
    preformíran -a -o:
    preformirana zgodovinska metoda; preformirano poveljstvo
SSKJ²
preformulírati -am dov. (ȋ)
na novo formulirati: preformulirati besedilo / preformulirati politična načela
SSKJ²
preforsírati -am dov. (ȋ)
pog. pretirati v intenzivnosti, prenapeti: dirigent je preforsiral tempo izvedbe / pevka je v nižjih legah preforsirala glas
SSKJ²
prefotografírati -am dov. (ȋ)
1. narediti fotografijo slike, fotografije: prefotografirati freske
2. nav. ekspr. večkrat, z več strani fotografirati: kraj dogodka so si dobro ogledali in ga prefotografirali
SSKJ²
prefrígan -a -o prid. (ȋ)
pog., ekspr. prebrisan, zvit: prefrigan je kot malokdo; prefrigano dekle se ni dalo ujeti / prefrigan nasmešek poreden
SSKJ²
prefríganec -nca m (ȋ)
pog., ekspr. prebrisan, zvit človek: nisem mislil, da si tak prefriganec; o tem noče govoriti, prefriganec
SSKJ²
prefríganka -e ž (ȋ)
pog., ekspr. prebrisana, zvita ženska: njegovo dekle je velika prefriganka / lisica prefriganka je pravi čas ušla
SSKJ²
prefríganost -i ž (ȋ)
pog., ekspr. prebrisanost, zvitost: rešila ga je prefriganost njegove žene
SSKJ²
pregáča -e ž (á)
etn. ročno tkan vzorčast predpasnik pri uskoški ljudski noši: ženske s pisanimi pregačami
SSKJ²
preganíti in pregániti -em dov. (ī á)
1. dati, položiti en del česa čez drugega: dvakrat preganiti ruto; preganiti blago čez pol / preganiti list papirja
2. zastar. premakniti, ganiti: ni mogel preganiti roke; ni se upal preganiti
    preganíti se in pregániti se zastar.
    upogniti se: preganil se je v pasu in zaječal
    pregánjen -a -o:
    preganjen časopis; večkrat preganjen plašč
SSKJ²
preganjálec -lca [preganjau̯cam (ȃ)
kdor koga preganja: skriti se, umakniti se pred preganjalci; fašistični preganjalci / ozrl se je in pogledal, če so preganjalci še za njim; pren., ekspr. skrbi so neutruden preganjalec spanja
SSKJ²
preganjálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na preganjanje: preganjalne misli
 
psiht. preganjalna blodnja neosnovano bolezensko občutje zasledovanosti in ogroženosti
SSKJ²
preganjálka -e [preganjau̯kaž (ȃ)
ženska, ki koga preganja: preganjanka je postala preganjalka / pren., ekspr. noči so njene neutrudne preganjalke
SSKJ²
preganjálski -a -o [preganjau̯ski tudi preganjalskiprid. (ȃ)
nanašajoč se na preganjalce ali preganjanje: preganjalski bes / bil je hudoben, preganjalski; sam.: v njem je nekaj preganjalskega
SSKJ²
pregánjanec -nca m (ȃ)
nav. ekspr. kdor je preganjan: braniti preganjance pred nasilneži; politični preganjanci; pogledal ga je z nemirnimi očmi preganjanca / preganjanci in preganjalci so se upehali
SSKJ²
pregánjanje -a s (ȃ)
glagolnik od preganjati: bati se preganjanja; trpeti preganjanje; policijsko, politično preganjanje; preganjanje krivovercev / preganjanje določene ideologije; preganjanje tujih besed v jeziku / preganjanje samote, strahu
SSKJ²
pregánjanka -e ž (ȃ)
nav. ekspr. ženska, ki je preganjana: preganjanka je s strahom pogledala, če ji preganjalci še sledijo
SSKJ²
pregánjanost -i ž (ȃ)
stanje preganjanega človeka: preganjanost je njegova usoda / preživljati preganjanost in trpljenje / ima občutek preganjanosti
SSKJ²
pregánjati -am nedov. (ȃ)
1. zasledovati koga z namenom uničiti ga ali mu onemogočiti delovanje: gestapo ga je preganjal; preganjati krivoverce, sovražnike; preganjati uživalce mamil; preganjajo ga kot divjo zver
// delati, povzročati, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je preganjati neprijetne misli; le s težavo ji je preganjal spanec / z žganjem preganja prehlad; s pesmijo si preganja skrbi
2. nav. ekspr. delati, povzročati neprijeten občutek, skrb: krivda ga preganja; strah pred smrtjo jo preganja / občutek nesreče jih še vedno preganja / še dolgo so ga preganjale fantove začudene oči / ta problem ga že nekaj časa preganja zelo razmišlja o njem
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: utrujenost ga preganja; žalost jo preganja je žalostna / vse življenje ga preganja nesreča
3. ekspr., v zvezi s s, z nadlegovati, vznemirjati: preganja ga s svojim pripovedovanjem; kar naprej ga preganja z vprašanji
4. ekspr. poditi (stran), odganjati: ne hodi od doma, saj te nihče ne preganja / preganjati dim, soparo
5. ekspr. loviti, goniti: pes preganja zajca / šli so preganjat srnjaka
● 
ekspr. vedno jo čas preganja ima premalo časa za kako delo; ekspr. vest ga preganja ima neprijeten občutek zaradi krivde; knjiž., ekspr. mrak preganja dan mrači se; ekspr. preganjati dolgčas dolgočasiti se; ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas; ekspr. mačka preganjati prizadevati si za boljše počutje, razpoloženje po nezmernem uživanju alkohola
    pregánjati se ekspr.
    1. poditi se, divjati: otroci se ves dan preganjajo okoli hiše / jate krokarjev se preganjajo po nebu / malo je doma, z babnicami se preganja
    2. zelo se truditi, mučiti: celo življenje se je preganjala z delom, otroci ji pa tako vračajo
    pregánjan -a -o:
    preganjan človek; preganjana zver, žival
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preganjávica -e ž (ȃ)
1. ekspr. občutek preganjanosti: ni se mogel znebiti preganjavice / kar naprej se nam mudi, pravo preganjavico imamo
2. psiht. duševna bolezen s preganjalno blodnjo kot glavnim bolezenskim znamenjem: zbolel je za preganjavico; znamenja preganjavice
SSKJ²
pregaráti -ám dov. (á ȃ)
nav. ekspr. prebiti, preživeti v garanju: dolga leta je pregaral na kmetiji / koliko je pregarala za otroke
SSKJ²
pregàz -áza m (ȁ áknjiž.
1. plitvina, brod: poiskali so pregaz in prebredli reko
2. prehod: pregaz med hišami
SSKJ²
pregáziti -im dov., pregázila in pregazíla (á ȃ)
1. gazeč priti z enega konca česa na drugega: ponoči so pregazili še zadnji del poti
// knjiž. poteptati: ovce so pregazile deteljišče / konj ga je pregazil; pren. sovražne čete so jih pregazile
2. narediti gaz (v sneg): šel je pred drugimi, da bi pregazil visoki sneg
    pregážen -a -o:
    sneg še ni pregažen; nasprotniki so bili pregaženi; pregažena pot
SSKJ²
prégelj -glja m (ẹ́)
agr. klin, s katerim se pritrdi jarem na oje: vtakniti pregelj
SSKJ²
pregíb -a m (ȋ)
1. del telesa v sklepu: koža na pregibu se rada vname / potisnila je glavo v pregib komolca / kolenčni pregib
2. kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: rob je centimeter nad pregibom / krojni deli, krojeni s pregibom / zemljevid je bil ponekod na pregibih že strgan na robovih
3. ekspr. krivina, vijuga: na pregibu je stalo nekaj hiš / terase in pregibi v pobočju
4. knjiž. gib, kretnja: hitri pregibi prstov / sledil je vsakemu njenemu pregibu
 
star. omogočiti živali dosti pregiba na prostem gibanja
SSKJ²
pregibálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pregibanje: pregibalna sposobnost udov / pregibalna mišica / pregibalna naprava
SSKJ²
pregíbanje -a s (ī)
glagolnik od pregibati: pregibanje udov / pregibanje robov / ima premalo prostora za pregibanje / pregibanje samostalnika
SSKJ²
pregíbati1 -am in -ljem nedov. (ī)
1. spreminjati položaj delov telesa v sklepu: levico še lahko pregiba; pregibati nogo, prste / mišice podlakta pregibajo roko v zapestju
// premikati, gibati: pregibati ustnice; človeško telo se pregiba v sklepih
2. povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja; majati: veter je pregibal veje; trava se je rahlo pregibala
3. jezikosl. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu: besede, ki se pregibajo po pridevniški sklanjatvi / pregibati samostalnik sklanjati
4. prepogibati: pregibati papir
    pregíbati se zastar.
    premikati se, hoditi: ladja se je začela pregibati; pregibali so se brez naglice
    pregibajóč -a -e:
    šumenje pregibajočih se dreves
SSKJ²
pregíbati2 -am in -ljem dov. (ī)
razgibati1treba ga bo pregibati, ker je len; otrok je nemiren, zato naj se malo pregiba
SSKJ²
pregibávati -am nedov. (ȃ)
razgibavati: atlet je pregibaval mišice; počasi so se pregibavali
SSKJ²
pregíben -bna -o prid. (í ī)
ki se da pregibati: žerjav s pregibnim krakom; pregibna cev sesalnika / pregibna brana členkasta brana
 
jezikosl. pregibne besedne vrste
SSKJ²
pregibljív -a -o prid. (ī í)
ki se da pregibati: bolničina roka je še pregibljiva / pregibljiva predelna stena
SSKJ²
pregíbnost -i ž (í)
lastnost, značilnost pregibnega: pregibnost udov
 
jezikosl. pregibnost besede
SSKJ²
pregládek -dka -o stil. prid. (á)
preveč gladek: jermen ne sme biti pregladek
SSKJ²
preglàs -ása m (ȁ á)
jezikosl. sprememba iz zadnjega v sprednji samoglasnik
a) za mehkimi soglasniki: preglas nastane za c, č, ž, š, j; preglas in prevoj
b) zaradi sledečega sprednjega samoglasnika: preglas v nemščini
SSKJ²
preglásen -sna -o, stil. preglasán -glásna -o in -ó, stil. preglasèn -snà -ò prid. (á; ȃ á; ə̏ ȁ)
preveč glasen: preglasno govorjenje, petje / preglasni ljudje
    preglasnó in preglásno prisl.:
    preglasno govoriti, peti
SSKJ²
preglasíti -ím dov., preglásil (ī í)
postati bolj slišen od koga, česa: hrup motorja je preglasil njene klice na pomoč; grmenje je preglasilo njegove korake; orkester je preglasil solista
// ekspr. postati pomembnejši, močnejši od česa: končno je resnica preglasila laž; spomin na očetove besede je preglasil vse drugo / z dokazi preglasiti trditev
    preglašèn -êna -o:
    preglašeno govorjenje
     
    jezikosl. preglašeni samoglasniki
SSKJ²
preglasovánje -a s (ȃ)
glagolnik od preglasovati: le izjemoma so sklepe sprejeli s preglasovanjem / metoda preglasovanja
SSKJ²
preglasováti -újem dov. (á ȗ)
1. pri glasovanju dobiti več glasov kot drugi: preglasovali so ga z desetimi glasovi
2. zastar. postati bolj slišen od koga, česa; preglasiti: prevpili in preglasovali so jih
    preglasován -a -o
    1. deležnik od preglasovati: govorjenje je bilo preglasovano s kričanjem
    2. ki dobi pri glasovanju manj glasov kot drugi: na volitvah je bil preglasovan
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preglášati -am nedov. (á)
biti bolj slišen od koga, česa: grmenje preglaša glasove; šum in hrup sta preglašala glasbo; fantje so se med seboj preglašali
// ekspr. biti pomembnejši, močnejši od česa: vse vtise o pokrajini je preglašalo poglobljeno razmišljanje o življenju
    preglášati se jezikosl.
    spreminjati se iz zadnjega v sprednji samoglasnik
    a) za mehkimi soglasniki: o se preglaša v e
    b) pred sledečimi sprednjimi samoglasniki:
SSKJ²
preglaševáti -újem nedov. (á ȗ)
preglašati: z vseh strani so ga preglaševali otroški glasovi; hrup je preglaševalo bučanje vetra / skrbi so preglaševale njegovo ustvarjanje
SSKJ²
preglávica -e ž (ȃ)
nav. mn., nav. ekspr. kar mora kdo narediti, pretrpeti zaradi neugodnih okoliščin, negativnih lastnosti česa: napadi na postojanke so delali, povzročali okupatorju preglavice; ločitev ni brez preglavic; nakopati komu veliko preglavic
 
ekspr. matematika mu dela, povzroča preglavice matematiko se težko uči; ekspr. z otroki so preglavice, ima preglavice ne ravnajo tako, niso taki, kot se pričakuje
// neprijetnost, sitnost: ima veliko preglavic; nabira se preglavica na preglavico
SSKJ²
preglèd -éda m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od pregledati:
a) pregled dokumentov; začel se je pregled potnih listov / poročilo o pregledu poslovanja / pregled potnikov na meji / hitro je končal pregled je pregledal / carinski pregled; tehnični pregled
b) pregled pacienta je bil zelo zahteven / hoditi na preglede k specialistom / ambulantni pregled; laboratorijski pregled krvi; obvezni zdravniški pregled
2. s prilastkom glavne, bistvene sestavine, predstavljene navadno pisno: bral je pregled ruske književnosti / publ. podal je kratek pregled dogajanja / zunanjepolitični pregled
3. publ., v zvezi imeti pregled vedeti, poznati: samo ti imaš pregled, kako delajo; nihče nima pregleda, koliko jih pride / ima dober pregled čez dogajanje; imeti pregled nad njegovim stanjem
 
publ. dobil sem podroben pregled, kaj se dogaja natančno sem izvedel
SSKJ²
preglédanec -nca m (ẹ̑)
nav. ekspr. kdor je pregledan: število pregledancev se je večalo
SSKJ²
preglédati -am dov., preglêj in preglèj preglêjte, stil. preglédi preglédite (ẹ́ ẹ̑)
1. z gledanjem navadno kritično
a) ugotoviti ustreznost, pravilnost česa: vse dokumente je treba pregledati; pregledati potne liste; strokovno pregledati nalogo, spis / pregledati mora še naprave
b) seznaniti se s čim: pregledati arhiv; pregledati pošto; predavanja še nisem pregledal / pregledati moram vse možnosti / pregledati častno četo
2. narediti, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: zdravnik ga je temeljito pregledal; sistematično pregledati vse predšolske otroke; pregledati pljuča, srce / dal je pregledati tudi kri
// narediti, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa; preiskati: pregledali so vso okolico, pa ga niso našli / na meji so pregledali vse potnike; pregledali so tudi prtljago
3. star. spregledati, spoznati: kmalu je pregledal njeno početje / prav hitro so jih pregledali
// odpustiti: pregledal mu je kazen
    preglédan -a -o:
    pregledan in potrjen račun; strokovno pregledano blago; gradivo še ni pregledano
SSKJ²
pregledávati -am nedov. (ȃ)
star. pregledovati: pregledavati račune / pregledaval je vso okolico
SSKJ²
pregléden1 -dna -o prid., preglédnejši (ẹ́ ẹ̄)
ki se da (z lahkoto) pregledati, razumeti: pregleden načrt; zelo pregledna razpredelnica; poročilo je pregledno do tretjega odstavka / položaj je postajal slabo pregleden / naslednji ovinek je bil preglednejši
    preglédno prisl.:
    pregledno razvrstiti gradivo
SSKJ²
pregléden2 -dna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pregled: ustanoviti pregledno komisijo / pregledna dejavnost
♦ 
šport. pregledno tekmovanje del treninga, pri katerem se ugotavlja duševna in telesna usposobljenost tekmovalcev
SSKJ²
preglédnica -e ž (ẹ̑)
razpredelnica, tabela: sestaviti preglednico / vpisati v preglednico
SSKJ²
preglédnik -a m (ẹ̑)
knjiž. pregledovalec: carinski preglednik; preglednik blagajniškega poslovanja
SSKJ²
preglédnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost preglednega: enotnost in preglednost besedila / povečati preglednost cestišča
SSKJ²
pregledoválec -lca [pregledovau̯ca tudi pregledovalcam (ȃ)
kdor (poklicno) pregleduje: pregledovalci in ocenjevalci gradiva / pregledovalec računov / mnenje pregledovalca nalog
SSKJ²
pregledoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pregledovanje: začel se je pregledovalni obhod po sobah / pregledovalna komisija
SSKJ²
pregledoválka -e [pregledovau̯ka tudi pregledovalkaž (ȃ)
ženska, ki (poklicno) pregleduje: delo pregledovalke v steklarni / zunanja pregledovalka gradiva
SSKJ²
pregledoválnica -e ž (ȃ)
prostor za pregled, pregledovanje: peljati blago v carinsko pregledovalnico
SSKJ²
pregledoválnik -a m (ȃ)
1. računalniški program, navadno v urejevalniku besedil, za odkrivanje tipkarskih in slovničnih napak; črkovalnik: pregledovalnik zagotavlja besedilom osnovno slovnično pravilnost; slovnični pregledovalnik; pregledovalnik in urejevalnik
2. računalniški program za prikazovanje podatkov uporabniku: pregledovalnik slikovnega gradiva omogoča tiskanje in razvrščanje slik v različne albume; spletni pregledovalnik; pregledovalnik datotek
3. naprava za ploskovno ali prostorsko pregledovanje stanja; skener: telesni pregledovalnik; rentgenski pregledovalnik prtljage in detektor kovin
SSKJ²
pregledovánje -a s (ȃ)
glagolnik od pregledovati: pregledovanje računov / začelo se je pregledovanje potnih listov / skrbno pregledovanje vseh kotov
SSKJ²
pregledováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z gledanjem navadno kritično
a) ugotavljati ustreznost, pravilnost česa: pregledovati carinsko blago; pregledovati račune / pregledovati naloge
b) seznanjati se s čim: pregledovati knjige na knjižni polici; pregledovati pošto
2. delati, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: pregledovati bolnika; redno mu je pregledoval srce
// delati, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa; preiskovati: pregledovati okolico / pregledovali so vse potnike
SSKJ²
preglobòk -ôka -o prid. (ȍ ó)
1. preveč globok: jarek je preglobok; pregloboka jama / pregloboka voda / preglobok vrez
2. ekspr. zelo občuten, zelo doživet: globoka, pregloboka ljubezen, žalost
    preglobôko prisl.:
    pregloboko ljubiti; pregloboko vdihniti; zašel je pregloboko v gozd
     
    šalj. pregloboko je pogledal v kozarec opil se je
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preglódati -am tudi -glójem, tudi preglôdati -am dov., preglódaj preglódajte tudi preglóji preglójite tudi preglôdaj preglôdajte tudi preglodájte; tudi preglodála (ọ́; ó)
z glodanjem narediti luknjo skozi kaj: miši so preglodale pod / ekspr.: prsti so mu preglodali čevlje; narasla reka je preglodala pregrado
// z glodanjem razdeliti na dva dela: bobri so na več mestih preglodali hlod
    preglódati se tudi preglôdati se
    z glodanjem priti skozi kaj ovirajočega: črv se pregloda skozi lubje; pren., ekspr. avtorjeva misel se pregloda skozi zunanjo navlako do osnov človeške narave
SSKJ²
pregluševáti -újem nedov. (á ȗ)
zaradi večje glasnosti povzročati, da se kaj (skoraj) ne sliši: ropot koles je pregluševal njene besede; pesem je pregluševalo hupanje avtomobilov
SSKJ²
preglušíti -ím dov., preglúšil (ī í)
zaradi večje glasnosti povzročiti, da se kaj (skoraj) ne sliši: njihove klice je preglušilo grmenje; pesem je preglušila šumenje valov / preglušiti govornika z vpitjem; pren., ekspr. skušal je preglušiti glas srca
// ekspr. povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: glasba je preglušila njen nemir / te besede niso mogle preglušiti njegove slutnje
    preglušèn -êna -o:
    šepet je bil hitro preglušen
SSKJ²
preglušljív -a -o prid.(ī í)
ki se da preglušiti: zvonjenje telefona je bilo težko preglušljivo
// ki preglušuje: preglušljivi kriki groze
    preglušljívo prisl.:
    preglušljivo je zavpil
SSKJ²
pregnánec -nca m (ā)
nav. ekspr. kdor je pregnan: pregnanci so se vračali iz taborišč; politični pregnanci; odkrili so spomenik pregnancem
SSKJ²
pregnánka -e ž (ā)
nav. ekspr. ženska, ki je pregnana: pregnanci in pregnanke
SSKJ²
pregnánost -i ž (á)
lastnost, stanje pregnanega človeka: težko je prenašal pregnanost z doma / ekspr. pregnanost z delom / knjiž. občudovanja vredna pregnanost poezije dognanost, popolnost
// knjiž. pretiranost, čezmernost: pregnanost pohvale je bila zelo očitna / brez pregnanosti lahko rečemo, da je odlično opravil nalogo brez pretiravanja
SSKJ²
pregnánstvo -a s (ȃ)
1. prisilno bivanje zunaj domovine: pisatelja so obsodili na pregnanstvo / vlada je v pregnanstvu
// kraj tega bivanja: vrniti se iz pregnanstva
2. dejstvo, da je kdo pregnan: posledice pregnanstva
SSKJ²
pregnánten -tna -o prid. (ȃ)
knjiž. jedrnat, zgoščen: pregnantno izražanje / pregnantne misli
    pregnántno prisl.:
    pregnantno se izražati
SSKJ²
pregnántnost -i ž (ȃ)
knjiž. jedrnatost, zgoščenost: pregnantnost izražanja
SSKJ²
pregnáti -žênem dov., stil. preženó (á é)
1. prisiliti koga, da zapusti določen kraj, prostor: veliko naših ljudi so med vojno pregnali; pregnali so jih v Srbijo; pregnati v taborišča
// narediti, povzročiti, da kdo zapusti določen kraj, prostor; odgnati: pregnati radovedneže / mrak jo je pregnal od okna / pregnali so ga od doma nagnali
// ekspr. narediti, da česa ni več: veter je kmalu pregnal meglo; hrup je pregnal tišino
2. narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je pregnati strah, žalost; pregnati si bolečine s tabletami / curek mrzle vode mu je hitro pregnal spanec; le s težavo si je pregnala žalostne misli; s pesmijo si prežene skrbi / ni si dala pregnati dobre volje vzeti
3. nav. ekspr. z gonjenjem, podenjem zelo utruditi, izmučiti: ne poganjaj tako, da ne boš konja pregnal; živina se mu je pregnala
● 
ekspr. ne ve, kako naj si prežene čas naredi, da bo hitro minil; ekspr. dolgčas si je pregnala z branjem nehala se je dolgočasiti; ekspr. ne more je pregnati iz srca pozabiti; jo nehati ljubiti
    pregnáti se ekspr.
    s čezmernim delom, prizadevanjem se zelo utruditi, izmučiti: zbolel je, ker se je pregnal; pregnati se z delom, učenjem; z zidavo hiše se je pošteno pregnal
    pregnán -a -o
    1. deležnik od pregnati: pregnan sovražnik; pregnan od težkega dela; biti pregnan z doma, na tuje; pregnana živina
    2. knjiž. pretiran, čezmeren: pregnana pohvala; pregnano navdušenje / ta cena je pregnana previsoka; prisl.: pregnano kritizirati kaj
SSKJ²
pregnêsti -gnêtem dov., pregnêtel in pregnétel pregnêtla, stil. pregnèl pregnêla (é)
1. s ponovnim gnetenjem dati določeno obliko, lastnost: pregnesti glino, testo / pregnesti moko z maslom in jajci
2. ekspr. preoblikovati, predelati: pisatelj je dogodek v romanu čustveno pregnetel; pregnesti življenje v pesniške podobe / težko življenje ga je pregnetlo
3. ekspr. premisliti, oceniti: načrt sta še enkrat pregnetla / tudi to vprašanje so na široko pregnetli
    pregnêsti se ekspr.
    priti skozi kaj ovirajočega: s težavo se je pregnetel skozi množico
    pregnetèn -êna -o:
    v trdem življenju pregneteni značaj; oblikovati pregneteno testo v hlebčke
SSKJ²
pregnétati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. s ponovnim gnetenjem dajati določeno obliko, lastnost: pregnetati glino, testo / pregnetala je moko z maslom
2. ekspr. oblikovati, predelovati: pesnik je misel pregnetal v ustvarjalnem ognju / pregnetati staro in preživelo
    pregnétati se ekspr.
    premikati se skozi kaj ovirajočega: komaj se je pregnetal v množici
SSKJ²
pregnetênost -i ž (é)
stanje pregnetenega: pregnetenost testa / ekspr. miselna pregnetenost
SSKJ²
prégniti1 -em in pregníti prêgnem dov. (ẹ́; ī é)
star. prepogniti: pregniti list papirja
SSKJ²
pregníti2 -gníjem dov. (í ī)
popolnoma zgniti: deske so na vlagi pregnile; slama na strehi je pregnila na več krajih
SSKJ²
pregnojíti -ím dov., pregnójil (ī í)
preveč pognojiti: sosedje so travnike ponekod pregnojili / zastar. zemlje že več let niso pregnojili pognojili
    pregnojíti se nav. 3. os.
    ognojiti se: rana se je pregnojila / tur se je pregnojil se je predrl
SSKJ²
pregodrnjáti -ám dov. (á ȃ)
obgodrnjati: pregodrnjali so vsako jed
SSKJ²
pregoljufáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. ogoljufati, prevarati: premišlja samo, kje bo koga pregoljufal
    pregoljufáti se 
    s spretnostjo, zvijačnostjo priti kam: nekako pregoljufal se je čez previs
SSKJ²
pregòn -ôna m (ȍ ó)
1. glagolnik od pregnati: pregon okupatorja z domače zemlje / pregon Judov v taborišča
// preganjanje: nikjer ni bil varen pred pregonom / pregon kvartopircev in prodajalcev mamil
2. pravn., navadno v zvezi kazenski pregon uvedba kazenske preiskave proti komu: predlagati kazenski pregon / odstopiti od kazenskega pregona / začeli so kazenski pregon / organi kazenskega pregona
♦ 
agr. pregon navadno ograjena ozka pot za živino kot prehod za na pašnik; čeb. pregon čebel iz medišč
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pregoníti -gónim dov. (ī ọ́)
1. z gonjenjem, podenjem
a) razgibati: konje je od časa do časa pregonil, da ne bi postali okorni
b) utruditi, izmučiti: živino je pregonil
2. nav. ekspr. z gonjenjem, podenjem priti z enega konca česa na drugega: gonjači so pregonili ves gozd
♦ 
vet. ponovno se začeti goniti, ker ni prišlo do oploditve
SSKJ²
pregonljív -a -o prid. (ī ípravn.
ki se da obravnavati v kazenskem postopku: uradno pregonljivo kaznivo dejanje / dejanje je pregonljivo po uradni dolžnosti zahtevo za njegovo obravnavo je dolžno vložiti javno tožilstvo
SSKJ²
pregorèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́ekspr.
1. preveč goreč, navdušen: pregoreč zagovornik kake teorije / pregoreče besede
2. zelo goreč, navdušen: bil je njen pregoreč občudovalec
    pregoréče prisl.:
    pregoreče ljubiti
SSKJ²
pregoréčnost -i ž (ẹ́)
knjiž. prevelika gorečnost, navdušenost: to je storil v svoji pregorečnosti
SSKJ²
pregoréti -ím dov., pregôrel (ẹ́ í)
1. zaradi gorenja poškodovati se, uničiti se: leseni opaž ob peči je pregorel / te žarnice rade pregorijo
2. ekspr. izčrpati se zaradi (pre)velike prizadevnosti, vneme: v preveliki želji po uspehu je preprosto pregorel; popolnoma, povsem pregoreti od dela, naprezanja, vsakodnevnih naporov / dobesedno pregoreti
    pregôrel tudi pregorèl in pregorél -éla -o:
    pregorela žarnica / ekspr. pregoreli učitelj
SSKJ²
pregorévati -am nedov. (ẹ́)
1. zaradi gorenja dobivati poškodbe, uničevati se: cevi pregorevajo; izolacija menjalnika je začela pregorevati / žarnice rade pregorevajo
2. ekspr. izčrpavati se zaradi (pre)velike prizadevnosti, vneme: v enem od podjetij preobremenjeni zaposleni počasi pregorevajo; učitelji, šolarji, zdravniki pregorevajo / pregorevati od dela / čustveno pregorevati
SSKJ²
pregorjé medm. (ẹ̑)
navadno v zvezi z gorjé izraža močno čustveno prizadetost, strah: gorje, pregorje mi, če se to zgodi
SSKJ²
pregorljív -a -o prid. (ī í)
teh. v ognju neobstojen: pregorljive snovi
SSKJ²
pregospôski -a -o prid.(ó)
preveč gosposki: pregosposki je zanjo / stanovanje se mu je zdelo pregosposko
    pregospôsko prisl.:
    pregosposko opremljena soba
SSKJ²
pregóst -a -o tudi prid. (ọ̑ ọ́)
preveč gost: pregosta tekočina; jed je naredila pregosto / pregosti zobje / pregosta ščetka
SSKJ²
pregostobeséden -dna -o prid. (ẹ̑)
preveč gostobeseden: pregostobeseden je / ekspr. pregostobesedno pisanje
SSKJ²
pregovárjanje -a s (ȃ)
glagolnik od pregovarjati: vse pregovarjanje staršev je bilo brez uspeha / po kratkem pregovarjanju so jih sprejeli
SSKJ²
pregovárjati -am nedov. (ȃ)
1. z besedami si prizadevati doseči, da bi kdo
a) spremenil svojo prvotno odločitev: obljubil je, da bo šel, pa ga doma pregovarjajo; branili so mu in ga pregovarjali / začela ga je pregovarjati
b) storil kaj prvotno nenameravanega: pregovarjal ga je, da bi ga vzel v uk; pregovarjal jih je, naj ostanejo
2. nar. ugovarjati: ni hotel pregovarjati materi
    pregovárjati se 
    prerekati se, pričkati se: ni se hotel pregovarjati o tem; pregovarjal se je z dijaki, kdo je boljši pisatelj; dolgo, glasno se pregovarjati
SSKJ²
pregôvor -a m (ȏ)
ljudska književna zvrst, ki kratko, navadno v prispodobi, izraža kako življenjsko izkušnjo: sklicuje se na to, kar pravi pregovor; zbirati pregovore / vremenski pregovori
 
knjiž. njegov pogum je prešel v pregovor je postal splošno znan
SSKJ²
pregôvoren -rna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na pregovor: pregovorni stavki / knjiž. pregovorna gostoljubnost splošno znana, zelo velika
SSKJ²
pregovoríti -ím dov., pregovóril; nam. pregovôrit in pregovorít (ī í)
1. z besedami doseči, da kdo
a) spremeni svojo prvotno odločitev: obljubil je, vendar ga lahko še drugi pregovorijo; upajo, da ga bodo pregovorili / ne da se pregovoriti
b) stori kaj prvotno nenameravanega: pregovorili so jo, da je šla na potovanje; pregovoril jih je, da so se vrnili
2. star. spregovoriti: po cele tedne ni z nikomer pregovoril / na cesti jo je pregovoril ogovoril
SSKJ²
pregovorljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. sposoben pregovoriti: pregovorljiv glas, smehljaj
SSKJ²
pregôvornost -i ž (ȏ)
lastnost, značilnost pregovornega: iskanje nenavadnih besed in ljudske pregovornosti
SSKJ²
pregrabíti in pregrábiti -im, in pregrábiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
z grabljenjem priti z enega konca česa na drugega: kolikokrat je že pregrabila te travnike / skakalnico so pregrabili z železnimi grabljami / igrišče bo treba pregrabiti in povaljati znova pograbiti
SSKJ²
prégrad -a m (ẹ́)
zastar. ločen, ograjen prostor; pregrada: pregrad za konja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pregráda -e ž (ȃ)
1. naprava za ločevanje
a) prostora: konji so dvigali glave izza pregrad; lesena, montažna, premična pregrada / pregrada deli predsobo / ločiti prostor s pregrado pregraditi prostor / korito s pregrado
b) koga, česa v prostoru: postaviti med privezani živali pregrado / visoke gore so naravna pregrada med obema deželama
// navt. stena, ki vzdolžno ali prečno deli ladijski prostor: pregledati pregrade / centralna pregrada narejena od krme do premca, da opira posamezne krove; neprepustna pregrada kovinska pregrada, narejena od boka do boka za zadrževanje vode
2. ločen, ograjen prostor: zapreti svinje v pregrade / zapluti skozi dvignjeno zapornico v pregrado / polne pregrade krompirja
3. naprava, ki onemogoča, ovira prehod: zavarovati mejo z jarki in pregradami; pregrada na cesti / večja količina padavin ob gorskih pregradah
// naprava, nameščena prečno na tok vode: betonske poplavne pregrade; hudourniške pregrade; reka z zapletenim sistemom pregrad in jezov
4. ekspr. kar onemogoča, ovira sodelovanje: rasne, socialne pregrade; pregrada med dijaki in profesorji / etnične skupnosti morajo biti most in ne pregrada med narodi / lomiti moralne pregrade norme
♦ 
grad. dolinska pregrada velik jez, ki zadržuje veliko količino vode
SSKJ²
pregrádek -dka m (ȃ)
ločen, ograjen del prostora, navadno za ležišče: otroka, speča v pregradku; ležala je na železni postelji v pregradku
// ločen, ograjen prostor sploh: spraviti konja iz pregradka; narediti pregradek za kokoši / znositi jabolka v pregradke na podstrešju
SSKJ²
pregráden -dna -o prid. (ȃ)
predelen: pregradna stena
SSKJ²
pregradítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pregraditi: pregraditev hodnika z leseno steno / pregraditev poslovnih prostorov v stanovanje
SSKJ²
pregradíti -ím dov., pregrádil (ī í)
1. s kako napravo ločiti
a) prostor: pregraditi hodnik; pregraditi z omarami, zidom / pregraditi prostor v več enot / pregraditi cev, korito
b) koga, kaj v prostoru: pregraditi divje živali
2. namestiti napravo, ki onemogoča, ovira prehod: pregraditi cesto
// namestiti napravo prečno na tok vode: pregraditi reko
3. publ. preurediti, predelati: pregraditi letalo za prevoz rakete / pregraditi na električni pogon
    pregrajèn -êna -o:
    pregrajena predsoba
SSKJ²
pregrádnja -e ž (ā)
publ. preureditev, predelava: pregradnja stanovanja / pregradnja rakete na klasična goriva
SSKJ²
pregrája -e ž (ȃ)
1. naprava za ločevanje
a) prostora: delovni prostor s pregrajo; lesena pregraja; pregraja iz omar / prostor ima več pregraj je večkrat pregrajen
b) koga, česa v prostoru: postaviti pregraje med živali / s pregrajo ločiti posamezne vrste blaga / kopne državne meje se naslanjajo na gorsko pregrajo
// zastar. ločen, ograjen prostor; pregrada: odpeljati konja v pregrajo
2. naprava, ki onemogoča, ovira prehod: napraviti okope in pregraje / svatje so se ustavili pred pregrajo
// naprava, nameščena prečno na tok vode: betonska pregraja v hudourniku
3. ekspr. kar onemogoča, ovira sodelovanje: premagati blokovske pregraje; družbene, formalne, rasne pregraje / ni maral delati pregraj med seboj in očetom
SSKJ²
pregrajeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. s kako napravo ločevati
a) prostor: dolge predsobe navadno pregrajujejo
b) koga, kaj v prostoru: pregrajevati živali v hlevu, da se ne bi grizle
2. nameščati napravo, ki onemogoča, ovira prehod: pregrajevati ceste
SSKJ²
pregŕd -a -o in prid. (ȓ ŕ)
1. preveč grd: prestara je in pregrda / nobeno delo ni pregrdo zanj
2. ekspr. zelo grd: pregrdo ravnanje / pregrd si bil z njo
    pregrdó tudi pregŕdo prisl.:
    pregrdo jo gleda
SSKJ²
pregrébati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
z grebenjem mešati: pregrebati prst; pregrebati žito, da se prezrači / roke so pregrebale med krompirjem / kokoši pregrebajo grebejo; pren., ekspr. pregrebati po duši
SSKJ²
pregrêbsti -grêbem dov., pregrébel pregrêbla; tudi pregrêben (é)
z grebenjem premešati: pregrebsti prst, žito
SSKJ²
pregréha -e ž (ẹ̑)
rel. kar je kdo storil zlasti moralno slabega, oporečnega: odpustil mu je vse pregrehe / kesati se pregreh grehov / knjiž. broditi v pregrehah
// ekspr. prekršek, prestopek: očitali so mu različne pregrehe; pregreha nad predpisi / popustljivost je bila velika pregreha
SSKJ²
pregrênek in pregrenák -grênka -o in prid. (é ȃ é)
1. preveč grenek: čaj si pripravila pregrenek
2. ekspr. zelo grenek: pregrenko zdravilo / pregrenki spomini
SSKJ²
pregréšek -ška m (ẹ̑)
ekspr. prekršek, prestopek: očitali so mu različne pregreške; kaznovan je bil zaradi pregreška
// napaka, pomanjkljivost: nihče ni brez pregreška
SSKJ²
pregréšen -šna -o prid.(ẹ́ ẹ̄)
nanašajoč se na pregreho: pregrešne misli, želje / zakriviti pregrešno dejanje
    pregréšno prisl.:
    pregrešno govoriti
SSKJ²
pregrešíti -ím dov., pregréši; pregréšil (ī í)
povzročiti kaj slabega, nepravilnega; zagrešiti: kaj si pa pregrešil / veliko hudih napak je pregrešil
    pregrešíti se rel.
    narediti kaj zlasti moralno slabega, oporečnega: niti v mislih se ni pregrešil; pregrešil si se nad očetom, zoper očeta / s takim dejanjem se boš pregrešil
    // ekspr. narediti kaj, kar ni v skladu s pravilnim: pregrešil si se proti novim predpisom / pri hrani se večkrat pregreši
SSKJ²
pregréšnost -i ž (ẹ́)
rel. lastnost, stanje pregrešnega: njena pregrešnost je postala očitna / moralna pregrešnost
SSKJ²
pregréti -grêjem dov. (ẹ́ ȇ)
segreti skozi površino, v celoti: snov je treba pred obdelavo pregreti; zemlja se mora pred setvijo pregreti / sonce je pregrelo blazine; ekspr. na vroči skali sem se čisto pregrel
// nav. ekspr. preveč segreti: pregreti mleko; kosilo sem si pregrel
    pregréti se nav. ekspr.
    postati zelo vroč, znojen: pregrel se je in prehladil; če boš tako delal, se boš pregrel
    pregrét -a -o:
    pregret zrak
     
    avt. pregret motor trajno poškodovan motor zaradi prevelikega segretja motornih delov; fiz. pregreta para para, segreta na temperaturo, višjo od vrelišča; pregreta tekočina tekočina, segreta na temperaturo, višjo od vrelišča, ne da bi izparela
SSKJ²
pregrétje -a s (ẹ̑)
glagolnik od pregreti: pregretje zemlje / preprečiti pregretje motorja
SSKJ²
pregrétost -i ž (ẹ̑)
stanje pregretega: zaradi pregretosti je zbolel za pljučnico / preprečiti pregretost motorja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pregreválec -lca [tudi pregrevau̯cam (ȃ)
strojn. pregrevalnik: pregrevalec se je pokvaril
SSKJ²
pregreválen -lna -o prid. (ȃ)
ki pregreva: pregrevalna kopel / pregrevalni element
SSKJ²
pregreválnik -a m (ȃ)
strojn. del parnega kotla za pregrevanje pare: napolniti pregrevalnik
SSKJ²
pregrévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od pregrevati: pregrevanje železa / preprečiti pregrevanje stroja
SSKJ²
pregrévati -am nedov. (ẹ́)
segrevati skozi površino, v celoti: pregrevati železo / sonce je pregrevalo mravljišče
// nav. ekspr. preveč segrevati: pregrevati jed; mleka ni treba pregrevati
    pregrévan -a -o:
    pregrevan zrak
SSKJ²
pregrinjálce -a s (ā)
nav. ekspr. manjšalnica od pregrinjalo: na lahko je dvignila pregrinjalce / čipkasto posteljno pregrinjalce
SSKJ²
pregrinjálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je za pregrinjanje, pokrivanje: obložiti predale s pregrinjalnim papirjem; pregrinjalno platno
SSKJ²
pregrinjálo -a s (á)
kos tkanine, navadno določene oblike, s katerim se kaj pregrinja, pokriva: z resicami obrobljeno pregrinjalo; svileno pregrinjalo / posteljno pregrinjalo / namizno pregrinjalo prt; sobo je delilo v dva prostora rožasto pregrinjalo zavesa; ramena ji je pokrivalo volneno pregrinjalo ogrinjalo; pregrinjalo za tovornjake plahta
// ekspr. kar kaj pregrinja, prekriva: trave so pripravile mehka pregrinjala za tisoče gnezd; pren. nad njima se je bočilo črno pregrinjalo noči
SSKJ²
pregrínjati -am nedov. (í)
1. dajati pregrinjalo čez kaj: pregrinjati postelje / vso noč je pregrinjala otroka z odejo pokrivala / ko so prihajali gostje, je šele pregrinjala mizo pogrinjala
2. nav. ekspr. delati, da je kaj (v celoti) nevidno; prekrivati: megla pregrinja dolino; pren., ekspr. srce mu pregrinja žalost
SSKJ²
pregrísti -grízem dov. (í)
z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: miši so pregrizle vrečo na več mestih / ekspr. rjaveča žica pregrize cev
// z grizenjem razdeliti na dva dela: pregristi vrv
● 
ekspr. vsako besedo mu pregrize pregrizne; ekspr. teh klancev ne pregrizeš v enem dnevu prehodiš; miš je pregrizla pot skozi zid z grizenjem naredila
    pregrísti se 
    1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinka se pregrize skozi ovoj; ekspr. reka se pregrize skozi sotesko; pren., ekspr. pregristi se skozi težave
    // ekspr. s težavo prebrati, preštudirati: pregristi se skozi knjigo, podatke
    2. ekspr. s težavo priti kam: pregrizel se je na prostost / pregristi se do lastnega prepričanja, spoznanja
SSKJ²
pregrízniti -em dov. (í ȋ)
s stiskom zob narediti luknjo: pregriznil je cevko / volk je pregriznil ovci vrat
// s stiskom zob razdeliti na dva dela: pregrizniti sukanec, zrno
● 
ekspr. vsako besedo mu pregrizne onemogoči mu povedati do konca; v govorjenju, pripovedovanju skuša najti drugačen smisel, kot v njem je
SSKJ²
pregrizováti -újem nedov. (á ȗ)
s stiskom zob delati luknjo, luknje v kaj: podlasica je pregrizovala kokošim vratove
// s stiskom zob deliti na dva dela: pregrizovati pšenična zrna
SSKJ²
pregrníti in pregŕniti -em dov. (ī ŕ)
1. dati pregrinjalo čez kaj: pregrnila je zaboj, da jima je bil za mizo / pregrniti mizo pogrniti; pregrniti z odejo, papirjem, prtom pokriti; pren., ekspr. pregrnil je sedanjost s preteklostjo
// knjiž., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: veselje ga je pregrnilo / žalost mu je pregrnila obraz
2. nav. ekspr. narediti, da je kaj (v celoti) nevidno; prekriti: megla je pregrnila dolino; oblaki pregrnejo nebo / mah je pregrnil skale
    pregŕnjen -a -o:
    belo pregrnjena miza; rdeče pregrnjena tribuna; z oblaki pregrnjeno nebo
SSKJ²
pregrób -a -o stil. prid. (ọ̑ ọ̄)
preveč grob: za jopico je ta volna pregroba / pregrob človek / pregrobe metode / pregroba opredelitev kake teorije
    pregróbo tudi pregrobó prisl.:
    pregrobo mleta kava
SSKJ²
pregrôzen -zna -o prid. (ȏ)
1. preveč grozen: novica je bila pregrozna, da bi jo lahko povedal materi
2. ekspr. grozen: videl je pregrozne prikazni / pregrozno maščevanje
SSKJ²
pregrúntati -am dov. (ú)
pog. premisliti, razmisliti: to je treba še pregruntati
SSKJ²
pregrupácija -e ž (á)
pregrupiranje: pregrupacija čet / pregrupacija političnih sil / pregrupacija otrok iz dijaških domov v druge ustanove
SSKJ²
pregrupíranje -a s (ȋ)
glagolnik od pregrupirati: pregrupiranje vojaških enot / v stranki je prišlo do pregrupiranja sil / začelo se je pregrupiranje mladincev
SSKJ²
pregrupírati -am dov. (ȋ)
1. na novo razdeliti, razvrstiti: pregrupirati brigado; uporniki so se pregrupirali / pregrupirati gradivo v arhivu; meščanstvo se je pregrupiralo v različne stranke
2. uvrstiti iz ene skupine v drugo: več mladincev so pregrupirali; kmalu so ga pregrupirali
SSKJ²
pregugávati se -am se nedov. (ȃ)
gugajoč se prihajati z enega konca česa na drugega: opice se pregugavajo po vejah / pregugavati se od drevesa do drevesa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pregúliti -im dov., pregúlila in pregulíla (ú)
nav. ekspr. z dolgo rabo, uporabo povzročiti, da se površina izrabi: preguliti obleko na komolcih
    pregúljen -a -o:
    preguljene zavese
SSKJ²
pregúrati -am dov. (ȗ)
nižje pog. prebiti2, preživeti: bomo že kako pregurali
SSKJ²
prehajáč -a m (á)
knjiž. kdor gre čez kaj: streljali so na vsakega prehajača, ki so ga opazili na mostu
SSKJ²
prehajálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki prehaja, navadno z enega stanja v drugo: prehajalne oblike, značilnosti / prehajalni toni; prehajalne barve
SSKJ²
prehájanje -a s (ȃ)
glagolnik od prehajati: opazovali so prehajanje vojakov čez reko; prehajanje vozila z enega prometnega pasu na drugega / prehajanje državne meje / prehajanje na nov sistem je povzročilo nekaj težav; začelo se je prehajanje na serijsko proizvodnjo / prehajanje proletariata na oblast je bil dolgotrajen proces / poskušal je slikati prehajanje barv
SSKJ²
prehájati -am nedov. (ȃ)
1. hoditi čez kaj: drug za drugim so prehajali cesto; vojska je cel dan prehajala reko / čez našo deželo so večkrat prehajale vojne vihre / toplota prehaja s toplejšega telesa na hladnejše
 
jezikosl. glagolsko dejanje prehaja na predmet
// zastar. iti mimo česa: večkrat je prehajal njihovo hišo, pa se nikoli ni oglasil pri njih
2. s predlogom spreminjati, menjavati:
a) okolje: začeli so prehajati v sosednji oddelek; gostje so počasi prehajali v senco / velika večina vojakov je prehajala h gverilcem / prehajati od znanosti k politiki
b) način dela, delovanja: gimnazije so prehajale z razrednega na predmetni pouk; od lahkih vaj postopoma prehajamo na težje / od pisanja pesmi je prehajal k pisanju črtic in novel / pri poučevanju je treba prehajati od znanega k neznanemu / prehajamo na drugo točko dnevnega reda začenjamo obravnavati probleme, predstavljene v drugi točki dnevnega reda
c) način obstajanja: pri delu mišic prehaja sladkor v mlečno kislino; voda že pri navadni temperaturi prehaja v plinasto stanje / tu stena prehaja v položno pobočje / barve jesenskega gozda so prehajale iz žareče rumenih v motno rjave / pomlad je prehajala v poletje
č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: posestvo prehaja od očeta na sina; mesto je prehajalo iz rok sovražnikov v roke domačih / hiša prehaja iz rok v roke lastniki se pogosto menjajo / dolžnosti, pravice prehajajo na dediče
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začenjanje dejanja, kot ga določa samostalnik: začeli so prehajati v napad, v obrambo / pogovor je prehajal v prepir; zabava je prehajala v bučno razgrajanje
3. publ. pojavljati se nad določeno stopnjo, mero; presegati: publikacija ponekod prehaja značaj dokumentacije; njegova dramska praksa je daleč prehajala teoretična pojmovanja
4. knjiž. minevati, končevati se: leta mi zelo hitro prehajajo; noč je prehajala za nočjo, njega pa ni bilo domov
5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik; obhajati: ob misli, kaj vse bi se lahko zgodilo, jo je prehajala groza; zaradi smradu me je prehajala slabost / po vsem telesu jo je prehajala hladna drhtavica
● 
ekspr. to mu že prehaja v navado tega se navaja; ekspr. ponižnost in vdanost ji že prehajata v meso in kri popolnoma se ju bo navadila; knjiž. ti dogodki prehajajo v zgodovino postali bodo znani zaradi svoje pomembnosti; knjiž. ko je vzel zdravilo, mu je začelo prehajati se mu je začelo stanje boljšati
    prehájati se zastar.
    sprehajati se: molče sta se prehajala po gozdu
    prehajáje :
    novica je prišla do nas, prehajaje iz ust do ust
    prehajajóč -a -e:
    jekleno modra, v zelenkasto prehajajoča barva; prehajajoča divjad; odmev prehajajočih neviht; v naturalizem prehajajoča zgodba
SSKJ²
prehájkati -am dov. (ȃ)
med narodnoosvobodilnim bojem s hajkanjem priti z enega konca česa na drugega: dve nemški diviziji sta prehajkali vso Gorenjsko / niso mogli prehajkati vseh notranjskih gozdov
SSKJ²
prêhistóričen1 -čna -o prid. (ȇ-ọ́)
knjiž. predzgodovinski: prehistorično kurišče / prehistorični človek
SSKJ²
prehistóričen2 -čna -o prid. (ọ́)
preveč historičen: romanu škodi prehistorična obdelava
SSKJ²
prehítek -tka m (ȋ)
knjiž. (časovna) prednost: dovolil jim je nekaj prehitka / ladja je imela eno uro prehitka je prehitela za eno uro
// glagolnik od prehiteti: pri zidanju so se bali prehitka sosedov
♦ 
šport. dejstvo, da je igralec pri nogometu, hokeju na ledu pri podaji bližje nasprotnikovih vrat kot nasprotni igralci; ofsajd
SSKJ²
prehitênje -a s (é)
knjiž. glagolnik od prehiteti: pri prehitenju se je spotaknil in padel / križanje in prehitenje vlakov
SSKJ²
prehíter -tra -o prid.(í ȋ)
preveč hiter: prehiter je, da bi ga lahko dohiteli / prehitra hoja / prehitra in nepremišljena ženitev
    prehítro prisl.:
    prehitro govoriti; čas prehitro teče
SSKJ²
prehitéti -ím dov., prehítel (ẹ́ í)
1. s hitrejšim premikanjem priti pred koga, ki gre spredaj: tekel je, da bi ga prehitel; prehitela jo je za nekaj korakov / avtomobil je prehitel avtobus ravno na ovinku
2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: s svojimi nazori je prehitel sodobnike; v proizvodnji celuloze smo prehiteli marsikatero državo; prehiteti koga v razvoju, tekmovanju, znanju / pri delu ga je vedno prehitel
3. nav. ekspr. narediti kaj prej kot kdo drug: hotel je nekaj reči, pa ga je sin prehitel; žena ga je s šoferskim izpitom prehitela; prehiteti koga z odgovorom
// pojaviti se prej, kot se pričakuje, želi: bal se je, da jih prehiti noč; hitiva, da naju ne prehitita mraz in sneg / zadnje podražitve so precej prehitele zvišanje osebnih dohodkov
● 
ekspr. njega je prehitel čas ni se prilagodil razmeram; ni napreden; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; ekspr. pri pisanju spominov ga je prehitela smrt umrl je, preden jih je napisal, dokončal; ekspr. prehitel je vsako njeno željo jo je takoj, predčasno izpolnil; prehitel ga je za (en) krog za čas, v katerem se prevozi, prehodi določena krožna pot; ekspr. žena se boji, da bi jo prehitelo da bi rodila pred določenim, izračunanim rokom
    prehitéti se ekspr.
    1. prenagliti se: vse prej premisli, nikoli se ne prehiti
    2. preveč hiteti: ni se bati, da bi se prehitel
SSKJ²
prehiteváč -a m (á)
knjiž. avtomobilist, ki (rad) prehiteva: na cestah so najbolj nevarni prehitevači
SSKJ²
prehiteválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prehitevanje: prehitevalni pas / prehitevalna hitrost
SSKJ²
prehitévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od prehitevati: nepravilno, prepovedano prehitevanje; prehitevanje po desni strani / prehitevanje v rasti, razvoju / prehitevanje dogodkov, možnosti / prehitevanje konfliktov preprečevanje
SSKJ²
prehitévati -am nedov. (ẹ́)
1. s hitrejšim premikanjem prihajati pred koga, ki gre spredaj: ljudje so jih dohitevali in prehitevali; prehitevati kolono vozil; prehitevati levo, na ovinku; v teku prehitevati
2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: svoje kolege je prehitevala z izpiti in ocenami / proizvodnja prehiteva potrošnjo je večja
3. nav. ekspr. delati kaj prej kot kdo drug: prehitevati koga v rasti, razvoju; prehitevati z odgovorom / beseda prehiteva besedo
// pojavljati se prej, kot se pričakuje, želi: podražitve so zelo prehitevale zvišanje plač
● 
njegova ura prehiteva kaže več, kot je v resnici; ekspr. prehitevati dogodke vnaprej ukrepati ne glede na razvoj česa; ekspr. delo ga vedno prehiteva ga ima več, kot ga lahko opravi; ekspr. njene želje prehitevajo možnosti so večje kot možnosti
    prehitévati se 
    1. nav. ekspr. smiselno nepovezano, nelogično pripovedovati: ne zna pripovedovati po vrsti, vedno se prehiteva
    // ekspr. kosati se: prehitevati se v pridnosti
    2. knjiž. prenagljeno ravnati: vse dobro premisli, nikoli se ne prehiteva; prehitevati se z odločitvami
    ● 
    ekspr. vprašanja otrok so se kar prehitevala bilo jih je zelo veliko
    prehitevajóč -a -e:
    prehitevajoči avtomobili; prehitevajoče se besede
    prehitévan -a -o:
    prehitevano vozilo
SSKJ²
prehitévček -čka m (ẹ̑)
knjiž. prezgodaj rojen otrok: prehitevčka so za silo oskrbeli
SSKJ²
prehlàd -áda m (ȁ á)
vnetje sluznice, navadno na dihalih, z nekoliko povišano temperaturo: nalesti se prehlada / odporen je proti prehladu ne prehladi se hitro
SSKJ²
prehláden1 -dna -o prid. (ȃ)
navadno v zvezi prehladna bolezen ki jo povzroči prehlad: zelo je odporen proti različnim prehladnim boleznim
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prehláden2 -dna -o stil. prid. (á)
preveč hladen: čaj je že prehladen; prehladna soba; vreme je postalo prehladno
SSKJ²
prehladíti -ím dov., prehládil (ī í)
z ohladitvijo povzročiti vnetje sluznice, navadno na dihalih: prehladiti otroka; pazi, da se ne prehladiš / zelo je prehladil črevesje; prehladiti si mehur
 
ekspr. prehladiti testo z ohladitvijo povzročiti, da testo ne vzhaja
    prehlajèn -êna -o:
    prehlajeni otroci naj ostanejo doma; doma so vsi prehlajeni; zelo si prehlajen
SSKJ²
prehlájati -am nedov. (á)
večkrat prehladiti: prehlajati otroka; na jesen se prehlajam
SSKJ²
prehlajênje -a s (é)
glagolnik od prehladiti: bal se je prehlajenja
SSKJ²
prehlajênost -i ž (é)
stanje prehlajenega človeka: kljub prehlajenosti je odpotoval
SSKJ²
prehlapíti -ím dov., prehlápil (ī í)
fiz. destilirati: nekatere snovi se ne dajo prehlapiti
SSKJ²
prehòd -óda m (ȍ ọ́)
1. glagolnik od preiti, prehajati: povečalo se je število prehodov čez mejo; prehod čez progo je prepovedan; preprečiti prehod čet čez reko / raziskovati prehod žarkov skozi različne snovi / za prehod meje ne potrebujemo vizuma / prehod od manufakturnega načina dela na industrijskega / pospeševati je treba prehod na ekonomske cene; prehod na decimalni sistem / prehod lastnine na drugo osebo / na prehodu hriba v ravnino si je zgradil hišo / opazoval je prehode barv na nebu / pred prehodom na dnevni red so izvolili člane nekaterih komisij
// navadno s predlogom čas, ko kaka doba preneha obstajati in se začne nova: zgodilo se je na prehodu iz devetnajstega stoletja v dvajseto; ob prehodu starega veka v srednji vek
2. kraj, prostor, kjer je mogoče priti z ene strani na drugo stran česa: iskati prehod čez reko; stopiti v prehod / prehod v ulico je zaprt / med klopmi je bil širok prehod; nizek, ozek, skalnat prehod; podzemni prehod / železniški prehod kraj, prostor, kjer se križata železniška proga in cesta, pot; prehod za pešce zaznamovani del cestišča, na katerem morajo vozniki dati pešcem prednost / mejni prehod kraj, prostor, kjer je dovoljeno preiti, prestopiti državno mejo
// hodnik skozi stavbo s trgovinami na obeh straneh, ki povezuje dve vzporedni ulici: šel je skozi prehod; slikovit je srednji del hiše z arkadnim prehodom / prehod pod nebotičnikom
♦ 
arheol. mejni pas med dvema značilnima deloma na posodi; rad. združitev konca enega dela programa z začetkom drugega po določenem načrtu
SSKJ²
prehóden1 -dna -o prid. (ọ̄; jezikosl. ọ̑)
1. namenjen za prehod: veža je prehoden prostor; Slovenija je prehodno ozemlje s severa na jug / to je prehodni hodnik za na dvorišče; stanovati v prehodni sobi
// kjer je prehod: prehodne točke na meji
2. ki je med koncem česa in začetkom česa drugega: književnost prehodnega časa; to je prehodno obdobje med vojno in mirom / njegov roman je najbolj pomembno prehodno delo literature med 18. in 19. stoletjem / zdaj je vse še v prehodnem stanju
// ki je za čas med dvema obdobjema: to so prehodne določbe / kupil si je nov prehodni plašč
3. ki se ne mudi, ne ostane kje dalj časa: v hotelu je bilo poleg stalnih gostov tudi nekaj prehodnih
4. ki traja malo časa: nastopila bo le prehodna ohladitev; za jutri so vremenoslovci napovedali prehodne padavine; to so samo prehodne težave; dobil je prehodno zaposlitev / publ. ta odlok je prehodnega značaja
♦ 
elektr. prehodni preklop prehod z enega tokokroga na drugega brez prekinitve tokokroga; gozd. prehodna doba čas, v katerem preide drevo glede na prirastek lesa iz enega debelinskega razreda v drugega; jezikosl. prehodni glagol glagol s predmetom; lov. prehodna divjad divjad, ki ne živi stalno v istem lovišču; ped. prehodni mladinski dom dom za moteno mladino, ki ima tu začasno oskrbo in kjer jo ustrezno usmerjajo; teh. prehodni meh nagubane stene in strop na prehodu med dvema deloma prevoznega sredstva; tur. prehodni turizem turizem, ki se ukvarja s prehodnimi gosti; žel. prehodni mostiček naprava, ki pri vlaku omogoči prehod iz enega vagona v drugega; prehodna postaja zadnja postaja na progi, kjer ta prehaja z enega upravnega območja kake železniške uprave na območje druge železniške uprave
SSKJ²
prehóden2 in prehôden -dna -o prid. (ọ̄; ó)
ki se da prehoditi: ta razdalja je prehodna v dveh urah
// po katerem se da hoditi, voziti: zasneženi prelaz bo prehoden šele čez mesec dni; voda je ponoči odtekla in cesta je spet prehodna in prevozna
SSKJ²
prehodíšče -a s (í)
star. prehod: mesto je bilo dobro prehodišče / dolgo in široko obokano prehodišče
SSKJ²
prehodíti -hódim dov. (ī ọ́)
hodeč opraviti določeno pot: danes smo prehodili osem kilometrov; veliko smo že prehodili / lovil je sapo, kot da je prehodil dolgo pot
// hodeč priti z enega konca česa na drugega: večkrat je prehodil sobo; prehodil je travnik in prišel do gozda / prehodil je ves vrt, pa ni našel izgubljenih ključev; prehodila je dvorišče po dolgem in počez; pren. gospodarstvo mora prehoditi težko pot do stabilizacije
● 
ekspr. prehodil je ves svet, pa tako lepega mesta še ni videl prepotoval; pog. prehoditi bolezen preboleti jo, ne da bi ležal; ekspr. ure in ure sta prehodila, ne da bi spregovorila besedo hodeč prebila, preživela
    prehodíti se nav. ekspr.
    s hojo se razgibati: z vami bom šla kos poti, da se malo prehodim; bolnik se je vsak dan malo prehodil / konje je gonil na travnik, da so se prehodili
    prehodívši zastar.:
    prehodivši nekaj korakov, se je ustavil
    prehójen -a -o:
    ozreti se na prehojeno pot; ta pot ni bila še nikoli prehojena; vse dvorišče je prehojeno in poteptano
SSKJ²
prehódnica -e ž (ọ̑)
star. dovolilnica za prehod meje: ni mogel čez mejo, ker ni imel prehodnice / napisati prehodnico
♦ 
geom. ploskev, vrinjena med dve ločeni ploskvi tako, da tvori neprekinjen in neoviran prehod z ene ploskve na drugo; grad. del cestišča, železniške proge, ki omogoča boljši prehod krožnega loka v ravni del cestišča, železniške proge; žel. naprava, ki pri vlaku omogoča prehod iz enega vagona v drugega
SSKJ²
prehódnik -a m (ọ̑)
1. nav. ekspr. kdor se ne mudi, ne ostane kje dalj časa: v domu so imeli tudi nekaj sob za prehodnike / povsod je bil samo prehodnik in se ni mogel vključiti v družbo
2. kdor živi, ustvarja v času med dvema obdobjema: tega slikarja imamo lahko za prehodnika od impresionizma k ekspresionizmu
SSKJ²
prehódnost1 -i ž (ọ̄)
lastnost, značilnost prehodnega: gre le za prehodnost teh negativnih pojavov; motila ga je prehodnost ukrepov; to je dokument o prehodnosti našega obdobja
♦ 
jezikosl. glagolska prehodnost lastnost glagola s predmetom
SSKJ²
prehódnost2 in prehôdnost -i ž (ọ̄; ó)
lastnost, značilnost prehodnega: prehodnost ceste je bila dobra
SSKJ²
prehrámben -bna -o in prehrámben -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prehranjevanje, hranjenje: nimajo nobenih prehrambnih možnosti; nove prehrambne navade / izguba prehrambne vrednosti sadja hranilne vrednosti
// publ. živilski: pomembni prehrambni artikli, proizvodi / prehrambna industrija / skupni prehrambni fond
SSKJ²
prehrámbenik -a m (ȃ)
1. podjetnik ali podjetje, ki se ukvarja s prodajo prehrambenih izdelkov: vrednost delnic švicarskega prehrambenika je padla; pivovarji, trgovci in prehrambeniki
2. strokovnjak za prehrano: nasveti prehrambenikov; veterinarji, zdravniki in prehrambeniki / društvo prehrambenikov
SSKJ²
prehrána -e ž (ā)
kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi; hrana: preskrbeti prehrano za zimo; stroški za prehrano / paziti na prehrano otrok / dietična prehrana; umetna prehrana; uravnotežena prehrana ki daje človeku v optimalnih količinah in razmerjih vse potrebne hranljive snovi
// prehranjevanje, hranjenje2dopolnilna prehrana delavcev; organizirati množično prehrano / družbena prehrana delavcev prehrana, ki jo organizira podjetje, krajevna skupnost ipd.
SSKJ²
prehranítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prehraniti: prehranitev živine čez zimo / stroški za prehranitev
SSKJ²
prehraníti in prehrániti -im, in prehrániti -im dov. (ī á ā; á ā)
s hranjenjem, vzdrževanjem povzročiti, da kdo (še) živi: prehraniti je moral veliko otrok / prehraniti živino čez zimo prekrmiti
// ekspr. nahraniti2prehranil in prenočil jih je
    prehránjen -a -o:
    preslabo prehranjeni ljudje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prehranítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prehranitev: izračunati prehranitvene stroške / prehranitvena plast zemlje
SSKJ²
prehránjati -am nedov. (á)
prehranjevati: prehranjati je moral številno družino
SSKJ²
prehránjenost -i ž (ā)
od prehrane odvisno stanje organizma: ugotoviti, kakšna je prehranjenost prebivalstva
SSKJ²
prehranjeválec -lca [prehranjevau̯ca tudi prehranjevalcam (ȃ)
hranilec2prehranjevalec otrok
SSKJ²
prehranjeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prehranjevanje, hranjenje: velike prehranjevalne potrebe / ugotoviti prehranjevalno pot pri živalih
SSKJ²
prehranjeválka -e [prehranjevau̯ka tudi prehranjevalkaž (ȃ)
hranilka: bila je edina prehranjevalka družine
SSKJ²
prehranjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od prehranjevati: prehranjevanje otrok / poskrbel je za prenočevanje in prehranjevanje vojske / umetno prehranjevanje organizma
SSKJ²
prehranjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. nav. ekspr. preživljati, vzdrževati: prehranjeval jo je oče; s tako plačo ni mogel prehranjevati sebe in družine
2. dajati komu hrano; hraniti2ves čas nas prehranjuje in preživlja; prehranjuje se v lokalu / srčno mišico prehranjuje kri
    prehranjeváti se navadno v zvezi s s, z
    jesti, uživati: zanimalo nas je, s čim se te živali prehranjujejo; prehranjevati se z izrazito živalsko hrano
    prehranjujóč -a -e:
    prehranjujoč otroke, ni mogel skrbeti zase; prehranjujoči se enocelični organizem
SSKJ²
prehránski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prehrano: slovenske prehranske posebnosti / prehranske razmere v deželi
// publ. živilski: poraba prehranskih proizvodov / prehranska industrija
SSKJ²
prehrúpen -pna -o prid. (ū)
preveč hrupen: prehrupna zabava / prehrupni otroci / prehrupen človek
SSKJ²
prehúd -a -o in prid. (ȗ ú)
preveč hud: prehudi starši / ne bodi prehud z njo / prehudi časi so bili, da bi se jih radi spominjali / prehud mraz, veter; takrat je bila prehuda revščina / prehuda bolečina / zgodila se mu je res prehuda krivica
 
ekspr. to bi bil prehud udarec zanjo to bi jo preveč prizadelo
    prehudó prisl.:
    prehudo me zebe, da bi še ostal / v povedni rabi če bo prehudo, bom odšla
SSKJ²
prehudíčiti -im dov. (í ȋ)
ekspr. prevarati, ukaniti: prehudičil je zvitega tekmeca / prehudičil bi samega vraga
SSKJ²
prehvalíti in prehváliti -im dov. (ī á)
nav. ekspr. izraziti dovolj, veliko hvale, priznanja: ne more ga prehvaliti
// izraziti preveč hvale, priznanja: marsikaj je prehvalil
SSKJ²
preideálen -lna -o prid. (ȃ)
preveč idealen: preidealno dekle je, da bi lahko to storilo
SSKJ²
preigráti -ám dov. (á ȃ)
1. z igranjem priti (od začetka) do konca glasbenega dela: preigrati partituro; z občutkom preigrati uvod / ekspr. te valčke so že stokrat preigrali izvedli
// nav. ekspr. z igranjem preglasiti, preseči: harmonika je preigrala vse glasove
2. z boljšo igro doseči premoč: gostje so dobro začeli in popolnoma preigrali domačine; pren., publ. preigrati politične nasprotnike
// šport. spraviti žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca: preigral je več nasprotnikov in dal gol
3. igraje zlasti družabne igre prebiti, preživeti: kvartopirci so noč preigrali in prekričali
● 
ekspr. preigrali so že vse Cankarjeve drame uprizorili; ekspr. dosti je preigral na harmoniko igral; publ. igralec je zadrego spretno preigral skril z igro
♦ 
šah. preigrati izgubljeno partijo ponoviti jo zlasti za vajo
    preigráti se gled., s prislovnim določilom
    pri igranju se premakniti: šepetalka je kazala igralcem, kam naj se kdo preigra
    preigrán -a -o:
    stare, že preigrane drame
SSKJ²
preigrávanje -a s (ȃ)
glagolnik od preigravati: preigravanje skladbe / bil je mojster preigravanja in točnih podaj / preigravanje objavljenih partij
SSKJ²
preigrávati -am nedov. (ȃ)
1. večkrat preigrati: preigravati klavirske skladbe
// nav. ekspr. z igranjem preglašati, presegati: skušal je preigravati druge instrumente
2. z boljšo igro dosegati premoč: domačini so brez težav preigravali nasprotnikovo obrambo
// šport. voditi žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca: izgubil je žogo, ko je preigraval; rad preigrava / prehiteval je, preigraval in streljal
♦ 
šah. preigravati objavljene šahovske partije ponavljati jih za vajo
SSKJ²
preíksati -am dov. (ȋ)
adm. žarg. pretipkati navadno s črko iks: preiksati besedo
SSKJ²
preimeníten -tna -o prid. (īekspr.
1. preveč imeniten: ta ženska je preimenitna zanj
2. zelo imeniten, dober: preimenitno vino; ima preimenitno vozilo / on je preimeniten kuhar / za tiste čase je bil to preimeniten dogodek
SSKJ²
preimenovánje -a s (ȃ)
glagolnik od preimenovati: preimenovanje kraja, ulice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preimenováti -újem dov. (á ȗ)
dati, določiti drugo ime: preimenovati kraj, ulico / ime odbora so kmalu po ustanovitvi preimenovali
SSKJ²
preináčiti -im dov. (á ȃ)
zastar. spremeniti, predrugačiti: preinačil je svoje življenje
SSKJ²
preintenzíven -vna -o prid. (ȋ)
preveč intenziven: preintenzivno delo mu je škodovalo / preintenzivno izkoriščanje gozdov / knjiž. preintenzivna barva preveč izrazita
SSKJ²
preinterpretácija -e ž (á)
drugačna interpretacija: preinterpretacija kakega pojma
SSKJ²
preinterpretírati -am dov. (ȋ)
drugače, na novo interpretirati: preinterpretirati besedilo
SSKJ²
preintímen -mna -o prid. (ȋ)
preveč intimen: preintimen odnos do koga / slovesnost je preintimna, da bi se je lahko udeležil
SSKJ²
preiskáti -íščem dov., preíščite in preiščíte (á í)
1. narediti, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa: preiskali so vso okolico, pa otroka niso našli; zaman je vse preiskala, dokumentov ni bilo nikjer / preiskal je ves prostor, da bi našel izhod / skrbno preiskati izdelke, minirano območje / na meji so preiskali potnike; zaradi kraje je otrokom preiskala torbice
// narediti, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: preiskati bolnika; preiskati pljuča, srce / preiskati kri
2. zbrati podatke, ugotoviti dejstva o čem, zlasti glede na nezakonitost, krivdo: zaradi nepravilnosti preiskati poslovanje podjetja; preiskati pritožbe; preiskati umor
3. raziskati, proučiti: preiskati izkopanine; preiskati razmere v kakem obdobju
● 
ekspr. preiskati komu obisti s temeljitim izpraševanjem, poizvedovanjem razkriti, odkriti zlasti negativne lastnosti, ravnanje koga
    preiskán -a -o:
    preiskani prostori; to ozemlje še ni preiskano
SSKJ²
preiskáva -e ž (ȃ)
1. glagolnik od preiskati:
a) preiskava miniranega zemljišča; mikroskopska preiskava snovi / preiskava potnikov in prtljage na meji / uporabiti za preiskavo moderne pripomočke
b) preiskava pacienta; preiskava sluha, srca; preiskava urina / bakteriološka, citološka preiskava
2. pravn. dejanje v sodnem ali upravnem postopku, narejeno za odkritje predmetov, sledov, oseb, pomembnih zanj: zahtevati preiskavo; listine, najdene pri preiskavi / delati preiskavo v navzočnosti prič preiskovati / hišna preiskava preiskava stanovanja in drugih prostorov; osebna preiskava preiskava oblačila, telesnih odprtin osebe
3. pravn. prva faza kazenskega postopka, v kateri se zberejo podatki in dokazno gradivo za morebitno vložitev obtožnice: začeti preiskavo proti komu; rezultati preiskave / preiskavo vodi zelo izkušen preiskovalec
♦ 
pravn. psihološka preiskava preiskava v kazenskem postopku, ki jo odredi sodišče in opravi psiholog za dopolnitev podatkov o obdolženčevi osebnosti; teh. metalografska preiskava materiala; rentgenska preiskava ulitka
SSKJ²
preiskávanje -a s (ȃ)
preiskovanje: preiskavanje hiš / zaprli so ga in začeli preiskavanje / preiskavanje jam
SSKJ²
preiskávati -am nedov. (ȃ)
preiskovati: preiskavati kovčke in nahrbtnike / poveljstvo je preiskavalo, če ga je izdala / preiskavati rano / preiskavati severne kraje
SSKJ²
preiskoválec -lca [preiskovau̯ca tudi preiskovalcam (ȃ)
1. kdor preiskuje: skriti se preiskovalcem
2. pooblaščena uradna oseba, ki vodi preiskavo: preiskovalec ga je spretno zasliševal
♦ 
pravn. preiskovalec do 1954 delavec pri javnem tožilstvu, ki opravlja preiskovalna dejanja v predhodnem kazenskem postopku do vložitve obtožnice
SSKJ²
preiskoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na preiskavo: preiskovalne priprave
♦ 
med. preiskovalna miza miza za preiskavo pacientov; pravn. preiskovalni postopek; preiskovalni sodnik sodnik, ki opravlja preiskavo, preiskovalna dejanja; preiskovalni zapor do 1968 omejitev obdolženčeve svobode med preiskavo do pravnomočnosti sodbe; preiskovalno dejanje dejanje v kazenskem postopku, narejeno z namenom, da se ugotovijo dejstva
SSKJ²
preiskoválka -e [preiskovau̯ka tudi preiskovalkaž (ȃ)
1. ženska, ki preiskuje: preiskovalka rokopisov
2. pooblaščena uradna oseba ženskega spola, ki vodi preiskavo: forenzična, poligrafska preiskovalka; policijska, vojaška preiskovalka; glavna preiskovalka na oddelku za umore; poročilo preiskovalke
SSKJ²
preiskoválnica -e ž (ȃ)
prostor za preiskavo, preiskovanje: preiskovalnica za živila / preiskovalnica in operacijski prostori
SSKJ²
preiskovánec -nca m (á)
kdor je preiskovan: ugotoviti zaskrbljenost pri precejšnjem odstotku preiskovancev; potreba po popolni sproščenosti preiskovanca
SSKJ²
preiskovánje -a s (ȃ)
glagolnik od preiskovati: pri še tako natančnem preiskovanju knjižnice knjige niso našli / preiskovanje njegove preteklosti / preiskovanje poškodbe z otipavanjem / po dolgem preiskovanju dognati izvor besede
SSKJ²
preiskovánka -e ž (á)
ženska, ki je preiskovana: preiskovanke so naključno razvrstili v dve skupini / postopek je učinkovit in za preiskovanko prijeten
SSKJ²
preiskováti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa: preiskovali so vso okolico, da bi zbrali ostanke letala / zaradi morebitne okužbe mikroskopsko preiskovati živila / preiskovati sumljive osebe
// delati, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: preiskovati pacienta; dolgo so ga preiskovali
2. zbirati podatke, ugotavljati dejstva o čem zlasti glede na nezakonitost, krivdo: ker je bila krivda očitno na njegovi strani, zadeve niso več preiskovali
3. raziskovati, proučevati: preiskovati literarno delo
    preiskujóč -a -e:
    preiskujoč pogled; prisl.: preiskujoče opazovati
    preiskován -a -o:
    preiskovani odlitki; preiskovane osebe
SSKJ²
preíti -ídem stil. prêjdem dov., preídite stil. prêjdite; prešèl prešlà prešlò tudi prešló, stil. prêšel prêšla (í, é)
1. priti čez kaj: preiti potok; čete so prešle travnik in se ustavile na robu gozda / čez most, po mostu so prešli na drugo stran reke / vojaki so v največji tišini prešli cesto prečkali / s težavo smo prešli ostri rob grebena / ekspr. prešel je že pol sveta, pa še ni videl tako lepega kraja / hladna fronta je ponoči prešla naše kraje / publ. hkrati z gledališčem je prešel v novo stavbo tudi lutkovni oder / strup je prešel v živce in mišice
// priti mimo česa: prešla sta planšarske koče in se začela vzpenjati v hrib; bali so se, da preidejo dogovorjeno zborno mesto / stopil je hitreje, da bi jo prešel prehitel; pren., ekspr. preiti strogo, trdo preizkušnjo
2. s predlogom spremeniti, menjati:
a) okolje: vsi potniki so prešli iz prvega v zadnji vagon / cela četa je prešla k nasprotniku
b) način dela, delovanja: preiti na gverilsko taktiko vojskovanja; podjetje je prešlo na nov način računanja stroškov / iz teorije preiti v prakso / od vina je prešel na žganje začel je piti žganje / od pisanja komedij je prešel na pisanje dram / takoj so prešli na dnevni red (sestanka)
c) način obstajanja: pri delu mišic je prešel sladkor v mlečno kislino / tu preide hrib v ravnino; cesta nenadoma preide v stepo / bela barva je prešla v sive odtenke / preiti od besed k dejanjem / ekspr. smeh velikokrat preide v jok
č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: po očetovi smrti bo imetje prešlo na sina; hiša je prešla v last občine / mesto je po nekajurnem boju prešlo v roke napadalcev so ga zavzeli napadalci / precej materinih lastnosti je prešlo na hčer
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: prešli so v napad, v obrambo; zabava je prešla v bučno razgrajanje / učiteljica je prešla od razlage k spraševanju / konj je prešel v lahen dir / dan je prešel v noč znočilo se je
3. publ. pojaviti se nad določeno stopnjo, mero; preseči2poročilo je prešlo okvire bežnega poročanja / trpljenje je prešlo meje človeške vzdržljivosti / njena kriza je že prešla svoj vrh
4. knjiž. miniti, končati se: čas, primeren za sajenje, je že davno prešel; ko so mu rano previli, mu je prešla vsa bolečina; nevarnost je kmalu prešla / prešla so leta, preden sta se znova srečala / nevihta je prešla brez hujših posledic / za vselej jih je prešla volja do razgrajanja / kam je prešlo njegovo bogastvo izginilo
5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik; obiti1njen obraz je prešel nasmeh / v hipu ga je prešla jeza, slabost; spoznanje jo je prešlo kot blisk
● 
ekspr. kljub mrazu rože niso prešle niso zmrznile; ekspr. tako so se ustrašili, da jim je beseda prešla da niso mogli govoriti; pog. novi znanci so kmalu prešli na ti so se začeli tikati; ekspr. strah mu je prešel v kosti vedno se je bal; meso in kri ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; preiti v navado navaditi se; stavek je že prešel v pregovor postal; publ. domačini so prešli v vodstvo že v prvem polčasu so dosegli prednost v igri; knjiž. njegovo ime je prešlo v zgodovino postal je znan zaradi svojih dejanj; preiti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; knjiž. kmalu ji je prešlo ji je odleglo, stanje se ji je izboljšalo
    prêšel -šla -o star.:
    prešli dnevi, dogodki; spomin na prešlo srečo; prešlo sadje
     
    star. to stvar so ugotovili že v prešlem stoletju minulem
SSKJ²
preizkljúčen -čna -o prid. (ȗ)
knjiž. pretiran, čezmeren: preizključno poudarjanje česa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preizkús tudi preskús -a m (ȗ)
postopek, s katerim se kaj ugotovi: prebiti, prestati je moral nevaren preizkus; biološki, fizikalni preizkus; računski preizkus trdnosti / delati preizkus / preizkus za ugotovitev nosečnosti / ekspr. preizkus na slepo
// glagolnik od preizkusiti: preizkus cepiva; preizkus motorja / preizkus znanja učencev / testi za preizkus znanja
♦ 
med. aglutinacijski preizkus bacilov; metal. kovalni preizkus preizkus, če se da kovina kovati; teh. obremenilni preizkus ki pokaže odpornost kakega strojnega dela glede na obremenitev
SSKJ²
preizkúsen tudi preskúsen -sna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na preizkus: preizkusni nastop igralca / preizkusna proga za avtomobile / preizkusni pilot, voznik; preizkusne osebe
● 
ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa
♦ 
avt. preizkusna tablica začasna registrska tablica na neregistriranem vozilu; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; šol. preizkusni izpit nekdaj izpit, s katerim se ugotavlja znanje, potrebno za nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli, navadno po prvem letniku
SSKJ²
preizkúsiti -im tudi preskúsiti -im dov. (ú ȗ)
1. z uporabo ugotoviti ustreznost, učinkovitost česa: preizkusiti motor, zavore; preizkusiti seme; novo škropivo so že preizkusili; natančno, praktično preizkusiti kaj / preizkusiti novi red
// narediti kaj, da se ugotovi stopnja
a) določene duševne, telesne lastnosti: preizkusiti svojo moč, potrpežljivost, vzdržljivost / hotela je preizkusiti njegovo zvestobo / preizkusiti gibljivost hrbtenice, nog
b) določene lastnosti česa: preizkusiti lomljivost kamna / preizkusiti vzorce mleka glede na okus; publ. preizkusiti kovino na toploto kakšne so njene toplotne lastnosti
c) česa sploh: preizkusiti njegovo poznavanje zgodovine / preizkusiti znanje učencev preveriti
// narediti kaj, da se ugotovi resničnost, pravilnost česa: preizkusiti pravilnost rezultata, zanesljivost teorije; preizkusiti trditev
2. narediti, povzročiti, da postane kdo utrjen, izkušen v čem: svoje sodelavce dobro preizkusijo / ekspr. življenje ga je temeljito preizkusilo
● 
ekspr. preizkusil je veliko fakultet študiral je na veliko fakultetah
    preizkúšen tudi preskúšen -a -o:
    preizkušeni gorski vodniki; motor je že preizkušen; preizkušen v ognju, trpljenju; preizkušene metode, norme; njegova zvestoba je bila že večkrat preizkušena
SSKJ²
preizkúšanec tudi preskúšanec -nca m (ú)
1. kdor je preizkušan: preizkušanec je na dražljaj hitro reagiral
2. teh. predmet, kos snovi, ki se preizkuša: preizkušanci so določeni s standardi
SSKJ²
preizkúšanje tudi preskúšanje -a s (ú)
glagolnik od preizkušati: preizkušanje kalivosti semen; tehnično preizkušanje oddajnika / preizkušanje delavcev za določena delovna mesta / preizkušanje nagnjenj, značaja
SSKJ²
preizkúšati -am tudi preskúšati -am nedov. (ú)
1. z uporabo ugotavljati ustreznost, učinkovitost česa: preizkušati motorje; novo zdravilo še preizkušajo / preizkušati učinkovitost strupa
// delati kaj, da se ugotovi stopnja
a) določene duševne, telesne lastnosti: preizkušati svojo moč, reflekse, vzdržljivost; vaški fantje so se večkrat preizkušali v moči / ne preizkušaj njegove zvestobe
b) določene lastnosti česa: preizkušati trdoto kamnov / preizkušati vzorce mleka glede na okus, vonj
c) česa sploh: preizkušati hitrost pisanja na pisalni stroj / znanje učencev sproti preizkuša preverja
// delati kaj, da se ugotovi resničnost, pravilnost česa: preizkušati rezultate
2. delati, povzročati, da postane kdo utrjen, izkušen v čem: kandidate temeljito preizkušajo / ekspr. življenje jih trdo preizkuša
// nav. ekspr. prizadevati si ugotoviti mnenje, ravnanje koga: preizkušali so ga na vse načine, vendar je ostal trden / ne preizkušaj me ne izzivaj me, ne draži
● 
ekspr. ostra burja je preizkušala njihove suknje zelo je pihala; ekspr. začel je preizkušati strune igrati
    preizkušajóč tudi preskušajóč -a -e:
    igral se je s škarjami, preizkušajoč njihovo ostrino
    preizkúšan tudi preskúšan -a -o:
    preizkušan človek; z uspehi vsakega dneva preizkušana pot
SSKJ²
preizkuševálec tudi preskuševálec -lca [preiskuševau̯ca tudi preiskuševalca; preskuševau̯ca tudi preskuševalcam (ȃ)
kdor kaj preizkuša: preizkuševalec kablov / topilci in preizkuševalci zlata
SSKJ²
preizkuševálen tudi preskuševálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na preizkušanje: preizkuševalna naprava / preizkuševalno središče / odstraniti snovi, ki motijo preizkuševalno reakcijo
SSKJ²
preizkuševalíšče tudi preskuševalíšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer se kaj preizkuša: nove motorje pošljejo v preizkuševališče; preizkuševališče orožja, za orožje; laboratoriji in preizkuševališča
SSKJ²
preizkuševálnica tudi preskuševálnica -e ž (ȃ)
prostor, kjer se kaj preizkuša: preizkuševalnica serumov, tkanin; laboratoriji in preizkuševalnice / ekspr. preizkuševalnica za trdnost živcev
SSKJ²
preizkuševálnik tudi preskuševálnik -a m (ȃ)
naprava za preizkušanje: hidravlični preizkuševalnik
 
elektr. preizkuševalnik faze naprava za ugotavljanje prisotnosti napetosti
SSKJ²
preizkúšnja tudi preskúšnja -e ž (ȗ)
1. kar zahteva višjo stopnjo kake človekove (pozitivne) lastnosti, sposobnosti: prebiti, prestati, zdržati preizkušnjo; to je zanj huda, težka, velika preizkušnja; bili so kos vsaki preizkušnji / hitrostna preizkušnja na smučeh; spretnostna preizkušnja / biti, stati pred preizkušnjo
2. glagolnik od preizkušati ali preizkusiti: preizkušnja avtomobila; preizkušnja nove učne metode; preizkušnja škropiva / preizkušnja moči, vzdržljivosti / inteligenčna, krvna preizkušnja / preizkušnja seča glede na beljakovine, sladkor; prim. preskušnja
SSKJ²
preizvŕsten -tna -o prid. ()
ekspr. izvrsten: preizvrstno sadje / preizvrsten človek je / preizvrstna misel
    preizvŕstno prisl.:
    preizvrstno slikati; preizvrstno narejen načrt
SSKJ²
prêj prisl. (ȇ)
1. izraža, da se dejanje zgodi v krajšem času, hitreje
a) kot ponavadi: včeraj je prišel prej na delo; ravno prej sem ga srečal; ekspr. danes zvečer pridi malo prej / bodi kako uro prej na postaji; ob sedmih, če ne prej, bom doma; predstava se začne prej kakor ob štirih / čim prej se umakneš, tem bolje; čim prej se dogovorite, tem prej bomo odšli; glej, da čim prej vrneš knjigo čim prej / elipt. fantje so se kosali, kateri bo prej
b) kot drugo dejanje: ne bom prej odnehal, da ga najdem / naš tekač je prišel prej na cilj kot mnogi tuji
2. izraža predhodnost dejanja: prej premisli, potem se odloči; bal sem se ga že prej, ko ga še nisem poznal; brada, prej tako črna, mu je osivela / ta kraj mi je že od prej znan; ekspr. bil je jezen, kakor ga nisem videl ne prej ne pozneje / kot vljudnostna fraza dovolite, da se vam prej predstavim
// izraža preteklost dejanja: vrt je zdaj še lepši kot prej; zdaj govoriš, prej si pa molčal; morda je bila srečna kdaj prej; prej omenjeni pisec; elipt. oprosti za prej / že davno prej bi bili morali to storiti; srečal sem ga malo prej maloprej; ekspr. prej bi bil premislil
3. v členkovni rabi izraža večjo verjetnost: verjel bo prej tovarišem kakor staršem; ima prej rumenkasto kakor belo polt; prej bi se dal ubiti, kakor da bi odnehal; dal bi vse na svetu prej kakor svojo neodvisnost / ni ravno velik, prej bi rekel, da je srednje postave
// v zvezi z vse izraža močno zanikanje: nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej; ta človek je vse prej kot prijazen
● 
pog. moja mama se je prej pisala Kveder pred poroko; ekspr. vrni se prej ko mogoče kar se da hitro, kar najhitreje; ekspr. prej ali slej pride streznjenje nekoč gotovo; star. še prej ta dan je bil doma prejšnji dan; preg. kdor prej pride, prej melje prvi ima prednost
    prêj ko vez., v časovnih odvisnih stavkih
    preden: vojne bo konec, prej ko mine leto / s prislovom za novico sem izvedel, še prej ko sem se vrnil
    // v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: prej ko začnemo, prej bomo nehali; prej ko priznaš, bolje bo zate; 
prim. najprej, prejkoprej, prejkoslej, slejkoprej
SSKJ²
prêja -e ž (ē)
1. nit, spredena iz krajših ali daljših vlaken naravnega ali umetnega izvora: izdelovati prejo; navijati prejo; bombažna, lanena preja; najlonska preja; tanka preja / kupiti prejo / dvonitna preja; preja za pletenje; pren. iz kuhinje se je vila preja goste sopare
 
knjiž., ekspr. zlepa mu ne zmanjka preje snovi za pogovor, pripovedovanje
2. knjiž. predenje: prislužiti si kaj s prejo; volna za prejo; preja in tkanje
3. nekdaj skupno predenje žensk v isti hiši: preje so se začele; praviti si zgodbe na preji / fantje radi hodijo na prejo
♦ 
etn. razdreti prejo imeti pojedino s pitjem in plesom po končani preji; obrt. briljantna preja s plemenitim leskom, za ročna dela; tekst. biserna preja svetleč se sukanec iz dveh različno debelih ali v različne smeri sukanih niti; enojna preja iz ene same niti; melirana preja iz raznobarvnih ali raznovrstnih vlaken; sukana preja nit, sukana iz dveh ali več prej; surova preja spredena iz neobdelanih vlaken
SSKJ²
prejádrati -am dov. (ȃ)
1. z jadranjem priti z enega konca česa na drugega: prejadrati ocean, zaliv / ekspr. oblaki so prejadrali dolino / ekspr. srečno je prejadral blatno dvorišče in potrkal na vrata
2. z jadranjem prepotovati: prejadrati vsa svetovna morja; prejadral je veliko pot / ekspr. sonce je prejadralo že pol svoje poti; pren., ekspr. v svojem razvoju je prejadral razne literarne in nazorske vode
3. ekspr. z jadranjem prehiteti: prejadral je vse jadrnice
● 
ekspr. hotel je prejadrati na drugo stvar, zato je vprašal po sosedih hotel se je pogovarjati o čem drugem
SSKJ²
prejáhati -am tudi -jášem dov. (ā)
1. jahajoč priti z enega konca česa na drugega: v diru, hitro so prejahali nevarno območje
2. jahajoč prepotovati: prejahati deset kilometrov; vso pot so prejahali molče
SSKJ²
prejásen -sna -o prid. (á)
1. preveč jasen, razumljiv: to je prejasen in preoster odgovor, užalili ga bomo
2. ekspr. zelo jasen: prejasen zimski dan / knjiž. prejasna gorska reka čista, bistra / prejasna stvar, pa je vendar ne uvidi zelo jasna, razumljiva
3. nekdaj, kot pristavek za plemiškega dostojanstvenika spoštovan, cenjen, plemenit: zapoved prejasnega gospoda / v nagovoru izvolite, prejasni knez, vladar
    prejásno prisl.:
    prejasno kazati odpor
SSKJ²
prejásniti -im in prejasníti -ím dov., prejásnil (ā ȃ; ī í)
knjiž. prečistiti, izčistiti: to idejo je v zaključni pesmi prejasnil in poglobil / prejasniti lastno življenje s trezno objektivnostjo presoditi, oceniti
    prejásnjen -a -o in prejasnjèn -êna -o:
    vsaka od oseb romana je prejasnjena do osnovne sheme, ne da bi izgubila svojo živost in resničnost
SSKJ²
prejásnost -i ž (á)
s svojilnim zaimkom, nekdaj naslov za plemiškega dostojanstvenika: šel je h knezu in njegovi prejasnosti vse razložil / kot nagovor vaša prejasnost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prêjast -a -o prid. (ē)
ekspr. podoben preji: prejasta megla
SSKJ²
prêjati -am nedov. (ȇ)
nekdaj imeti prejo: v hiši so prejali
SSKJ²
prêje prisl. (ȇ)
star. prej: ta mesec so naredili več kakor preje celo leto
SSKJ²
prêjec -jca m (ȇ)
kdor prede: nasveti za prejce / prejci žime
SSKJ²
preječáti -ím dov., prejéči in prejêči; prejéčal in prejêčal (á í)
ječeč prebiti, preživeti: noč je prestokal in preječal
SSKJ²
prejéda -e ž (ẹ̑)
med. luknja, ki nastane v tkivu zaradi delovanja jedke snovi: zaradi prejede je bila potrebna takojšnja operacija / želodčna prejeda
SSKJ²
prejédati -am nedov. (ẹ́)
z grizenjem delati luknjo skozi kaj: molji so prejedali blago
// s kemičnim delovanjem povzročati
a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina prejeda steno želodca
b) da kaj razpade na več delov: rja prejeda kovino
● 
slabš. prejedati komu besedo z medklici, pripombami onemogočati nemoteno govorjenje koga
    prejédati se 
    1. z grizenjem prihajati skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prejedale skozi ovoj / ekspr. reka se prejeda skozi sotesko; pren., ekspr. s težavo se prejeda skozi obsežno gradivo
    2. pog. prepirati se, prerekati se: kar naprej se prejeda o čem
SSKJ²
prejèm -éma m (ȅ ẹ́)
glagolnik od prejeti: prejem blaga / potrdilo o prejemu denarja / kandidati za prejem krvi
SSKJ²
prejemálec -lca [prejemau̯ca in prejemalcam (ȃ)
kdor kaj prejema: prejemalec pokojnine / prejemalec in dajalec krvi
SSKJ²
prejémanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od prejemati: prejemanje denarja; dajanje in prejemanje
SSKJ²
prejémati -am nedov. (ẹ̑)
postajati imetnik, navadno česa večkrat poslanega: denar prejema redno vsak mesec / prejemati štipendijo / vsak dan prejema najrazličnejše dopise
// postajati deležen česa: prejemati nagrade in odlikovanja / pomoči noče prejemati
SSKJ²
prejémek -mka m (ẹ̑nav. mn.
1. vsota denarja, ki ga kdo redno prejema: imeti dobre prejemke; prejemke si zvišuje z dodatnim delom / letni, mesečni prejemki
// knjiž. osebni dohodek: določati prejemke po pravilniku; zvišati prejemke delavcev / osebni prejemki; redni prejemki
2. vsota denarja, ki se prejme: načrt prejemkov in izdatkov / blagajniški prejemki
SSKJ²
prejémen -mna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na prejem: podpisati prejemno potrdilo / prejemni urad sprejemni urad
SSKJ²
prejémnica -e ž (ẹ̑)
ženska, ki kaj prejme: prejemnica pošiljke / neto prejemnica država, ki iz skupnega proračuna Evropske unije prejme več, kot vanj prispeva
 
adm. listina, ki navaja vsebino prejete pošiljke
SSKJ²
prejémnik -a m (ẹ̑)
kdor kaj prejme: manjka še podpis prejemnika / prejemnik nagrade dobitnik
// knjiž. komur je kaj namenjeno, zlasti listina ali spis: prejemnik dokumenta
SSKJ²
prêjen -jna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na prejo: prejna nit / prejni dan
SSKJ²
prejénjati -am dov. (ẹ̄)
zastar. nehati1, prenehati: za kratek čas prejenja z delom / dež je prejenjal / bolečina je kmalu prejenjala
SSKJ²
prejésti -jém dov., 2. mn. prejéste, 3. mn. prejedó tudi prejêjo; prejêj in prejèj prejêjte; prejédel prejédla, stil. prejèl prejéla (ẹ́)
1. z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so prejedli blago; miši so na več mestih prejedle vrečo; pren., ekspr. breme mu je prejedlo kožo
// s kemičnim delovanjem povzročiti
a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: modra galica je prejedla obleko; kislina preje steno želodca / čir je prejedel dvanajsternik; pren., ekspr. reka je prejedla nasip
b) da kaj razpade na več delov: kislina je že prejedla obroč / rja je na več mestih prejedla žico
2. ekspr. prebiti, preživeti v uživanju hrane, jedi: večino dneva so prejedli in prepili
    prejésti se 
    1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prejedle skozi lubje; pren., ekspr. prejesti se skozi gradivo
    // ekspr. s težavo priti kam: prejesti se na prostost / prejedel se je do lastnega spoznanja
    2. ekspr. v uživanju hrane, jedi priti do česa: gostje so se prejedli do sladice
    prejéden -a -o:
    prejedena tkanina
SSKJ²
prejéti prêjmem dov., prejmíte tudi prêjmite; prejél; nam. prejét in prejèt (ẹ́ é)
postati imetnik, navadno česa poslanega: včeraj sem prejel tvoje pismo / prejeti dopis; prejeti pošto, telegram / prejeti knjigo v dar dobiti
// postati deležen česa: prejeti nagrado, odlikovanje; prejeti pohvalo / končno je prejel zasluženo kazen je bil kaznovan
 
šport. prejeti gol
    prejét -a -o:
    prebrati prejeto pošto
SSKJ²
prejézditi -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z jezdenjem priti z enega konca česa na drugega: prejezditi dolino / greben se ne da prejezditi
2. z jezdenjem prepotovati: prejezdili so vso deželo; pot sta prejezdila v dveh dneh / ekspr. ves dan so prejezdili
● 
star. prejezditi nogo čez koleno dati, položiti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prejezíti se -ím se dov., prejézil se (ī í)
nav. ekspr. večkrat, močno se jeziti: dovolj sem se že prejezila nad otroki
SSKJ²
prêjica -e ž (ē)
sukanec iz navadno ločljivih niti za ročno vezenje, kvačkanje: prt je izvezla z zeleno prejico / prejica za vezenje
SSKJ²
prej ko gl. prej
SSKJ²
prêjkone člen. (ȇ)
knjiž. najbrž, menda: soparno je, prejkone bo nevihta
SSKJ²
prêjkoprêj in prêj ko prêj prisl., piše se narazen (ȇ-ȇ)
ekspr. kar se da hitro, kar najhitreje: obiščite me prej ko prej; zdravnik naj pride prej ko prej
SSKJ²
prêjkoslêj in prêj ko slêj člen., piše se narazen (ȇ-ȇ)
1. izraža
a) prepričanost, gotovost, da se bo dejanje zgodilo: prej ko slej bo konec težav; prej ko slej bo prišlo do obračuna
b) precejšnjo verjetnost: šlo mu je prej ko slej za to, da bi dosegel priznanje; nagovor prej ko slej velja njemu
2. izraža nepretrganost, časovno neomejenost dejanja, stanja: svoje dolžnosti je prej ko slej opravljal v redu / prej ko slej nista šla na obisk brez darila nikoli
● 
knjiž. tukaj mi ni všeč, prej ko slej bi se rad preselil čim prej
SSKJ²
prêjle prisl. (ȇ)
ekspr. maloprej, ravnokar: prejle sem srečal tvojega strica; še prejle je bil dan, zdaj je pa že tema
SSKJ²
prejòh medm. (ȍ)
star., v zvezi z joh prejoj: joh, prejoh, kaj sem naredil
SSKJ²
prejòj tudi prejój medm. (ȍ; ọ̑)
1. navadno v zvezi z joj izraža močno čustveno prizadetost, zaskrbljenost: joj, prejoj, izgubili smo se; joj in prejoj, ob vse sem
// izraža telesno ali duševno trpljenje: joj, prejoj, kako je hudo
2. v povedni rabi izraža neprijetnost, mučnost česa; joj2tolkli so po nas, da je bilo prejoj
SSKJ²
prejókati tudi prejokáti -am, in prejókati tudi prejokáti -jóčem dov., prejókajte tudi prejokájte in prejóčite (ọ́ á ọ́)
prebiti, preživeti v joku, jokanju: noč je prejokala / ekspr. veliko je že prejokala zaradi moža / knjiž., z notranjim predmetom veliko solz je že prejokal
    prejókan -a -o:
    za seboj ima prejokano noč
     
    ekspr. prejokano zglavje od jokanja, solz premočeno
SSKJ²
prejokováti -újem nedov. (á ȗ)
star. jokati: ves obupan je prejokoval ure in ure
SSKJ²
prejšnjeléten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. lanski: vonj po uležani, prejšnjeletni travi / prejšnjeletni gospodarski razvoj
SSKJ²
prêjšnji -a -e prid. (ē)
ki je glede na prostor, čas, vrstni red
a) neposredno pred čim drugim iste vrste: prejšnji odstavek; slika na prejšnji strani / prejšnjega dne sta se sprla; to je bilo prejšnji mesec, teden / nadaljeval je misli prejšnjega govornika
b) pred čim drugim iste vrste sploh: o tem je pisal že v prejšnjih člankih; na prejšnjem tekmovanju je bil drugi / učitelj je spraševal prejšnjo snov / to so prejšnji lastniki; prejšnja dvorana je bila večja od sedanje / prejšnje geološke dobe
// tak kot prej, nekoč: dobil je nazaj prejšnjo zdravo barvo / prejšnje težave so se vrnile
SSKJ²
prêjšnjič prisl. (ē)
ob prejšnji priložnosti: ocena dela vlade je ta mesec nekoliko nižja kot prejšnjič
SSKJ²
prêjšnjikrat prisl. (ē)
prejšnjič: na to sem mu že prejšnjikrat odgovoril
SSKJ²
prejudíc -a m (ȋ)
pravn. odločba, ki je pogoj, podlaga za poznejšo odločbo: sodni prejudic
 
knjiž. prejudic o identičnosti dveh teorij vnaprejšnje, nekritično mnenje, stališče
SSKJ²
prejudiciálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prejudic: prejudicialni pomen odločbe / prejudicialni proces
SSKJ²
prejudicírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. vnaprej določiti: tega ni hotel prejudicirati / to bi prejudiciralo nadaljnji razvoj
SSKJ²
prék1 -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
zastar. nujen, potreben: preko delo
 
zastar. preki sod naglo sodišče
SSKJ²
prék2 prisl. (ẹ̑knjiž.
1. izraža
a) gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; čez1prek priti; prepeljali smo se s splavom prek; elipt. pomagaj mu prek / pogled mu je šel prek po njivi počez, povprek
b) stanje na drugi strani: tam prek je prod, kamor rade sedajo čaplje
2. izraža preseženo mero: snega je do kolen in prek; ura je polnoči in prek / njivo je prek in prek prekril plevel čez in čez
● 
nar. vzhodno sinu posestvo prek dati izročiti, prepisati; prim. vseprek
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prek3 predl., z rodilnikom
1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran
a) nad čim; čez2gledati prek glav; skočiti prek ograje
b) povprek po čem: prek ceste so zavalili hlod; mesec se pomika prek neba / pomesti prek praga / obesiti puško prek rame
c) po površini: reka se je razlila prek ravnine
č) skozi kaj: potovati v Zagreb prek Zidanega mosta
// za izražanje stanja: nositi srajco prek hlač; most prek potoka / stanuje prek ceste
2. za izražanje časa, v katerem se kaj godi: kavarna je prek nedelje zaprta
3. za izražanje presežene mere: voda sega prek glave; piši prek roba / z nesklonljivim izrazom količine: pot je dolga prek pet kilometrov; plačal je prek sto evrov
4. publ. za izražanje vmesnega, prehodnega člena: raziskovati zgodovino od kamene dobe prek antike do današnjih časov
 
rad. oddajati spored prek Nanosa
5. za izražanje sredstva, posrednika; po2pismo so poslali prek kurirja; prek radia vplivati na javno mnenje
● 
publ. ne moremo kar tako prek tega dejstva treba ga je upoštevati; nar. belokranjsko do prek jutri do pojutrišnjem; star. prek volje proti volji
SSKJ²
prekadíti -ím dov., prekádil (ī í)
1. izpostaviti delovanju dima zaradi konzerviranja: prekaditi gnjat; klobas še niso prekadili; prekaditi meso
2. nav. ekspr. prepojiti z dimom, kadivom: sobo so prekadili / prekaditi prostor z dišavami
    prekajèn -êna -o:
    prekajena svinjska rebrca; z nikotinom prekajena pljuča
SSKJ²
prekájati -am nedov. (á)
prekajevati: prekajati klobase
SSKJ²
prekajenína -e ž (í)
knjiž. prekajeno živilo, navadno meso: duh po prekajenini
SSKJ²
prekajeválnica -e ž (ȃ)
prostor za prekajevanje mesa: vzeti meso iz prekajevalnice; dati klobase v prekajevalnico
SSKJ²
prekajevánje -a s (ȃ)
glagolnik od prekajevati: prekajevanje mesa; prekajevanje rib še ni končano
SSKJ²
prekajeváti -újem nedov. (á ȗ)
izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja: prekajevati svinjsko meso, ribe
SSKJ²
prekalíti -ím dov., prekálil (ī í)
s kaljenjem doseči največjo možno trdoto jekla: več ton jekla so prekalili
    prekalíti se ekspr.
    postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: borci so se v številnih bojih prekalili; prekalil se je v trpljenju
     
    ekspr. prekaliti se v ognju veliko pretrpeti, prestati
    // v zvezi z v postati izkušen, izurjen: prekalil se je v pravega znanstvenika / počasi se je prekalil v hudodelca
    prekaljèn -êna -o:
    salama je izdelek prekaljenega mojstra za domače salame; iz boja se je vrnil prekaljen; v trpljenju prekaljeno prijateljstvo
SSKJ²
prekaljênost -i ž (é)
stanje prekaljenega: prekaljenost jekla / ekspr. prekaljenost je nastajala v dolgih bojih
SSKJ²
prekaljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od prekaljevati: prekaljevanje jekla / ideološko prekaljevanje vodilnih delavcev
SSKJ²
prekaljeváti -újem nedov. (á ȗ)
s kaljenjem dosegati največjo možno trdoto jekla: prekaljevali so različne jeklene predmete
    prekaljeváti se ekspr.
    postajati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: prekaljevali so se v številnih bojih, trpljenju
    // v zvezi z v postajati izkušen, izurjen: v taki družbi se je prekaljeval v govornika
SSKJ²
prekalkulírati -am dov. (ȋ)
ekon. žarg. narediti kalkulacijo, izračunati: slabo prekalkulirati stroške
SSKJ²
prekániti -im, tudi prekaníti in prekániti -im dov. (á ā; ī á ā)
knjiž. prevarati, ukaniti: prekanil je stražarja in ušel; spretno prekaniti
SSKJ²
prekánjen -a -o prid. (ā)
knjiž. zvit, prebrisan: prekanjen trgovec; med vsemi je on najbolj prekanjen / prekanjen obraz / prekanjena lisica je hitro skrila plen
SSKJ²
prekánjenec -nca m (ā)
knjiž. zvit, prebrisan človek: on je velik prekanjenec
SSKJ²
prekánjenka -e ž (ā)
knjiž. zvita, prebrisana ženska: prekanjenka preudari vsako besedo
SSKJ²
prekánjenost -i ž (ā)
knjiž. zvitost, prebrisanost: presenetila jih je njegova prekanjenost / uporabila je vso svojo prekanjenost, da je to dosegla
SSKJ²
prekánjenski -a -o prid. (ā)
zastar. presnet, šmentan: prekanjenski fant, kako se je odrezal
SSKJ²
prekàp -ápa m (ȁ á)
fiz. spreminjanje tekočine v paro in te pare v tekočino; destilacija: prekap vode
SSKJ²
prekápanje -a s (ȃ)
glagolnik od prekapati prekapam: prekapanje goste tekočine je bilo zelo počasno / prekapanje vode
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prekápati1 -am nedov. (ȃ)
1. kapati skozi kaj: gosta tekočina le počasi prekapa
// ekspr. s kapanjem močiti: solze so ji prekapale obraz
2. fiz. spreminjati tekočino v paro in to paro v tekočino; destilirati: prekapati nafto
SSKJ²
prekápati2 -am in -ljem dov. (ā ȃ)
1. s kapanjem pretočiti: prekapati zdravilo v stekleničko
2. s kapanjem prekriti površino česa: prekapati papir z voskom
SSKJ²
prekápati3 -am in -ljem nedov. (ȃ)
nar. prekopavati: prekapati zemljo
SSKJ²
prekapína -e ž (í)
fiz. z destilacijo dobljena snov; destilat: v epruvetah so bile različne prekapine
SSKJ²
prekápnica -e ž (ȃ)
knjiž. steklena buča pri laboratorijski pripravi za destilacijo; destilirka: iz prekapnice se kadi; razgreta prekapnica
SSKJ²
prekáren -rna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na negotovo, navadno slabo plačano začasno zaposlitev: prekarni delavec; prekarna zaposlitev; mladi potrebujejo redno zaposlitev, ne pa več oblik prekarnega dela
2. zastar. težaven, mučen: spravil ga je v prekaren položaj
SSKJ²
prekariát -a m (ȃ)
prekarni delavci: naraščanje prekariata
SSKJ²
prekárjati -am nedov. (ā)
zastar. opominjati, oštevati: zelo jo je prekarjal
    prekárjati se 
    1. prepirati se, prerekati se: s teboj se ne bom prekarjal
    2. ukvarjati se: z otrokom se je treba prekarjati
SSKJ²
prekárnost -i ž (ȃ)
značilnost prekarnega: prekarnost v medijski industriji
SSKJ²
prekásen -sna -o tudi prid. (á)
star. prepozen: bil je prekasen, vsi so že odšli
    prekásno in prekasnó prisl.:
    prekasno priti, vstati
SSKJ²
prékast -a -o prid. (ẹ́)
zastar. škilast: prekasta ženska / prekaste oči
    prékasto prisl.:
    prekasto gledati
SSKJ²
prekášati -am nedov. (ā)
1. biti boljši, uspešnejši od koga: malokdo ga prekaša; pri delu prekaša vsakogar / novi stroji prekašajo stare / prekašati koga po moči
2. publ. biti večji, boljši od določene mere; presegati: to prekaša najbolj optimistična pričakovanja
● 
ekspr. ta vrh prekaša sosednjega za sto metrov je 100 m višji kot sosednji
SSKJ²
prekášljati -am dov. (ȃ)
kašljajoč prebiti, preživeti: prekašljala je vso noč
SSKJ²
prekát -a m (ȃ)
1. ločen, ograjen prostor: dvojno dno ladje je razdeljeno na prekate; prekati greznice / soba je bila s pregradami razdeljena v prekate predelke
2. teh. manjši zaprt prostor v kaki pripravi, v katerem potekajo določeni procesi: čiščenje prekata / parni prekat prostor v stroju, v katerem se trajno ali občasno nahaja para
♦ 
anat. možganski prekat votlina v možganih, napolnjena z možgansko tekočino; očesni prekat prostor med roženico in lečo, napolnjen s tekočino; srčni prekat vsaka od dveh sprednjih srčnih votlin
SSKJ²
prekategorizácija -e ž (á)
uvrstitev iz ene kategorije v drugo: prekategorizacija ceste
SSKJ²
prekategorizírati -am dov. (ȋ)
uvrstiti iz ene kategorije v drugo: prekategorizirati cesto
SSKJ²
prekáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prekat: prekatni sistem
 
arhit. prekatni strop strop z navadno pravokotno poglobljenimi polji; kasetirani strop
SSKJ²
prekídati -am dov. (í ȋ)
1. s kidanjem narediti: prekidati pot do hiše
2. s kidanjem spraviti kaj na drugo mesto: prekidati gnoj
SSKJ²
prekílav -a -o prid. (í)
slabš. prešibek, preslaboten: fant je še prekilav za tako delo
SSKJ²
prekinítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od prekiniti: prekinitev električnega toka; prekinitev telefonske zveze / prekinitev diplomatskih stikov; publ. prekinitev sovražnosti / prekinitev dopusta; prekinitev pogajanj; opravičiti se za prekinitve med oddajo / prekinitev dela prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev / prekinitev nosečnosti
2. čas med nenadnim prenehanjem in ponovnim začetkom obstajanja, trajanja česa: prekinitev je trajala pet minut; daljša, krajša prekinitev / z manjšimi prekinitvami je bilo to ozemlje naseljeno od prazgodovine dalje
♦ 
voj. črta prekinitve ognja črta, na kateri se nahajajo vojaške sile ob dogovorjenem prenehanju spopadov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prekíniti -em dov. (í ȋ)
1. narediti, povzročiti, da kaj preneha
a) delovati: prekiniti dovod bencina; prekiniti električni tok / prekiniti telefonsko zvezo / publ., z orodnikom prekiniti z dobavo
b) obstajati, trajati: prekiniti molk, tišino / splošno veselje je prekinila vest o hudi nesreči
c) navadno s prislovnim določilom za določen čas biti, potekati: burja tu za več dni prekine promet; prekiniti govor s ploskanjem; prekiniti igro, tekmo / prekiniti dopisovanje; prekiniti diplomatske stike s tujo državo
2. za določen čas česa ne nadaljevati: raziskovalci so prekinili delo v jami; oddajo, sejo nekajkrat prekiniti / moral je prekiniti dopust; študij je prekinil za dve leti
3. povzročiti, da kdo česa ne pove do konca: prekiniti govornika; vem, kaj boš rekla, jo je prekinil; prekiniti profesorja sredi predavanja
4. narediti presledek, presledke v čem strnjenem: prekiniti črto
5. publ., z orodnikom prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim je prekinil / s temi metodami smo dokončno prekinili / prekiniti s tradicijo
● 
publ. v tej državi še niso prekinili ognja, z ognjem še trajajo boji; pog. prekinila je s fantom ni več v ljubezenskem odnosu z njim
♦ 
med. prekiniti nosečnost; pravn. prekiniti obravnavo; prekiniti delovno razmerje
    prekínjen -a -o:
    na šivih prekinjen vzorec; kulturni razvoj je bil s tem za dolgo prekinjen; nadaljevati prekinjeno igro; zveza z mestom je prekinjena
     
    avt. prekinjena črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati
SSKJ²
prekinjálo -a s (á)
elektr. priprava za prekinjanje električnega toka: prekinjala in stikala / avtomatsko, elektromagnetno prekinjalo
SSKJ²
prekínjanje -a s (í)
glagolnik od prekinjati: prekinjanje električnega toka / prekinjanje pouka
SSKJ²
prekínjati -am nedov. (í)
1. delati, povzročati, da kaj preneha
a) delovati: električni tok prekinja avtomat / prekinjati telefonske zveze
b) obstajati, trajati: prekinjati molk, tišino / ne prekinjaj prijateljstva z njim
c) navadno s prislovnim določilom za določen čas biti, potekati: burja tu večkrat prekinja promet; govor je prekinjalo ploskanje
2. večkrat za določen čas česa ne nadaljevati: delo, petje pogosto prekinjajo; pouk so prekinjali tudi za več let
3. povzročati, da kdo česa ne pove do konca: prekinjati predavatelja / oprostite, da vas prekinjam
4. delati presledek, presledke v čem strnjenem: prekinjati črto / morsko gladino so prekinjale plitvine
    prekínjan -a -o:
    enakomerno prekinjani glasovi
SSKJ²
prekínjenost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost prekinjenega: prekinjenost črte; prekinjenost kulturnega razvoja
SSKJ²
prekinjeválec -lca [prekinjevalca in prekinjevau̯cam (ȃ)
elektr. priprava za prekinjanje električnega toka: prekinjati tok s prekinjevalcem / mehanski prekinjevalec
 
avt. kontakt prekinjevalca kladivce in nakovalce pri motorju avtomobila
SSKJ²
prekipéti -ím dov., tudi prekípel (ẹ́ í)
1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode: juha, mleko prekipi
2. ekspr., z glagolskim samostalnikom doseči zelo visoko stopnjo: v njem je prekipela jeza; brezoseb. v njej je prekipelo od bridkosti
 
ekspr. srce mu je prekipelo od veselja bil je zelo vesel
    prekipèl in prekipél tudi prekípel -éla -o:
    duh po prekipelem mleku
SSKJ²
prekipévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od prekipevati: prekipevanje mleka / prekipevanje ljubezenskih čustev
SSKJ²
prekipévati -am nedov. (ẹ́)
1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode: mleko na štedilniku je prekipevalo
2. ekspr., z glagolskim samostalnikom obstajati v veliki meri: v njej je prekipevalo sovraštvo; brezoseb. v njem je prekipevalo od jeze / kar prekipeval je od navdušenja, prijaznosti bil je zelo navdušen, prijazen
 
ekspr. jeza mu je že prekipevala ni je mogel več zadrževati; ekspr. srce mu je prekipevalo od sreče bil je zelo srečen
    prekipevajóč -a -e:
    prekipevajoč od navdušenja; prekipevajoča ljubezen do domovine; prekipevajoče veselje
SSKJ²
prekís -a m (ȋ)
spojina enega atoma elementa z dvema med seboj vezanima atomoma kisika, kem. peroksid: vodikov prekis
SSKJ²
prekísel -sla -o [prekisəu̯prid. (í)
preveč kisel: prekislo vino / solata je prekisla
SSKJ²
prekítati -am dov. (ȋ)
ponovno zakitati: prekitati steno
SSKJ²
prékla -e ž (ẹ̑)
1. tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: ostriti, postavljati prekle; fižol se že ovija okrog prekel / fižolova prekla
// tak kol sploh: s preklo klatiti sadje; bila je suha in dolga kot prekla; drži se, kot bi preklo požrl zelo vzravnano, togo; domišljavo
2. pog., ekspr. zelo velik in suh človek: dražijo jo, da je prekla / misli samo nanj, na tisto suho preklo
// nav. mn. noga, zlasti dolga in suha: umakni svoje prekle / za njim je capljal s svojimi dolgimi, suhimi preklami
● 
pog. prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba gotovo, zagotovo; pog. s svojo preklo je dobro streljal z zelo dolgo puško
SSKJ²
prekláda -e ž (ȃ)
grad. podolgovat, navadno nosilni gradbeni element nad kako odprtino, na koncih položen na zid, oporo: hrastova, železobetonska preklada / okenska preklada; preklada nad vrati
SSKJ²
prekladálec -lca [prekladau̯cam (ȃ)
1. delavec, ki preklada: prekladalec v pristanišču
2. teh. naprava za prekladanje materiala, tovora: prekladalec se je pokvaril / rotacijski prekladalec
SSKJ²
prekladálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prekladanje: prekladalni stroški; prekladalna dela / prekladalna mehanizacija / prekladalna postaja
 
teh. prekladalni most naprava za prekladanje materiala, tovora v določeni smeri, zlasti v pristaniščih
SSKJ²
prekladalíšče -a s (í)
kraj, prostor za prekladanje: razširiti, urediti prekladališče / Koper je pomembno prekladališče
SSKJ²
prekládanje -a s (ȃ)
glagolnik od prekladati: prekladanje zabojev / prekladanje blaga z vagona na vozove / prekladanje teksta iz slovenščine v nemščino / poležavanja in prekladanja se je kmalu naveličal
SSKJ²
prekládati -am nedov. (ȃ)
1. z dviganjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prekladati hlode, zaboje / prekladati bolnika / prekladati knjige po mizi / prekladati vrečo z rame na ramo predevati / ekspr. od nestrpnosti prekladati noge, roke
2. delati, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: prekladati blago, tovor; prekladati z ladje na tovornjake
3. star. prevajati (v drug jezik): prekladati roman iz nemščine
● 
pog., ekspr. hitro prekladati noge po cesti hoditi; pog., ekspr. samo papirje cel dan preklada, pa toliko zasluži samo z manj zahtevnimi pisarniškimi posli se ukvarja; pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari; star. dolgo je to prekladal v glavi premišljeval, razmišljal
    prekládati se ekspr., s prislovnim določilom
    spreminjati položaj, lego telesa v prostoru, navadno počasi, s težavo: prekladati se z boka na bok; prekladati se po postelji; nemirno se prekladati po stolu se presedati / naveličano se je prekladal iz sobe v sobo hodil
    ● 
    star. čudne misli so se mu prekladale po glavi imel je čudne misli
SSKJ²
préklanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od préklati: preklanje orehov / vzrok za napad so bila neprestana preklanja na obmejnih ozemljih
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preklápljanje -a s (ā)
glagolnik od preklapljati: preklapljanje daljnovodov, transformatorskih postaj; ročica za vklapljanje in preklapljanje / avtomatsko, ročno preklapljanje
SSKJ²
preklápljati -am nedov. (ā)
večkrat preklopiti: preklapljati s pritiskom na tipko
 
avt. preklapljati prestave
SSKJ²
préklar -ja m (ẹ̑)
pog. fižol z ovijajočim se steblom; visoki fižol: preklar že cvete
SSKJ²
preklaríja -e ž (ȋ)
pog. prepir, prerekanje: preklarija je postajala bolj in bolj glasna; v družini je prišlo do hudih preklarij / spustiti se v literarne, politične preklarije
SSKJ²
préklast -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na preklo: preklast plot / bil je bled, preklast fant / pog. preklasti fižol visoki fižol
SSKJ²
préklati1 -am nedov. (ẹ̑)
zastar. klatiti (s preklo): preklati orehe
    préklati se pog.
    prepirati se, prerekati se: preklali so se za nepomembne reči; z vsakim se je preklal
SSKJ²
prekláti2 -kóljem dov., prekôlji prekoljíte (á ọ́)
1. s klanjem razdeliti na dva dela: preklati deblo; udaril je s sekiro in deska se je preklala / preklati poleno na dvoje
2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je preklala drevo; brezoseb. macesen je preklalo / oster predmet mu je preklal noht; pri padcu si je preklal ustnico; pren., ekspr. blisk je preklal nebo; rezka bolečina ji je preklala srce
3. ekspr. povzročiti prenehanje česa, navadno za krajši čas: mir prekolje vreščeč krik; sirena je preklala jutranjo tišino
    preklán -a -o:
    kača s preklanim jezikom; preklano poleno; preklan na dvoje
     
    ekspr. oglasil se je s preklanim glasom hripavim, drhtečim; nosi zadaj preklano krilo z razporkom
     
    anat. preklana zgornja ustnica zajčja ustnica
SSKJ²
preklávrn -a -o prid. (á)
nav. ekspr. preveč klavrn: preutrujen je in preklavrn / tako življenje je preklavrno / njihov pridelek je bil preklavrn za prodajo
SSKJ²
preklečáti -ím dov., preklêči in prekléči; preklêčal in prekléčal (á í)
kleče prebiti, preživeti: za kazen je preklečal celo uro v kotu
SSKJ²
prekléman -a -o prid.(ẹ̄)
presnet, preklet: te preklemane ženske / težko grem po teh preklemanih stopnicah
    preklémano prisl.:
    preklemano nas je zeblo; je preklemano spreten / v členkovni rabi preklemano, da bi vsaj to naredili
SSKJ²
preklémanski -a -o prid.(ẹ̄)
presnet, preklet: kje se potepa ta preklemanski fant / že spet ta preklemanska megla
    preklémansko prisl.:
    preklemansko smo se dolgočasili; biti mora preklemansko lačen
SSKJ²
prekleníti -klénem dov. (ī ẹ́)
prikleniti drugam, na drugo mesto: živino prekleniti k drugim jaslim
SSKJ²
preklénski -a -o prid. (ẹ̄)
knjiž. presnet, preklet: preklenski lenuh / sit je teh preklenskih novotarij
SSKJ²
preklepáti -klépljem dov., preklêplji preklepljíte; preklêpal (á ẹ́)
1. ponovno sklepati: preklepati koso
2. ekspr. prehoditi s počasnimi, okornimi koraki: ob palici je preklepal vso pot
SSKJ²
preklepetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
klepetaje prebiti, preživeti: z njim je preklepetala vse popoldne, marsikatero uro
 
ekspr. vse, kar sta vedela, sta že preklepetala o vsem sta se že pogovorila
SSKJ²
prekléstiti -im dov., prekléščen (ẹ́ ẹ̄)
ekspr. natepsti, pretepsti: doma so ga večkrat preklestili; preklestiti s palico
SSKJ²
preklétež -a m (ẹ̑)
knjiž. kdor je preklet: bil je pač prekletež in izobčenec
SSKJ²
prekléti -kôlnem [kou̯nemdov., prekolníte tudi prekôlnite; preklél; nam. preklèt in preklèt (ẹ́ ó)
navadno z grobimi besedami, besednimi zvezami izraziti
a) željo, da bi koga zadelo zlo, nesreča: starši so jo prekleli; preklel ga je za vse, kar mu je hudega storil
b) ekspr. sovraštvo, odpor: prekleti ves svet; preklela je svojo usodo
    preklét -a -o
    1. deležnik od prekleti: čutil se je prekletega / njegovo življenje je bilo pač prekleto
    2. ekspr. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: zapri tisti prekleti računalnik; ta prekleta baba ga je spet preslepila / preklete karte; ko ne bi bilo te preklete pijače / kot psovka molči, hudič prekleti
    3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: v tej prekleti vročini naj še dela; komaj ga je rešil iz te preklete zadrege / imeli so prekleto srečo / imel je pač to prekleto navado grdo, slabo; prisl.: prekleto se moti, če tako misli; ne bodi tako prekleto natančen / v členkovni rabi: prekleto, ali je res tako neumen; pohiti, prekleto, sicer bomo še zamudili
SSKJ²
preklétje -a s (ẹ̑)
star. prekletstvo: zagrozila mu je s prekletjem / naj jo zadene očetovo prekletje
SSKJ²
preklétnica -e ž (ẹ̑)
ekspr. ženska, ki je prekleta: je pač prekletnica in zavrženka / kot psovka molči, prekletnica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preklétnik -a m (ẹ̑)
1. ekspr. kdor je preklet: sem pač berač in prekletnik / prekletniki usode
2. ekspr. malovreden, ničvreden človek: ta prekletnik ima denar in njo, jaz pa nič
3. zastar. sovražnik, nasprotnik: danes prekletniki še niso napadli
SSKJ²
preklétstvo -a s (ẹ̑)
1. z besedami izražena želja, da bi koga zadelo zlo, nesreča: zadelo jo je očetovo prekletstvo / zagroziti s prekletstvom / ekspr. to je prekletstvo usode
// stanje človeka, nad katerim je bila izražena taka želja: rad bi se rešil tega prekletstva / vznes. klicati prekletstvo nad sovražnika
2. ekspr., navadno v povedni rabi kar preprečuje, onemogoča, da bi bil kdo srečen, zadovoljen: tako delo je človeku prekletstvo; ne imeti otrok je bilo zanj prekletstvo; vetrovi so bili prekletstvo te poti
● 
kraljično je rešil prekletstva v pravljicah izpod oblasti nadnaravnih sil
SSKJ²
préklež -a m (ẹ̑)
zastar. dolgin: hodi s tistim prekležem
SSKJ²
preklíc -a m (ȋ)
glagolnik od preklicati: preklic izgubljene osebne izkaznice; preklic oporoke, pooblastila / objaviti preklic / zahtevati preklic; preklic žalitve; preklici in popravki / preklic odpovedi, ukaza / dovoliti kaj do preklica / predlagati preklic osebe zaradi pijančevanja / delni, popolni preklic / izreči preklic nad kom; biti v stanju preklica
SSKJ²
preklícanec -nca m (ȋ)
1. pravn. oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost: določiti posle, ki jih preklicanec lahko opravlja
2. pravn., nekdaj oseba, ki ji je odvzeto pravno varstvo: pravni položaj preklicanca
3. ekspr. malovreden, ničvreden človek: srečo pa ima ta preklicanec
SSKJ²
preklícati -klíčem dov., preklícala in preklicála (í ȋ)
1. razglasiti kaj za neveljavno: vlada je preklicala vrsto ukrepov; preklicati imenovanje, oporoko, pooblastilo / preklicati ček; dati preklicati izgubljene dokumente; preklicati v časopisu
2. razglasiti vest, trditev za neresnično, navadno v časopisu: preklicati novico; zahtevali so, da obrekovanje prekliče; preklicati žalitev / ekspr. prekliči, kar si rekel, drugače boš tepen / javno preklicati
3. z izjavo sporočiti prenehanje vztrajanja pri čem: preklicati sklep / preklicati odpoved, odstop / preklicati (svojo) udeležbo na dirkah odpovedati
// prenehati priznavati kaj, odpovedati se čemu: pod grožnjo grmade je preklical svoje prepričanje; prigovarjal jim je, naj prekličejo zmote
4. razglasiti prenehanje odgovornosti za dejanje kake osebe v zvezi s premoženjem: preklicati svojega moža; zagrozil je sinu, da ga bo preklical
// pravn. odvzeti poslovno sposobnost: sodišče ga je preklicalo zaradi pijanstva
5. pravn., nekdaj odvzeti pravno varstvo: preklicali so ga in izgnali
    preklícan -a -o
    1. deležnik od preklicati: preklicana žalitev; preklicano pooblastilo
    2. presnet, preklet: zaradi teh preklicanih vozičkov ne bodo dosegli norme; niti en dan nam to preklicano vreme ni prizaneslo
    preklícano prisl.
    1. zelo, hudo: preklicano smo se trudili; nanjo je bil preklicano ponosen; preklicano dolgo je trajalo
    2. v členkovni rabi izraža presenečenje: preklicano, težko je
SSKJ²
preklícen1 -cna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na preklic: preklicna izjava / preklicni postopek; preklicna pravica
SSKJ²
preklícen2 -cna -o prid. (ī)
preklicljiv: preklicno dovoljenje
SSKJ²
prekliceváti -újem nedov. (á ȗ)
1. razglašati kaj za neveljavno: preklicevati dokumente v časopisu / preklicujem osebno izkaznico na ime Janez Gorenc / dov. ta kvalifikator preklicuje prejšnjega
2. razglašati vesti, trditve za neresnične, navadno v časopisu: zaradi svoje opravljivosti je morala večkrat kaj preklicevati / preklicujem žaljive besede, izrečene Janezu Gorencu
SSKJ²
preklicljív -a -o prid. (ī í)
ki se da preklicati, razveljaviti: preklicljiv ukrep; preklicljivo dovoljenje
SSKJ²
preklikávati se -am se nedov. (ȃ)
knjiž. s klici se sporazumevati: jetnik se je preklikaval z mimoidočimi
SSKJ²
preklinjáč -a m (á)
star. preklinjevalec: bil je velik preklinjač
SSKJ²
preklinjálec -lca [prekinjau̯cam (ȃ)
star. preklinjevalec: tega preklinjalca ne mara
SSKJ²
preklínjanje -a s (í)
glagolnik od preklinjati: njegovo preklinjanje jo je odbijalo
SSKJ²
preklínjati -am nedov. (í)
1. uporabljati grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: preklinjati se je odvadil; vpili so in preklinjali; preklinja kot Turek zelo; ekspr. preklinjal je, da je kar treskalo zelo
2. nav. ekspr. izražati sovraštvo, odpor, navadno s takimi besedami, besednimi zvezami: domačini so jih preklinjali / preklinja dom, ves svet; preklinjati svojo usodo
    preklinjáje :
    preklinjaje vso pot, je prišel do vasi
    preklinjajóč -a -e:
    vrnil se je pijan in preklinjajoč; preklinjajoči moški
SSKJ²
preklinjeválec -lca [prekinjevau̯ca tudi prekinjevalcam (ȃ)
ekspr. kdor (rad) preklinja: bil je velik pijanec in preklinjevalec
SSKJ²
preklinjeváti -újem nedov. (á ȗ)
star. preklinjati: navadil se je preklinjevati
    preklinjeváje :
    godrnjaje in preklinjevaje je hodil po dvorišču
SSKJ²
preključeváti -újem nedov. (á ȗ)
elektr. večkrat preključiti: preključevati telefonske zveze z ročne na avtomatsko centralo
SSKJ²
prekljúčiti -im dov. (ú ȗ)
elektr. trajno spremeniti vezavo v tokokrogu: preključiti telefonske zveze z ročne na avtomatsko centralo
SSKJ²
prekljúvati -am in -kljújem tudi prekljuváti -kljúvam in -kljújem dov., prekljúval tudi prekljuvál (ú; á ú)
s kljuvanjem narediti luknjo skozi kaj: pišče prekljuva jajčno lupino; prekljuvati drevesno skorjo
    prekljúvati setudi prekljuváti se
    s kljuvanjem priti skozi kaj ovirajočega: mladič se prekljuva skozi trdo lupino
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preklofutáti -ám dov. (á ȃ)
večkrat udariti, navadno s plosko roko: preklofutali so ga in obrcali
SSKJ²
preklòp -ópa in -ôpa m (ȍ ọ́, ó)
glagolnik od preklopiti: zaradi napačnega preklopa so se sprožile sirene; ročica za preklop na avtomatsko krmarjenje / preklop prestave
SSKJ²
preklópen -pna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na preklop: preklopna naprava / preklopne funkcije računalnika
 
elektr. preklopno stikalo priprava za preklapljanje električnih tokokrogov; preklopno vezje električno vezje v funkciji preklopnega stikala
SSKJ²
preklopíti in preklópiti -im dov. (ī ọ̄)
s spremembo položaja česa doseči drugačno
a) povezavo: nekaj tovornih vagonov so preklopili k potniškemu vlaku; preklopiti z ročico
b) gibanje, delovanje: preklopiti ročno krmarjenje na avtomatsko; preklopiti s pritiskom na tipko
 
avt. preklopiti prestavo; elektr. preklopiti začasno spremeniti vezavo v tokokrogu
SSKJ²
preklópnik -a m (ọ̑)
elektr. priprava za preklapljanje električnih tokokrogov: izdelati, namestiti preklopnik / elektronski, kanalni preklopnik; preklopnik hitrosti priprava, ki omogoča stopenjsko spreminjanje hitrosti pri vrtenju elektromotorja
SSKJ²
prekmálu prisl. (ȃ)
preveč kmalu: letos je sneg prekmalu zapadel / ekspr. kmalu, prekmalu je minilo
SSKJ²
prekméčki -a -o prid. (ẹ̑)
slabš. preveč neroden, preveč neuglajen: to dekle je zanj prekmečko
SSKJ²
prekmôrski -a -o prid. (ó)
knjiž. čezmorski: prekmorski kraji; prekmorske države / prekmorski promet; prekmorska ladja
SSKJ²
prekmúrski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na Prekmurce ali Prekmurje: prekmurska pokrajina / prekmursko narečje
 
gastr. prekmurska gibanica
SSKJ²
prekmúrščina -e ž (ȗ)
prekmursko narečje: govoriti prekmurščino; posebnosti prekmurščine
SSKJ²
preknjížba -e ž (ȋ)
fin. prenos vknjižbe na drug račun: preknjižba dohodka
SSKJ²
preknjiževánje -a s (ȃ)
fin. prenašanje vknjižbe na drug račun: preknjiževanje dohodkov
SSKJ²
preknjížiti -im dov. (í ȋ)
fin. prenesti vknjižbo na drug račun: preknjižiti hranilno vlogo
SSKJ²
préko1 prisl. (ẹ̑knjiž.
1. izraža
a) gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; čez1preko se je prepeljal s čolnom; elipt. pomagaj mu preko
b) stanje na drugi strani: tam preko je Amerika
2. izraža preseženo mero: ostal je na obisku do noči in še preko
● 
publ. vojna je dejstvo, ne moreš preko treba jo je upoštevati, ravnati v skladu s takim položajem; knjiž. iti, spraviti preko ilegalno v tujino
SSKJ²
preko2 predl., z rodilnikom
1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran
a) nad čim: gledala je preko glav; veter žene oblake preko gor; skočiti preko ograje
b) povprek po čem: preko ceste so zavalili hlod; zvezde se pomikajo preko neba / pomesti preko praga / obesiti torbo preko rame
c) po površini: potegniti tančico preko obraza; voda se razlije preko travnikov
č) skozi kaj: korakati preko gozda; potovati v Zagreb preko Novega mesta / prerezati preko srede
// za izražanje stanja: nositi srajco preko hlač; most preko potoka / stanuje preko ceste
2. za izražanje časa, v katerem se kaj godi: kavarna je preko dneva zaprta; preko zime se zemlja spočije
3. za izražanje presežene mere: piti preko mere; ne piši preko roba / z nesklonljivim izrazom količine: pot je dolga preko pet kilometrov; ima preko šestdeset let / publ. razprava je šla preko začrtanega okvira; njegovo znanje ne sega preko osemletke
4. publ. za izražanje vmesnega, prehodnega člena: opazovati življenje rastlin od cvetja preko oploditve do zorenja / tovarna dobiva kadre preko strokovnih šol iz
 
rad. prenos oddaje preko Krvavca; šport. dati gol preko krila
5. za izražanje sredstva, posrednika; po2vplivati na javno mnenje preko časopisja; poslati sporočilo preko kurirja
● 
iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; publ. ne moremo kar tako preko tega dejstva treba ga je upoštevati; ekspr. preganjati koga še preko groba po smrti; pog. pri napredovanju so šli preko mene me niso upoštevali, so me prezrli; pog. pri razpravi so šli preko njega niso upoštevali njegovega mnenja
SSKJ²
preko... predpona v sestavljenkah
1. za izražanje gibanja na drugo stran ali stanja na drugi strani; čez...: prekomornik, prekooceanski
2. za izražanje presežene mere: prekomeren, prekouren
SSKJ²
prekobacáti se -ám se dov. (á ȃ)
nav. ekspr. s težavo priti čez kaj: komaj so se prekobacali čez ograjo
SSKJ²
prekobáliti -im dov. (ā ȃ)
ekspr. s težavo priti čez kaj: prekobaliti ograjo, zid; prekobaliti se čez plot, skalo / prekobaliti hrib / ladja se je z lahkoto prekobalila čez valove
● 
ekspr. prekobalil se je s tovorom vred prevrnil; ekspr. prekobaliti se na drugo stran, na trebuh obrniti se
SSKJ²
prekodírati -am dov. (ȋ)
teh. spremeniti kodirane podatke, da ustrezajo kakemu drugemu kodu: prekodirati datoteko, film v drug format, zapis z ustrezno programsko opremo
SSKJ²
prekogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
zastar. škilast: prekogleda ženska
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prekolesáriti -im dov. (á ȃ)
prevoziti s kolesom: prekolesaril je dolgo pot / prehoditi in prekolesariti vso dolino
SSKJ²
prekolovrátiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. nespretno, opotekaje se prehoditi: pijan je prekolovratil pot domov
// prehoditi sploh: to območje je dobro poznal, saj ga je že neštetokrat prekolovratil
SSKJ²
prekománda -e ž (ȃ)
voj. žarg. premestitev: ukaz o prekomandi / iti v prekomando
SSKJ²
prekoméren -rna -o prid.(ẹ́ ẹ̄)
čezmeren: prekomeren uvoz; prekomerna poraba električne energije; prekomerno zaposlovanje / prekomerni telesni napori; utrujen od prekomernega dela
    prekomérno prisl.:
    prekomerno se ukvarjati s čim
SSKJ²
prekomôlčiti se -im se [prekomou̯čiti sedov. (ó ȏ)
knjiž., ekspr. preriniti se, odriniti (s komolci): prekomolčil se je skozi gnečo do blagajne
SSKJ²
prekomôrec tudi prekomórec -rca m (ō; ọ̑)
publ. borec prekomorskih brigad: srečanje prekomorcev
SSKJ²
prekomórnik -a m (ọ̑)
knjiž. ladja, ki vozi čez morje: vkrcati se na prekomornik; kapitan velikega prekomornika
SSKJ²
prekomôrski -a -o prid. (ó)
publ. čezmorski: prekomorska dežela / prekomorska ladja
 
zgod. prekomorske brigade brigade, ki so se formirale v bazi vrhovnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije v Italiji od jeseni 1943 dalje
SSKJ²
prekomplicíran -a -o prid. (ȋ)
preveč kompliciran: to vprašanje je prekomplicirano / avtorjevo izražanje je prekomplicirano
SSKJ²
prekomponírati -am dov. (ȋ)
knjiž. preoblikovati, predelati: umetnik po potrebi prekomponira motiv
    prekomponíran -a -o:
    baročno prekomponiran kip
    ♦ 
    glasb. prekomponirani samospev samospev, komponiran z vsebinsko povezavo, naslonitvijo na besedilo
SSKJ²
prekonaráven -vna -o prid. (á)
zastar. nadnaraven: prekonaravne sile / prekonaravni pojavi
SSKJ²
prêkoncipíran -a -o prid. (ȇ-ȋ)
knjiž. vnaprej zamišljen, izoblikovan: ustvarjati po prekoncipiranih idejah
SSKJ²
prekontrolírati -am dov. (ȋ)
1. ugotoviti dejansko stanje, položaj česa, pregledati: prekontrolirati osebne dokumente / čete so prekontrolirale vse ozemlje / prekontrolirati izpolnjevanje delovnega načrta
2. ponovno kontrolirati: prekontrolirati delovanje stroja
SSKJ²
prekooceánski -a -o prid. (ȃ)
publ. čezoceanski: prekooceanska ladja / prekooceanska plovba / prekooceanske dežele
SSKJ²
prekòp -ópa m (ȍ ọ́)
1. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode: prekop povezuje reki / namakalni prekopi; plovni prekop; Sueški prekop
2. nar. severovzhodno (odvodni) jarek: voz je zapeljal čez prekop
3. star. (obrambni) jarek: širok prekop okoli gradu
4. glagolnik od prekopati: prekop najdišča / prekop groba
SSKJ²
prekopálnik -a m (ȃ)
agr. priprava z vrtečimi se rezili za prekopavanje zemlje, ki se priključi traktorju: preorano površino obdelati s prekopalnikom / motorni prekopalnik
SSKJ²
prekopáti -kópljem tudi -ám dov., prekôplji prekopljíte tudi prekôpaj prekopájte; prekôpal (á ọ́, ȃ)
1. zrahljati, delno preobrniti zemljo, zlasti z motiko: prekopati gredo, njivo; prekopati z motiko
2. s kopanjem preiskati: prekopali so ves vrt, zaboja pa niso našli
3. kopajoč priti z enega konca česa na drugega: prekopati cesto
4. pokopati na drugo mesto: očeta so prekopali na novo pokopališče
5. navadno v zvezi prekopati grob na mestu starejšega groba izkopati novega: ta grob so že večkrat prekopali / ob bratovi smrti so starega očeta prekopali
    prekopáti se ekspr.
    1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: konji so se komaj prekopali skozi snežne zamete; pren. prekopati se skozi obsežno gradivo
    2. s prizadevanjem, trudom priti do česa: prekopati se do pravilne razlage
    prekopán -a -o:
    prekopan grob; prekopana greda
SSKJ²
prekopávanje -a s (ȃ)
glagolnik od prekopavati: prekopavanje zemlje / jesensko prekopavanje / prekopavanje grobov
SSKJ²
prekopávati -am nedov. (ȃ)
1. rahljati, delno preobračati zemljo, zlasti z motiko: prekopavati gredice; prekopavati s krampom in lopato
2. s kopanjem preiskovati: prekopavati arheološko najdišče
3. kopajoč iti z enega konca česa na drugega: prekopavati cesto
4. pokopavati na drugo mesto: prekopavati na novo pokopališče
5. navadno v zvezi prekopavati grob na mestu starejšega groba kopati novega: zaradi prostorske stiske prekopavajo grobove že po desetih letih
SSKJ²
prekópen -pna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na prekop: prekopno omrežje / prekopni stroški
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prekopíc -a m (ȋ)
glagolnik od prekopicniti: prekopic v sneg
SSKJ²
prekopícati -am nedov. (ī)
prekopicevati: tekel je za psičkom in ga prekopical po travi; otroci so se od veselja prekopicali
SSKJ²
prekopicávanje -a s (ȃ)
glagolnik od prekopicavati: prekopicavanje otrok po travi
SSKJ²
prekopicávati -am nedov. (ȃ)
delati, povzročati, da se telo obrne okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi: rad prekopicava otroke; prekopicavati se po tleh / ekspr. prekopicavati igrače prevračati, premetavati
SSKJ²
prekopiceváti -újem nedov. (á ȗ)
delati, povzročati, da se telo obrne okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi: prijel je otroka, ga vrtel in prekopiceval; prekopicevati se po travi
SSKJ²
prekopícniti -em dov. (í ȋ)
narediti, povzročiti, da se telo obrne okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi: prekopicniti koga v sneg; sunil ga je, da se je prekopicnil; od veselja se je prekopicnil po bregu / ekspr. voz se je prekopicnil prevrnil
SSKJ²
prekopírati -am dov. (ȋ)
1. povzročiti, da se besedilo, slika s fotokemičnim, elektrostatičnim postopkom prenese na kaj: prekopirati pismo, sliko
2. pog. prenesti z originala, predloge, navadno skozi prozoren papir, prerisati: učenec je risbo prekopiral
3. narediti kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega, originalnega: prekopirati srednjeveške freske
SSKJ²
prekopnéti -ím dov. (ẹ́ ínav. 3. os.
1. na nekaterih krajih skopneti: na južnih pobočjih sneg hitro prekopni
2. na nekaterih krajih postati kopen: hribi so že prekopneli
SSKJ²
prekopnína -e ž (ī)
zemeljska površina, na kateri je sneg skopnel: po hribih so se že videle prekopnine
SSKJ²
prekópnja -e ž (ọ̑)
knjiž. prekopnina: pritisnila je odjuga in pokazale so se prekopnje
SSKJ²
prekoráčenje -a s (ȃ)
glagolnik od prekoračiti: prekoračenje jarka / prekoračenje državne meje / prekoračenje cen / prekoračenje rokov / prekoračenje zakona
SSKJ²
prekoračevánje -a s (ȃ)
glagolnik od prekoračevati: prekoračevanje meje / prekoračevanje norme / prekoračevanje rokov
SSKJ²
prekoračeváti -újem nedov. (á ȗ)
večkrat prekoračiti: prekoračevati cesto / v tem oddelku visoko prekoračujejo norme / prekoračevati dobavne roke
SSKJ²
prekoračítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prekoračiti: prekoračitev meje / prekoračitev norme, plana / za vse prekoračitve hitrosti so določene kazni
 
pravn. prekoračitev mandata
SSKJ²
prekoráčiti -im dov. (á ȃ)
1. s korakom priti čez kaj: prekoračiti jarek, razpoko
// priti čez kaj sploh: prekoračiti železniško progo / travnik je prekoračil po dolgem in počez
// prestopiti: prekoračiti državno mejo; ekspr. prekoračiti šolski prag
2. preseči določeno stopnjo, mero: prekoračiti čas za razmišljanje; prekoračiti dovoljeno hitrost / prekoračiti svoja pooblastila, pristojnosti / prekoračiti kredit
// opraviti, izpolniti več, kot je določeno; preseči2prekoračiti normo; načrtovano proizvodnjo so prekoračili za deset odstotkov
● 
ekspr. oče je prekoračil sedemdeseto leto je že star 70 let; star. prekoračil je vse sobe, pa ga ni našel prehodil
    prekoráčen -a -o:
    prekoračen jarek; proračun je bil prekoračen; prekoračena starostna doba
SSKJ²
prekorísten -tna -o prid. (ī)
ekspr. zelo koristen: prekoristno delo / to je prekoristna knjiga
SSKJ²
prekosíti -ím dov., prekósil; prekošèn (ī í)
1. s košenjem prehiteti: drugi kosec je prekosil prvega
2. postati boljši, uspešnejši od koga: prekosil je vse sošolce; pri delu prekosi vsakega / ta tovarna nas bo kmalu prekosila / prekositi koga po moči
 
ekspr. prekositi samega sebe biti boljši, uspešnejši, kot se pričakuje
3. publ. zvečati se, izboljšati se nad določeno mero; preseči2obisk je prekosil vse napovedi
SSKJ²
prekotalíti -ím dov. (ī í)
s kotaljenjem spraviti kaj na drugo mesto: prekotaliti sod; prekotalil se je po snegu
 
ekspr. prekotalil ga je s konja prevrnil, vrgel
    prekotalíti se nav. ekspr.
    kotaleč se priti: prekotalil se je v jamo
SSKJ²
prekováti -kújem dov., prekovál (á ú)
1. na novo podkovati: prekovati konja
2. s kovanjem spremeniti, preoblikovati: prekovati denar / prekovati sekiro v motiko; pren., slabš. te ljudi je prekoval v svoje orodje
3. ekspr. narediti koga bolj sposobnega za kaj, navadno zaradi vpliva težkih razmer: vojna jih je prekovala; življenje ga bo prekovalo
SSKJ²
prekrájati -am nedov. (á)
star. spreminjati, predrugačevati: avtor članka samovoljno prekraja nekatera dejstva
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prekramljáti -ám dov. (á ȃ)
kramljaje prebiti, preživeti: ves večer je prekramljal z njo
SSKJ²
prekrásen -sna -o prid. (ȃ)
ekspr. zelo lep: bila je prekrasna; prekrasno dekle / to je prekrasna slika / prekrasna pokrajina / bil je prekrasen dan
// zelo dober, zelo pošten: to so prekrasni ljudje
    prekrásno prisl.:
    prekrasno poje in igra; prekrasno oblikovane roke
SSKJ²
prekrásti se -krádem se dov., stil. prekràl se prekrála se (á ȃ)
ekspr. skrivaj, neopazno priti: prekradli so se k nasprotniku / prekradel se je čez mejo
SSKJ²
prekrátek -tka -o prid. (á)
preveč kratek: prekratka palica, vrv; ima prekratke roke / nosi prekratko krilo / šport. žarg. skakalec je bil tokrat prekratek, da bi se uvrstil med najboljše naredil je prekratek skok / razlaga je preveč poenostavljena in prekratka / prekratko življenje / noči so mu bile prekratke
    prekrátko prisl.:
    prekratko postriženi lasje
SSKJ²
prekŕcati -am dov. ()
spraviti koga z ene ladje na drugo: zaradi nesreče so potnike prekrcali; prekrcali so se na drugo ladjo
// publ. preložiti, pretovoriti: prekrcati tovor
SSKJ²
prekrcávati -am nedov. (ȃ)
spravljati koga z ene ladje na drugo: prekrcavati potnike iz čolna na ladjo
// publ. prelagati, pretovarjati: prekrcavati tovor
SSKJ²
prekreníti -krénem dov. (ī ẹ́)
knjiž. spremeniti, predrugačiti: sprijazniti se moraš s tem, ker se ne da prekreniti; do zime se bo že kaj prekrenilo
 
knjiž. prekreniti pogovor začeti se pogovarjati o čem drugem
SSKJ²
prekrétnica -e ž (ẹ̑)
publ. prelomnica, mejnik: ta dan je bil zanj pomembna prekretnica; poudariti dogodke, ki pomenijo prekretnice v zgodovini naroda
SSKJ²
prekrevsáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. počasi, težko prehoditi: prekrevsal je sedem kilometrov
SSKJ²
prekričáti -ím dov. (á í)
1. v kričanju biti glasnejši kot drugi: hotel ga je prekričati, a se mu ni posrečilo; pren., ekspr. hotel je prekričati to misel
2. ekspr. kriče prebiti, preživeti: vso noč je prekričal
SSKJ²
prekričávati -am nedov. (ȃ)
večkrat prekričati: drug drugega so prekričavali; otroci so se prekričavali; pren., ekspr. zaman je prekričavala svojo notranjo praznino z veseljačenjem
SSKJ²
prekričèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
ekspr. preveč kričeč: te barve so prekričeče / prekričeče nasprotje
SSKJ²
prekristalizírati -am dov. (ȋ)
povzročiti, da kaj spremeni kristalno obliko: prekristalizirati grafit v diamant
SSKJ²
prekríti -kríjem dov., prekrìl tudi prekríl (í ȋ)
1. dati, položiti kaj čez vso površino česa: prekriti stene s tapetami; prekriti tla v kopalnici; pren., ekspr. ta veseli dogodek je prekril žalostne spomine
// dati, položiti čez kaj zlasti zaradi varstva, zaščite: prekriti mizo, posteljo; prekriti tla s preprogo / prekriti oko z obvezo
// ponovno pokriti: prekriti streho / prekriti z opeko, skodlami / hlev so že prekrili
2. narediti, da je kaj (v celoti) nevidno: prekriti jamo z vejami, ograjo z lepaki; prekriti ploskev z voskom / oblak je prekril sonce
3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom pojaviti se na (vsem) površju česa: sneg je prekril gore / grob je prekrila trava prerasla / kožo so ji prekrili mozolji / noč je prekrila zemljo
● 
ekspr. marsikaj je prekrila pozaba se je pozabilo; ekspr. žalost je znala prekriti prikriti
    prekrít -a -o:
    z žametom prekrita klop; prekrita streha; veje so bile prekrite s snegom
     
    ekspr. bil je prekrit z ranami imel je veliko ran; rastlina je prekrita z bodicami ima bodice
SSKJ²
prekrítičen -čna -o prid. (í)
preveč kritičen: pri delu je prenatančen in prekritičen
SSKJ²
prekritizírati -am dov. (ȋ)
kritično premisliti, oceniti: prvi je temeljito prekritiziral ta nauk
SSKJ²
prekrítje -a s (ȋ)
glagolnik od prekriti: prekritje tal s ploščicami / prekritje strehe
// mesto, kjer je kaj prekrito: na vsakem prekritju je bila špranja
SSKJ²
prekriváča -e ž (á)
navt. četverokotno platno, ki se razpne čez nastalo luknjo v trupu ladje, da se zmanjša vdor vode; vdorna ponjava: prekrivača se je pretrgala
SSKJ²
prekriválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prekrivanje: prekrivalna priprava / prekrivalni belež
 
geom. prekrivalni točki točki, ki ležita na istem projicirnem žarku in se zaradi tega njuni sliki prekrivata; navt. prekrivalni sistem izdelave čolnov sistem, pri katerem se deske opločja delno prekrivajo; teh. prekrivalna barva kritna barva
SSKJ²
prekriválo -a s (á)
kar se rabi za prekrivanje: čez voz so položili veliko prekrivalo / posteljno prekrivalo pregrinjalo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prekrívanje -a s (í)
glagolnik od prekrivati: prekrivanje sten, tal s ploščicami / prekrivanje prostora z ravnim lesenim stropom / prekrivanje strehe / prekrivanje ploskev
SSKJ²
prekrívati -am nedov. (í)
1. dajati, polagati kaj čez vso površino česa: prekrivati tla s ploščicami
// dajati, polagati čez kaj zlasti zaradi varstva, zaščite: prekrivati posteljo s pregrinjalom; prekrivati pohištvo, da se ne zapraši
// ponovno pokrivati: prekrivati streho / prekrivati z opeko / prekrivati hišo
2. delati, da je kaj (v celoti) nevidno: prekrivati jame z vejami / oblak prekriva sonce
 
ekspr. na zunaj sta sovraštvo prekrivala prikrivala
3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom biti na (vsem) površju česa: sneg že prekriva gore; ob povodnji prekriva voda vso dolino
// rastoč biti, nahajati se kje; pokrivati: telo prekriva dlaka
    prekrívati se 
    1. biti natančno drug na drugem: škatle se morajo prekrivati; pri prerisovanju je pazil, da so se risbe prekrivale
    // biti položen tako, da del enega sega čez del drugega: luske se prekrivajo / strešniki se morajo prekrivati; deske se na robovih prekrivajo za dva centimetra
    2. publ. ujemati se, skladati se: tako naziranje se ne prekriva z logiko; zahteve se med seboj v celoti prekrivajo / izvoz in uvoz se prekrivata
    3. teh. biti tak, da skozenj ne preseva barva podlage: te barve se dobro prekrivajo
    prekrivajóč -a -e:
    prekrivajoč streho, si je zlomil nogo; prekrivajoče se ploskve
SSKJ²
prekríven -vna -o prid. (ȋ)
s katerim se kaj prekrije, prekriva: prekrivna ploščica
 
teh. prekrivni lak; prekrivna barva kritna barva
SSKJ²
prekrižáriti -im dov. (á ȃ)
s križarjenjem prepotovati: parniki so prekrižarili morje, ocean / ekspr. že nekajkrat sta prekrižarila reko, da bi našla utopljenca
// ekspr. prevoziti: z avtomobilom je prekrižaril celo mesto; prekrižariti pol sveta
SSKJ²
prekrížati -am dov. (ī)
1. položiti kaj navzkriž: prekrižati roke na prsih; prekrižati noge visoko, v kolenih; prekrižati žice / ekspr. divje sta prekrižala meča spopadla se z mečema
2. nav. ekspr. narediti, da je kaj speljano, vodi, navadno pravokotno čez kaj drugega: dolino so prekrižali s cestami
3. navadno z dajalnikom priti, pojaviti se kje, navadno pravokotno na drugo smer gibanja, premikanja: velika ladja jim je prekrižala pot / ekspr. prekrižala sta nekaj cest prečkala
// ekspr. preprečiti, onemogočiti: ta človek mu je prekrižal vse načrte; slabo vreme jim je prekrižalo račune o izletu
4. nar. pokrižati: prekrižala ga je z blagoslovljeno vodo; pred jedjo se je prekrižal / od začudenja se je prekrižal
● 
ekspr. (črna) mačka mi je prekrižala pot po ljudskem verovanju danes bom imel nesrečo; danes bom doživel kaj slabega; ekspr. pazi, da mi še kdaj ne prekrižaš poti da se še kdaj ne srečava, prideva skupaj
    prekrížan -a -o:
    načrt je bil s tem prekrižan; prekrižane niti, žice; sedeti s prekrižanimi nogami, rokami; okna, prekrižana z železjem okna z železnimi križi
     
    ekspr. on ne bo čakal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil
SSKJ²
prekrižávati -am nedov. (ȃ)
prekriževati: dekleta so prekrižavala roke pod predpasnikom
SSKJ²
prekriževáti -újem nedov. (á ȗ)
večkrat prekrižati: prekriževati roke na prsih / otrok prekrižuje smučke spredaj in zadaj / želve so mu prekriževale pot
SSKJ²
prekrmáriti -im dov. (á ȃ)
s krmarjenjem priti čez kaj: skušal je prekrmariti deročo reko; pren., ekspr. avtor je nevarne čeri spretno prekrmaril
SSKJ²
prekrmíliti -im dov. (í ȋ)
s premikanjem krmila spremeniti smer gibanja: prekrmiliti letalo; prekrmiliti ladijski stroj
SSKJ²
prekŕmiti -im dov., tudi prekrmíte; tudi prekrmíla (ŕ)
s krmljenjem povzročiti, da kdo (pre)živi določen čas: prekrmiti živino čez zimo
SSKJ²
prekrojevánje -a s (ȃ)
glagolnik od prekrojevati: prekrojevanje starih oblek
SSKJ²
prekrojeváti -újem nedov. (á ȗ)
na novo krojiti: prekrojevati stare obleke
SSKJ²
prekrojíti -ím dov., prekrójil (ī í)
1. na novo ukrojiti: plašč je dala prekrojiti; prekrojiti staro obleko
// v zvezi z v narediti iz določenega oblačila drugo oblačilo: prekrojiti krilo v telovnik
2. ekspr. spremeniti, predrugačiti: avtor članka je dejstva po svoje prekrojil / to je prekrojilo njeno usodo
    prekrojèn -êna -o:
    suknja je obrnjena in prekrojena
SSKJ²
prekrókati -am dov. (ọ̑)
pog. krokajoč prebiti, preživeti: vso noč je prekrokal
    prekrókan -a -o:
    po prekrokani noči je imel hudega mačka
SSKJ²
prekròv -ôva m (ȍ ó)
knjiž. kar se rabi za prekrivanje, zavarovanje: pokriti toplo gredo še z dodatnimi prekrovi; prekrov iz listja, smrečja; prekrov za solato
SSKJ²
prekrstítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prekrstiti: prekrstitev pravoslavnih / prekrstitev krajevnega imena
SSKJ²
prekrstíti in prekŕstiti -im dov., prekŕščen (ī ŕ)
1. v krščanskem okolju narediti, da postane pripadnik ene krščanske vere pripadnik druge krščanske vere: prvorojenega sina je dal prekrstiti
2. ekspr. preimenovati: ljudje so ga prekrstili v Hudournika; prekrstil se je iz Franca v Branka
SSKJ²
prekrščeválec -lca [prekərščevau̯ca tudi prekərščevalcam (ȃ)
zlasti v 16. stoletju pripadnik prekrščevalstva: nauki prekrščevalcev
SSKJ²
prekrščeválski -a -o [prekərščevau̯ski in prekərščevalskiprid. (ȃ)
nanašajoč se na prekrščevalce ali prekrščevalstvo: prekrščevalsko gibanje
SSKJ²
prekrščeválstvo -a [prekərščevau̯stvo in prekərščevalstvos (ȃ)
zlasti v 16. stoletju verska ločina, ki zahteva ponovni krst odraslih: pripadniki prekrščevalstva
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prekrščevánje -a s (ȃ)
glagolnik od prekrščevati: prekrščevanje pravoslavnih
SSKJ²
prekrščeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. v krščanskem okolju delati, da postane pripadnik ene krščanske vere pripadnik druge krščanske vere: s silo prekrščevati
2. ekspr. večkrat preimenovati: prekrščevali so jo, dokler ni dobila tega imena
SSKJ²
prekŕšek -ška m (ȓ)
kar je narejeno drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela: napraviti, ekspr. zagrešiti prekršek / prekršek so strogo kaznovali / carinski, gospodarski prekršek; disciplinski, prometni prekršek; prekršek zoper javni red in mir; sodnik za prekrške
 
sodnik je piskal prekršek s piščalko dal znak, da je bil storjen prekršek
 
ekon. devizni prekršek; pravn. prekršek s predpisom pristojnega organa določena kršitev javnega reda, za katero je predpisana kazen ali druga sankcija; šport. prekršek ravnanje pri igrah z žogo in hokeju, ki ni v skladu s pravili športne igre; prekršek nad vratarjem
SSKJ²
prekršítelj -a m (ȋ)
knjiž. kršilec: prekršitelj predpisov
SSKJ²
prekršítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prekršiti: prekršitev pogodbe; prekršitev predpisov, zakona
SSKJ²
prekŕšiti -im, in prekršíti in prekŕšiti -im dov. (ŕ; ī ŕ)
narediti drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela: prekršiti pogodbo, sporazum; prekršiti predpis, zakon / s tem je prekršila obljubo prelomila
SSKJ²
prekŕškar -ja m (ȓ)
nav. ekspr. kdor dela (prometne) prekrške: ni bil vpisan med prekrškarje; on ni navaden prekrškar
SSKJ²
prekrtáčiti -im dov. (á ȃ)
pokrtačiti po vsej površini: prezračiti in prekrtačiti obleko
 
ekspr. pesem je močno prekrtačil popravil
SSKJ²
prekrvavítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prekrvaviti: pospeševati prekrvavitev / dobra prekrvavitev organa prekrvljenost
SSKJ²
prekrvavíti -ím dov., prekrvávil (ī í)
narediti, da doteka razmeroma dosti krvi v žile: z gibanjem dobro prekrvaviti prste; organ se prekrvavi
    prekrvavíti se 
    prepojiti se s krvjo: obveza se prekrvavi
    prekrvavljèn -êna -o:
    prekrvavljen povoj; po masaži je koža bolje prekrvavljena
SSKJ²
prekrvítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prekrviti: vaje za prekrvitev prsnih mišic / povečati prekrvitev kože prekrvljenost
SSKJ²
prekrvíti -ím dov., prekŕvil (ī í)
narediti, da doteka razmeroma dosti krvi v žile: z masažo prekrviti lasišče; pri hoji se mišice prekrvijo
    prekrvljèn -êna -o in prekŕvljen -a -o:
    slabo prekrvljen organ; sluznica v sapniku je bila močno prekrvljena in vneta
SSKJ²
prekrvljênje in prekŕvljenje -a s (é; ȓ)
glagolnik od prekrviti: povečati prekrvljenje / slabo prekrvljenje tkiva prekrvljenost
SSKJ²
prekrvljênost in prekŕvljenost -i ž (é; ȓ)
stanje prekrvljenega: zadostna prekrvljenost organa, tkiva
SSKJ²
preksónčen -čna -o prid. (ọ̑)
nar. prisojen: na preksončnem bregu raste vinska trta
SSKJ²
preksónčje -a s (ọ̑)
nar. prisoja: v preksončju že cvetijo trobentice
SSKJ²
prekúc -a m (ȗ)
glagolnik od prekucniti: prekuc v globino
SSKJ²
prekucávati -am nedov. (ȃ)
ekspr. prevračati: prekucavati skale; prekucavati se po travi
SSKJ²
prekúcen -cna -o prid. (ȗ)
teh. ki se da nagniti: prekucna naprava / prekucna ponev električna, plinska kuhinjska naprava z vrtljivo nagibno posodo za dušenje, kuhanje
SSKJ²
prekuceváti -újem nedov. (á ȗ)
ekspr. prevračati: prekucevati stole; prekucevati se po travi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prekucíja -e ž (ȋ)
ekspr. prevrat: narediti prekucijo; politične, socialne prekucije / modna, slovstvena prekucija
SSKJ²
prekucíjski -a -o prid. (ȋ)
ekspr. prevraten: prekucijske ideje
SSKJ²
prekúcnik -a m (ȗ)
tovorni avtomobil z nagibnim kesonom: kupiti nov prekucnik
SSKJ²
prekúcniti -em dov. (ú ȗ)
ekspr. prevrniti: prekucniti stol; čoln se je prekucnil / močen sunek ga je prekucnil v morje; prekucnil se je v sneg
// na hitro spremeniti, predrugačiti: prekucniti družbeni red; mislil je, da bo prekucnil ves svet
    prekúcnjen -a -o:
    prekucnjene sani
SSKJ²
prekucúh -a m (ū)
ekspr. prevratnik: veljal je za prekucuha; družiti se s prekucuhi; delovanje prekucuhov
SSKJ²
prekucúški -a -o prid. (ū)
ekspr. prevratniški: prekucuško delovanje
// prevraten: prekucuški čas / prekucuške besede, ideje
SSKJ²
prekucúštvo -a s (ȗ)
ekspr. prevratništvo: preganjali so jih zaradi prekucuštva
SSKJ²
prekúhati -am dov. (ú ȗ)
1. s kuhanjem očistiti, razkužiti: prekuhati perilo, pribor / prekuhati vodo
 
gastr. prekuhati sadje, zelenjavo
2. s kuhanjem predelati: prekuhati sadje v žganje
3. narediti, da je kaj popolnoma kuhano: dobro prekuhati stročnice
4. ponovno skuhati: kupljeno, napol kuhano hrano je treba prekuhati
    prekúhati se 
    preveč se skuhati: jed se je prekuhala
     
    ekspr. bilo je vroče, da smo se čisto prekuhali zelo spotili
    prekúhan -a -o:
    prekuhan krompir; prekuhana voda
SSKJ²
prekuhávanje -a s (ȃ)
glagolnik od prekuhavati: prekuhavanje perila / prekuhavanje vode
SSKJ²
prekuhávati -am nedov. (ȃ)
1. s kuhanjem čistiti, razkuževati: prekuhavati perilo / prekuhavati vodo
2. s kuhanjem predelovati: prekuhavati sadje v žganje
SSKJ²
prekupčeválec -lca [prekupčevau̯cam (ȃ)
kdor prekupčuje: bil je konjski prekupčevalec; prekupčevalec z lesom
SSKJ²
prekupčeválen -lna -o prid. (ȃ)
prekupčevalski: prekupčevalna strast
SSKJ²
prekupčeválka -e [prekupčevau̯kaž (ȃ)
ženska, ki prekupčuje: prekupčevalka z drogami, nepremičninami / prekupčevalka otrok
SSKJ²
prekupčeválski -a -o [prekupčevau̯ski tudi prekupčevalskiprid. (ȃ)
nanašajoč se na prekupčevalce ali prekupčevanje: prekupčevalska mreža / prekupčevalska strast
SSKJ²
prekupčeválstvo -a [prekupčevau̯stvo tudi prekupčevalstvos (ȃ)
dejavnost prekupčevalcev: prekupčevalstvo se je takrat zelo razširilo
SSKJ²
prekupčevánje -a s (ȃ)
glagolnik od prekupčevati: prekupčevanje z mamili; prepoved prekupčevanja
SSKJ²
prekupčeváti -újem nedov. (á ȗ)
kupovati in vzporedno prodajati: veliko prekupčuje; prekupčevati z lesom, nepremičninami; pren. prekupčevati s prepričanjem ljudi
SSKJ²
prekúpec -pca m (ú)
star. kupčevalec, prekupčevalec: les je kupil od prekupca / konjski prekupec; prekupec z zemljišči
SSKJ²
prekupíti in prekúpiti -im dov. (ī ú)
star. preplačati: stanovanje je precej prekupil
SSKJ²
prekupováti -újem nedov. (á ȗ)
star. preplačevati: on ne zna kupčevati, zmeraj prekupuje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prekuríti in prekúriti -im dov. (ī ú)
pog. popolnoma ogreti, segreti: to stanovanje se ne da prekuriti / največkrat prekuri sobo jo preveč ogreje, segreje
    prekúrjen -a -o:
    zaprta in dobro prekurjena dvorana
SSKJ²
prekúženost -i ž (ȗ)
med. lastnost, stanje prekuženega: prekuženost prebivalstva
SSKJ²
prekužítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prekužiti: prekužitev prebivalstva s tuberkulozo
SSKJ²
prekúžiti -im dov. (ú ȗ)
(v velikem obsegu) okužiti: bolezenska klica je prekužila vse prebivalstvo
    prekúžiti se med.
    okužiti se in pri tem pridobiti določeno odpornost: prekužiti se s povzročiteljem hepatitisa
    prekúžen -a -o:
    otrok, ki so že prekuženi s tuberkulozo, ne cepijo
SSKJ²
prekvalificírati -am dov. (ȋ)
usposobiti za drugo delo: ko so rudnik izčrpali, so morali rudarje prekvalificirati; po nesreči se je prekvalificiral / prekvalificirati se v optika, za optika
// knjiž. drugače označiti, prevrednotiti: z novo družbeno resničnostjo se je prekvalificiralo tudi kulturno poslanstvo / pisatelj je tragiko nehote prekvalificiral v komičnost spremenil
♦ 
pravn. prekvalificirati kaznivo dejanje glede na dobljene dokaze uvrstiti ga pod drug zakonski predpis
SSKJ²
prekvalifikácija -e ž (á)
usposobitev za drugo delo: omogočiti invalidom prekvalifikacijo; tečaji za prekvalifikacijo delavcev / pog. priti na prekvalifikacijo tečaj za prekvalifikacijo
SSKJ²
prekvartáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. kvartajoč prebiti, preživeti: vso noč sta prekvartala
SSKJ²
prekvásiti -im tudi prekvasíti -ím dov., prekvásil (ā ȃ; ī í)
1. dati, dodati kvas: prekvasiti testo / kruh ni dober, gospodinja je testo prekvasila dodala preveč kvasa
2. knjiž. preoblikovati, predelati: novo gibanje v plesni umetnosti je prekvasilo klasični balet / umetnik je motiv po svoje prekvasil / upal je, da bo prekvasil svet s svojimi idejami
3. knjiž. napolniti, prepojiti: prekvasiti mladino z revolucionarnimi idejami / slovenstvo tedaj še ni prekvasilo vseh plasti
♦ 
gastr. prekvasiti divjačino povzročiti, da postane v kvaši mehkejša in dobi določen okus
    prekvášen -a -o tudi prekvašèn -êna -o:
    z novimi idejami prekvašeno gibanje
SSKJ²
prekvášati -am nedov. (áknjiž.
1. preurejati, spreminjati: poskušal je prekvašati človeško družbo
2. napolnjevati, prepajati: prekvašati kulturo z naprednimi idejami
SSKJ²
prekvát -a -o prid. (ȃ)
nar. presnet, preklet: ta prekvata reva si ne upa nič reči / to prekvato kamenje tako bode
    prekváto prisl.:
    prekvato malo mu je mar
SSKJ²
preláganje -a s (ȃ)
glagolnik od prelagati: prelaganje desk, jabolk / prelaganje tovora na ladjo / prelaganje težav na druge / prelaganje Shakespearovih del
SSKJ²
prelagátelj -a m (ȃ)
zastar. prevajalec (v drug jezik): prelagatelj epa
SSKJ²
prelágati -am nedov. (ȃ)
1. z dviganjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prelagati deske, zaboje; prelagati jabolka iz gajb na polico / ekspr. od razburjenja prelagati roke / nestrpno je prelagal cigareto po ustih
2. delati, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: prelagati tovor; prelagati z avtomobila na vozove
3. navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa: vse skrbi prelaga nanjo
4. navadno z glagolskim samostalnikom večkrat določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: kar naprej prelagajo izstrelitev satelita / prelagati čas odhoda; prelagati rok za opravljanje izpitov
5. zastar. prevajati (v drug jezik): prelagati iz angleščine v slovenščino
● 
prelagati (lončeno) peč znova postavljati; ekspr. reka večkrat prelaga strugo spreminja, menjava; prelagati šibe, vitre eno čez drugo polagati, prepletati
SSKJ²
preláhek tudi prelahák -hka -o tudi prid. (á ȃ á)
preveč lahek: predmet je bil prelahek, da bi se potopil; piščanci so bili še prelahki za prodajo / dali so mu prelahko delo; vprašanja so bila zanj prelahka / za tak zločin je bila kazen še prelahka / te cigarete so nekoliko prelahke zame; vino ne sme biti prelahko / imel je prelahko življenje, da bi mogel razumeti druge / ekspr. prelahka je zanj preveč lahkomiselna, preveč neresna / ekspr. črtica je prelahka za objavo umetniško premalo zahtevna
    prelahkó prisl.:
    prelahko je dosegel svoj namen; prelahko jemati vprašanje varstva narave
SSKJ²
prelahkomíseln -a -o [prelahkomisələn in prelahkomisəlnprid.(ȋ)
preveč lahkomiseln: prelahkomiseln je za tako službo / to je prelahkomiselno dejanje, da bi ga mogli opravičiti
    prelahkomíselno prisl.:
    prelahkomiselno ravnati
SSKJ²
prelahkôten -tna -o prid. (ó)
preveč lahkoten: delo je pisano v nekoliko prelahkotnem jeziku / dovolil si je prelahkoten ton pogovora preveč sproščen / ekspr. njegovo življenje je bilo prelahkotno, da bi razumel revščino prelahko / to je prelahkotno literarno delo zanj umetniško premalo zahtevno
    prelahkôtno prisl.:
    prelahkotno obravnavati problem
SSKJ²
prelakírati -am dov. (ȋ)
prekriti z lakom: prelakirati parket; prelakirati z brezbarvnim lakom
SSKJ²
prelámljanje -a s (á)
glagolnik od prelamljati: prelamljanje obljub
SSKJ²
prelámljati -am nedov. (á)
1. z lomljenjem deliti na dva dela: začel je živčno prelamljati palico / prelamljati žemlje na dvoje
2. nav. ekspr. ne izpolnjevati tega, kar je bilo dogovorjeno, obljubljeno, rečeno: prelamljati besedo, obljubo / prelamljati zakone kršiti
3. publ., z orodnikom delati, povzročati, da kaj preneha obstajati in se začne kaj novega, drugačnega: prelamljati s starim načinom življenja / pesnik prelamlja z ekspresionizmom
    prelámljati se ekspr., v zvezi z v
    prehajati v kaj drugega: tu se breg iz strmine prelamlja v položno pobočje; na ovinku se cesta prelamlja v dolino
    ● 
    ekspr. pri plesu so se jim noge v kolenih kar prelamljale zelo upogibale
SSKJ²
preláskav -a -o prid. (á)
preveč laskav: njegova ocena knjige je prelaskava
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prelát -a m (ȃrel.
1. visok cerkveni dostojanstvenik z vodstveno funkcijo, zlasti škof, opat: zbor prelatov
2. naslov za zelo zaslužnega duhovnika: prelat Grivec
SSKJ²
prelátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prelate: prelatski naslov; prelatska čast / prelatska obleka
SSKJ²
prelatúra -e ž (ȗ)
rel. prelatski naslov, prelatska čast: dobiti prelaturo
SSKJ²
prelàz -áza m (ȁ á)
1. nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot iz ene doline v drugo: vojaki so zavzeli prelaz; speljati cesto čez prelaz / prelaz Ljubelj / gorski prelaz
2. navadno v zvezi železniški prelaz železniški prehod: na železniškem prelazu se je zgodila nesreča / nezavarovani brez zapornic, zavarovani železniški prelaz z zapornicami
3. nar. nižji del lesene ograje, plota, namenjen za prehod ljudi: popraviti prelaz; skočiti, stopiti čez prelaz
4. zastar. prehod: v jami so med skalami kmalu našli prelaz
SSKJ²
prelazíti in preláziti -im, tudi preláziti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
pog. prehoditi, obhoditi: prelazil je vse gozdove v okolici / ekspr. prelazil je vse vrhove v pogorju preplezal
SSKJ²
prélec -lca m (ẹ̑)
nav. mn., zool. nočni metulji, katerih ličinke se zapredejo in v zapredku zabubijo, Bombycidae: ličinke prelcev / borov prelec katerega ličinka jé iglice in brste bora, Dendrolimus pini; murvov prelec; pinijev sprevodni prelec; smrekov prelec katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha; svilni prelec
SSKJ²
preléči -léžem dov., prelézi prelézite; prelègel prelêgla; nam. preléč in prelèč (ẹ́ ẹ̑zastar.
1. s smiselnim osebkom v dajalniku odleči: ko ji je preleglo, je vstala; bolniku je po treh dneh preleglo
2. nav. 3. os. ponehati, popustiti: bolečine so mu prelegle
♦ 
čeb. družina je prelegla matico je zamenjala matico brez rojenja
    preléči se 
    spremeniti lego: preleči se na hrbet
    // leči drugam, na drugo mesto: preleči se na drugo posteljo
SSKJ²
prelégati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑zastar.
s smiselnim osebkom v dajalniku odlegati: videti je bilo, da bolniku prelega
    prelégati se 
    spreminjati lego: vso noč se je prelegal s hrbta na bok
    // legati drugam, na drugo mesto: prelegati se na druge postelje
SSKJ²
preléhati -am dov. (ẹ̑)
star. prekopati, prelopatiti: prelehati gredo
SSKJ²
prelékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
nar. pretegniti: vstal je in preleknil svoje ude; zazehal je in se preleknil
SSKJ²
prelén tudi prelèn -léna -o stil. prid. (ẹ̑ ȅ ẹ́)
preveč len: prelen je, da bi to storil
SSKJ²
prelenáriti -im dov. (á ȃ)
v lenarjenju prebiti, preživeti: ves dan je prelenaril
SSKJ²
prelenuháriti -im dov. (á ȃ)
nav. slabš. prelenariti: ves prosti čas je prespal in prelenuharil
SSKJ²
prelép -a -o tudi prid. (ẹ̑ ẹ́ekspr.
1. preveč lep: ta soba je kar prelepa zanj
2. zelo lep: prelepa deklica; ima prelepe oči / prelepa slika / prelepi kraji / prelepa glasba / prelep spomin
    prelepó prisl.:
    cvetje prelepo diši; prelepo igrati, peti; bilo je prelepo
SSKJ²
prelépek -pka m (ẹ̑)
zal. listek, navadno z besedilom, ki se nalepi čez določeno besedilo: na prelepku je popravljena letnica izida knjige
SSKJ²
prelepíti in prelépiti -im, tudi prelépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑)
1. z lepljenjem
a) prekriti: prelepiti izložbe, ograje s plakati; prelepiti stene s tapetami / ekspr. ulico so prelepili z reklamami
b) zakriti: prelepiti del teksta / prelepiti odprtino s papirjem; pren., ekspr. afero so hoteli nekoliko prelepiti, pa jim ni uspelo
2. nalepiti na drugo mesto: sličico je prelepil nekoliko nižje
    prelépljen -a -o:
    z listki prelepljen kovček; odprtina ni zadelana, ampak samo prelepljena
SSKJ²
prelépka -e ž (ẹ̑)
nalepka: nalepiti prelepko / okrasiti s prelepkami; pren., ekspr. njihove izjave so samo prelepke
SSKJ²
prelépljati -am nedov. (ẹ́)
z lepljenjem
a) prekrivati: prelepljati zidove s plakati
b) zakrivati: prelepljati napise
SSKJ²
prelépnica -e ž (ẹ̑)
sličica, ki se vlažna prelepi s papirnate podlage na kak drug predmet: lepiti prelepnice na pirhe, zvezke
SSKJ²
prelepôta -e ž (ó)
knjiž. (izredna) lepota: vsi so ostrmeli ob njeni prelepoti / prelepote pokrajine
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prelést -i ž (ẹ̑)
1. knjiž. (izredna) lepota: občudoval je dekliško prelest; prelest pomladnega cvetja, večernega sonca / prelesti pokrajine so ga vsega prevzele
2. zastar. prevara, zvijača, zvijačnost: za dosego cilja je uporabil prelest
SSKJ²
prelésten -tna -o prid., preléstnejši (ẹ̄)
knjiž. (izredno) lep: prelesten smehljaj; ima prelestne temne oči / prelestna melodija; prelestna zimska pokrajina
    preléstno prisl.:
    prelestno lep svet
SSKJ²
prelésti -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z lezenjem priti z enega konca na drugega: kača je prelezla cesto / otrok je po vseh štirih prelezel sobo / ekspr. sonce je prelezlo nebo; pren. njegov pogled je prelezel obraze prisotnih
2. ekspr. preplezati: prelesti obzidje, ograjo / prelezel je že vse vrhove v Julijskih Alpah
3. z lezenjem opraviti kako pot: polž ne preleze veliko v eni uri / ranjenec je prelezel nekaj metrov, pa mu je postalo slabo
● 
ekspr. ta cesta preleze klanec rahlo se vzpenjajoč pride, se spusti čez klanec
SSKJ²
prelèt -éta m (ȅ ẹ́)
glagolnik od preleteti: tišino gozda so motili samo preleti ptic / pri drugem preletu gorovja je letalo zadelo v enega od vrhov / prelet meje / v preletu bombardirati / opazil je prelet smehljaja na materinem obrazu / prelet naslovov v časopisu mu je zadostoval
SSKJ²
preletálnica -e [tudi preletau̯nicaž (ȃ)
zool. večja kletka, v kateri se ptič lahko preletava; voliera: dati kanarčke v preletalnico / kletka preletalnica
SSKJ²
prelétati1 -am dov., tudi preletájte; tudi preletála (ẹ́)
ekspr. hitro preiti, prehoditi: preletal in preplezal je že precej hribov / pog. vse trgovine sem že preletal, pa nisem več dobil kruha obšel
    prelétati se pog.
    s tekanjem se razvedriti: pustil je, da so se otroci malo preletali
SSKJ²
prelétati2 -am nedov. (ẹ̑)
preletavati: ptice preletajo drevje / letala preletajo ozemlje in iščejo ponesrečence / groza, veselje jih preleta
    prelétati se 
    1. preletavati se: ptič se preleta z veje na vejo
    2. pog. tekati: otroci so se preletali, mati pa je sedela na klopci
SSKJ²
preletávanje -a s (ȃ)
glagolnik od preletavati: preletavanje ptic / preletavanje bombnikov
SSKJ²
preletávati -am nedov. (ȃ)
1. leteč večkrat priti čez kaj: jate divjih rac preletavajo hribovje / številna letala preletavajo ozemlje
// večkrat leteti sem in tja: lastovke preletavajo po zraku; jata ptičev se preletava nad vodo
2. ekspr. na rahlo se dotikajoč hitro večkrat preiti kaj: prsti preletavajo tipke pisalnega stroja
3. ekspr. hitro, za kratek čas večkrat se pojaviti: jeza je preletavala njihove obraze / novi upi so mu preletavali dušo
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: preletavajo ga hude slutnje; strah ga je preletaval, ko je opazil nevarnost / občutek zoprnosti mu je preletaval telo / novica o zmagi je preletavala zbrano množico se je širila med množico
4. nav. ekspr. na hitro prebirati: preletavati novice v časopisu
5. nav. ekspr., v zvezi preletavati z očmi, pogledom na hitro večkrat pogledati, pregledati: z očmi je preletaval slike na stenah
6. nav. ekspr., v zvezi preletavati v mislih na hitro, v kratkem času večkrat premišljevati, preudarjati: v mislih je preletaval pretekle čase; v mislih preletavati možnosti za rešitev
    preletávati se 
    leteč večkrat prihajati z enega mesta na drugo: ptiči so se preletavali z drevesa na drevo / po polju so se preletavale vrane
SSKJ²
preletèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
zastar. predirljiv, presunljiv: s preletečim glasom je zaklical, naj zbežijo; prim. preleteti
SSKJ²
preléten -tna -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na prelet: preletni prostor / preletna ptica ptica, ki ob selitvi kako deželo samo preleti
SSKJ²
preletéti -ím dov., prelêtel (ẹ́ í)
1. leteč priti čez kaj: jata ptic je preletela zaliv / letalo je preletelo gorovje / ekspr. blisk je preletel nebo je švignil čez nebo
2. leteč opraviti kako pot: ugotovili so, da je ptič preletel deset tisoč kilometrov / razdaljo med mestoma je letalo preletelo v petih urah / ta pilot je preletel že dva milijona kilometrov
3. pog. v teku
a) priti z enega konca na drugega; preteči: deček je v nekaj trenutkih preletel travnik / v nekaj skokih je preletel stopnice
b) opraviti kako pot: ubežnik je preletel petdeset metrov, ko ga je podrl strel
4. ekspr. na rahlo se dotikajoč hitro preiti kaj: s prsti je preletel nekaj tipk klavirja / s čopičem preleteti po sliki
5. ekspr. hitro, za kratek čas se pojaviti: rdečica mu je preletela obraz / usmiljenje je preletelo njegovo srce
// z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ob takih besedah preleti človeka dvom; strah, veselje ga preleti / trepet je preletel njegovo telo
6. nav. ekspr. na hitro prebrati: preleteti časopisne naslove; nekatere novice je samo preletel, druge je pazljivo prebral
7. nav. ekspr., v zvezi preleteti z očmi, pogledom na hitro pogledati, pregledati: oficir je z očmi preletel vojakovo opremo / z očmi, pogledom je preletel čakajoče na hitro pogledal drugega za drugim
8. nav. ekspr., v zvezi preleteti v mislih na hitro, v kratkem času premisliti, preudariti: preletel je v mislih mogoče posledice / v mislih je preletel vsebino govora na hitro obnovil, premislil
● 
ekspr. vrtel je gumb pri radijskem aparatu in preletel nekaj tujih postaj hitro prešel, izpustil; ekspr. novica je v dobri uri preletela svet se je razvedela; knjiž., ekspr. ladja je preletela zaliv preplula z enega konca na drugega
    preletéti se 
    leteč priti z enega mesta na drugo: vrabec se je preletel z drevesa na drevo / zdaj pa zdaj se je vrana preletela
    ● 
    nar. poletna nevihta se hitro preleti preide, mine; 
prim. preleteč
SSKJ²
prelevítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od preleviti: prelevitev kače / prelevitev iz nasprotnika v pristaša
SSKJ²
prelevíti se -ím se dov., prelévi se in prelêvi se; prelévil se (ī í)
1. odstraniti si, sleči si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se prelevi; pren., ekspr. v garderobi se je igralec prelevil iz antičnega heroja v navadnega človeka
2. ekspr., navadno v zvezi z v opustiti dosedanje lastnosti, značilnosti in prevzeti drugačne: iz skromnega, prijaznega fanta se je prelevil v domišljavca / iz kmeta se je kaj hitro prelevil v meščana; ljudje so se hitro prelevili spremenili
// preiti v kaj drugega: jesen se je prelevila v zimo / hrup se je prelevil v tišino
    prelevíti knjiž., navadno v zvezi z v
    spremeniti, preoblikovati: nekatere novele je prelevil v drame / nizka temperatura je prelevila kapljice v ledene kristale
    prelevljèn -êna -o:
    prelevljena kača; nazorsko prelevljen človek
SSKJ²
prelevmán -a m (ȃ)
ekon. dodatna dajatev za uvožene, zlasti kmetijske pridelke:
SSKJ²
preležanína -e ž (í)
med. rana na telesu, nastala zaradi dolgega ležanja: bolniku so se naredile preležanine; preležanina na hrbtu
SSKJ²
preležánost -i ž (á)
stanje preležanega: preležanost hrbta / moka ima duh po preležanosti
SSKJ²
preležáti -ím dov. (á í)
leže prebiti, preživeti: dan so preležali skriti v gozdu / bolezen je preležal v bolnišnici / ekspr. kdo vse je že preležal na tej postelji ležal
♦ 
agr. lan ne sme preležati ob godenju predolgo ležati
    preležáti se med.
    dobiti na telesu rane zaradi dolgega ležanja: bolnik se je preležal
    preležán -a -o
    1. deležnik od preležati: bolnik s preležanim hrbtom; srečal sem ga dva tedna po preležani bolezni
    2. zaradi neuporabe pokvarjen, slab: preležana moka; preležano blago; pren., ekspr. preležane ideje
    3. od dolgega ležanja, velike obremenitve potlačen, stisnjen: žimnica s preležanimi vzmetmi / na seniku so spali neki ljudje, saj je vse preležano poležano
    ● 
    ekspr. pretegniti si preležane ude otrple, zaležane; sam.: duh po preležanem
SSKJ²
prelíha -e ž (ȋ)
nar. koroško poseka: hoditi skozi gozdove in prelihe; preliha za vasjo
 
nar. koroško prelihe v vrhovih dreves svetlobne odprtine
SSKJ²
prelíjati -am nedov. (í)
zastar. prelivati: prelijati tekočino v drugo posodo / navdušenje se je prelijalo tudi v njegovo srce
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prelíkati -am dov. (ȋ)
1. z likanjem razkužiti: perilo prekuhati in prelikati
2. obrt. na rahlo, brez pritiskanja polikati tkanino z vlažno krpo zaradi lepšega videza: posamezne dele prelikati in sešiti
SSKJ²
prelimináren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. predhoden, pripravljalen: pred zborovanjem so imeli še preliminarni sestanek; preliminarna razprava / dobiti preliminarno soglasje vnaprejšnje
SSKJ²
prelisíčiti -im dov. (í ȋ)
ekspr. nalagati2, prevarati: ni se mu posrečilo, da bi me prelisičil; prelisičiti carinike, nasprotnika; pren. prelisičiti usodo
    prelisíčiti se 
    zvito, prebrisano priti mimo, skozi: prelisičil se je skozi vse ovire
SSKJ²
prelisjáčiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. nalagati2, prevarati: hotel me je prelisjačiti; prelisjačiti soseda
SSKJ²
prelístati -am dov. (ȋ)
obračajoč liste (knjige, zvezka)
a) pregledati: prelistati zvezek
b) na hitro prebrati: po kosilu rad prelista kak časopis
SSKJ²
prelistávanje -a s (ȃ)
glagolnik od prelistavati: prelistavanje praznih zvezkov / že s prelistavanjem je ugotovil, da je knjiga zanimiva
SSKJ²
prelistávati -am nedov. (ȃ)
obračajoč liste (knjige, zvezka)
a) pregledovati: prelistavati beležnico
b) na hitro prebirati: z zanimanjem je prelistaval novo revijo
SSKJ²
prelistováti -újem nedov. (á ȗ)
prelistavati: prelistoval je knjige, da bi našel izgubljeni listek / med čakanjem na vrsto je prelistoval časopis
SSKJ²
prelítek -tka m (ȋ)
gastr. jed za prelivanje drugih jedi; preliv: pripraviti prelitek / čokoladni prelitek
SSKJ²
prelíti -líjem dov. (í)
1. z vlivanjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo: preliti mleko iz lonca v kozico
// narediti, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: preliti makarone z omako
// prekriti površino česa s tekočo snovjo: preliti cestišče z asfaltom; pren., ekspr. sobo, ulico je prelila tišina
2. knjiž., ekspr., v zvezi z v izraziti, izpovedati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: preliti svoja čustva, doživetja v pesmi, skladbe, verze
// dati čemu, zlasti umetniškemu delu, drugo, drugačno obliko: preliti opero v balet; preliti roman v odrsko delo / preliti pesnitev v drug jezik prevesti
3. ekspr., s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: preliti del dohodka v drugo organizacijo, drug sklad
4. pretopiti: preliti zvonove v topove
5. ekspr. obliti2, politi: od strahu ga je prelil mrzel pot; od napora ga je prelil znoj
6. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik; obiti1prelil ga je strah, da je zašel; prelil ga je občutek sreče
● 
ekspr. za njim ni nihče prelil solze se ni jokal, ni žaloval; ekspr. o tej stvari se je prelilo že dosti črnila se je dosti pisalo; knjiž., ekspr. ta narod je prelil veliko tuje in svoje krvi se je veliko bojeval; ekspr. prelili so veliko znoja, da so to naredili zelo so se trudili; ekspr. zavzeli so vas, ne da bi prelili kapljo krvi ne da bi bil kdo ranjen, ubit; vznes. preliti kri za domovino pasti, umreti v boju za domovino; publ. preliti načela v stvarnost uresničiti jih
    prelíti se 
    1. tekoč priti z enega konca na drugega: voda se je zaradi sunka prelila po posodi / knjiž. solzi sta se prelili čez njegove oči sta stekli, zdrsnili
    // ekspr. preiti na drugo mesto, področje: del prebivalstva se je prelil v industrijske kraje
    2. knjiž., ekspr. razširiti se, preiti: borbenost se je prelila na vse moštvo / ideje so se prelile v gibanje
    3. ekspr. polagoma preiti v kaj drugega: na soncu se je modra barva prelila v zelenkasto / dan se prelije v noč / njena radovednost se je prelila v nemir
    ♦ 
    film. slika (na zaslonu, platnu) se prelije se spremeni tako, da se med izginjanjem slike že pokaže naslednja
    prelít -a -o:
    z asfaltom prelita cesta; za domovino prelita kri; pozabiti na trpljenje in prelite solze
SSKJ²
prelítje -a s (ȋ)
glagolnik od preliti: prelitje tekočine / prelitje ulice z asfaltom / prelitje pesnitve v slovenščino
SSKJ²
prelív -a m (ȋ)
1. glagolnik od preliti ali prelivati: topli kopeli sledi preliv z mrzlo vodo / preliv denarja v sklade / preliv prebivalstva na manj naseljena območja / komaj opazen preliv dneva v noč
2. mesto, kjer kaj polagoma prehaja v kaj drugega: na sliki je mogoče določiti tri barvne prelive
3. geogr. ozek vodni pas, ki veže dve morji ali večji jezeri: otok loči od celine le ozek preliv / Beringov, Rokavski preliv / morski preliv; pren., knjiž. preliv med oblaki
4. gastr. jed za prelivanje drugih jedi: pripraviti preliv; preliv za torto / čokoladni, paradižnikov preliv
5. tekoča gosta snov za prekritje kake površine: asfaltni, bitumenski preliv
6. friz. tekočina s kemičnimi, barvnimi dodatki za niansiranje barve las: kupiti, uporabiti preliv; barve in prelivi / moder, srebrno siv preliv / krepilni preliv
// barvni odtenek las, nastal z uporabo te tekočine: sivi lasje z modrim prelivom
♦ 
farm. pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilna) zelišča s hladno vodo; film. pojav, da se med izginjanjem slike (na zaslonu, platnu) že kaže naslednja
SSKJ²
prelívanje -a s (í)
glagolnik od prelivati: prelivanje mleka, tekočine / prelivanje testenin z različnimi omakami / prelivanje cestišča z asfaltom / prelivanje doživetij v pesmi / prelivanje denarja v sklade / prelivanje zvonov v topove / prelivanje prebivalstva / prelivanje zelene barve v modro
 
ekspr. preprečiti prelivanje krvi bojevanje, ubijanje
SSKJ²
prelívati -am nedov., tudi prelivájte; tudi prelivála (í)
1. z vlivanjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo: prelivati bencin; prelivati tekočino v manjše posode
// delati, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: prelivati torto s čokolado
// prekrivati površino česa s tekočo snovjo: cesto prelivajo z asfaltom
2. knjiž., ekspr., v zvezi z v izražati, izpovedovati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: svoja doživetja, razpoloženja je prelival v pesmi, zvoke / prelivati misli v stavke
// dajati čemu, zlasti umetniškemu delu, drugo, drugačno obliko: prelivati novelo v dramo / prelivati pesnitev v drug jezik prevajati
3. ekspr., s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: prelivati del dobička v druge dejavnosti, organizacije; denar se preliva v sklade
4. pretapljati: prelivati zvonove v topove
5. teči, zlivati se čez kaj: valovi so prelivali krov ladje
6. ekspr. oblivati, polivati: od napora ga preliva znoj
● 
ekspr. o tej stvari ne kaže več prelivati črnila pisati; ekspr. prelivati kri bojevati se, ubijati; vznes. prelivati kri za domovino biti ranjen, umirati v boju za domovino; ekspr. kaj bi prelivali solze jokali, žalovali; knjiž. tako je bila prestrašena, da je prelivala vodo, ko jo je natakala ptičem v kletki polivala; ekspr. prelivati znoj za kaj zelo se truditi
    prelívati se 
    1. tekoč prihajati z enega konca na drugega: tekočina se ob sunkih preliva po posodi / ob plimi se skozi odprtino preliva morje / ekspr. potok se je enakomerno prelival čez kamenje tekel
    // ekspr. prehajati na drugo mesto, področje: prebivalstvo se preliva v mesta
    2. knjiž., ekspr. širiti se, prehajati: navdušenost se je prelivala na poslušalce / mir pokrajine se je prelival v njeno dušo
    3. ekspr. polagoma prehajati v kaj drugega: barve se prelivajo druga v drugo / poletje se preliva v jesen
    4. kazati se v različnih barvah, svetlobnih stopnjah: barva njene svilene obleke se je ob hoji lepo prelivala / rahlo valovito morje se je prelivalo v barvah
    5. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom v velikem številu hoditi sem in tja: po ulicah se prelivajo množice vojakov
    6. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga nakazuje osebek: utrujenost, veselje se mu preliva po telesu
    ♦ 
    film. slika (na zaslonu, platnu) se preliva se spreminja tako, da se med izginjanjem slike že kaže naslednja
    prelivajóč -a -e:
    prelivajoč solze, je prosila usmiljenja; prelivajoča se barva svile
SSKJ²
prelíven -vna -o prid. (ȋ)
teh. nanašajoč se na preliv ali prelivanje: prelivna cev, odprtina / prelivni jez
SSKJ²
prelívski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na (morski) preliv: prelivska globina / prelivski parnik
SSKJ²
prelízati tudi prelizáti -lížem dov. (í á í)
z lizanjem preiti vso površino česa: krava je prelizala telička; pren., ekspr. prelizati koga s pogledom
● 
ekspr. suknjič se mu je prelizal na komolcih predrgnil, preluknjal
SSKJ²
prélja -e ž (ẹ̑)
nar. vzhodno predica: vsaka prelja je imela pred seboj kup prediva
SSKJ²
preljúb -a -o stil. prid. (ȗ ū)
ekspr. zelo ljub: preljuba mati ga je vsak dan čakala / preljuba domovina / v nagovoru obišči nas kmalu, preljubi prijatelj
    preljúbi -a -o sam.:
    preljubi je stal za njo; mislil je le na svojo preljubo
SSKJ²
preljubeznív -a -o prid. (ī í)
ekspr. zelo ljubezniv: bila je preljubezniva gostiteljica
    preljubeznívo prisl.:
    preljubeznivo ga je pozdravila
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preljubíti in preljúbiti -im dov. (ī ū)
knjiž. večkrat doživeti ljubezensko čustvo: veliko žensk je preljubil / preljubiti ljubezen
SSKJ²
preljúbljen -a -o prid. (ū)
ekspr. zelo ljubljen: gledala je svoj preljubljeni rojstni kraj / v nagovoru poslušaj me, preljubljeni brat
SSKJ²
prélog -a m (ẹ́)
nar. neobdelana ali opuščena njiva: preorati prelog; pasti živino po prelogih / dati njivo v prelog je ne obdelovati ali jo sploh opustiti; pustiti njivo dve leti v prelogu
SSKJ²
prelóga -e ž (ọ̑)
zastar. prevod2preloga romana / izvirnik in preloga
SSKJ²
prelòm -ôma m (ȍ ó)
1. glagolnik od prelomiti: prelom veje / kostni prelom; prelom lobanje / prelom dane besede, prisege / prelom s preteklostjo; ta knjiga pomeni popoln prelom s pesniško tradicijo / družbeni, idejni, kulturni prelom
2. mesto, kjer kaj ni več (popolnoma) zraščeno, skupaj: štor se je na prelomu svetil / v zidu so se videli globoki prelomi razpoke
3. ekspr. kraj, prostor, kjer kaj (nenadoma) preide v kaj drugega: njihova kmetija leži na prelomu doline
4. ekspr., navadno s predlogom čas, ko kaka doba preneha obstajati in se začne nova: bilo je na prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja; ob prelomu starega veka v srednji vek / v prelomu časa
5. min. videz prelomne ploskve: vrste preloma / iverasti prelom značilen za drobnozrnate snovi; neravni prelom pri katerem ploskev zaradi različne debeline posameznih zrn ni ravna; školjkasti prelom
♦ 
alp. ledeniški prelom prečna razpoka v ledeniku, nastala zaradi vzpetine na dnu ledeniške doline; anat. odprti prelom kosti pri katerem kost predre kožo; geol. prelom premaknitev skladov iz prvotne lege; mesto preloma; tisk. prelom oblikovanje stolpcev v strani (časopisa, knjige)
SSKJ²
prelómen -mna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na prelom: prelomni sledovi; prelomne razpoke / umetnost prelomne dobe; pomembna prelomna leta
 
anat. prelomna črta črta, ob kateri se prelomi kost, hrustanec; geol. prelomna ploskev ploskev, ki nastane ob premaknitvi skladov; teh. prelomna ploskev ploskev, nastala s prelomom; tisk. prelomna stran dokončno oblikovana stran (časopisa, knjige)
// ki ima velik pomen za nadaljnji potek, razvoj česa: prelomni zgodovinski dogodki / razprava odkriva prelomna spoznanja
SSKJ²
prelomína -e ž (í)
knjiž. prelomnina: školjkaste prelomine
SSKJ²
prelomíšče -a s (í)
knjiž. mesto preloma: prelomišče skalne plasti
 
anat. okrepiti prelomišče z opornico
SSKJ²
prelomíti -lómim dov. (ī ọ́)
1. z lomljenjem razdeliti na dva dela: prelomiti vejo / prelomiti po sredi / prelomiti palico na dvoje
2. nav. ekspr. ne izpolniti tega, kar je bilo dogovorjeno, obljubljeno, rečeno: prelomila je besedo, obljubo, prisego / prelomiti pogodbo, pravila, zakon prekršiti
3. publ., z orodnikom narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati in se začne kaj novega, drugačnega: prelomiti s starimi navadami, preteklostjo; prelomil je z vsem, kar ga je vezalo nanjo; dokončno so prelomili s starim načinom življenja / z njim je prelomil nima več zveze z njim / pisatelj je prelomil s tradicijo našega pripovedništva
♦ 
pravn. prelomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; rel. prelomiti post
    prelomíti se 
    1. zaradi sile, pritiska ne biti več (popolnoma) zraščen, skupaj: macesen se je prelomil čez sredo; pod težo snega se je veja prelomila / na tem mestu se noga malokdaj prelomi
    2. ekspr., v zvezi z v (nenadoma) preiti v kaj drugega: tu se je breg iz strmine prelomil v položno pobočje / glas se ji je v grlu prelomil v pretresljiv jok / poletje se hitro prelomi v jesen nagne
    // nenadoma prenehati obstajati: ljubezen v njej se je prelomila / družinski mir se je prelomil
    ● 
    ekspr. na ovinku se cesta prelomi strmo spusti navzdol; ekspr. sredi govora se mu je glas prelomil nenadoma ni mogel več govoriti; knjiž., ekspr. pri tem delu se je njegova postava prelomila k tlom bil je zelo sključen, nagnjen naprej; ekspr. stopnišče se je dvakrat prelomilo imelo je dva vmesna presledka, podesta; ekspr. glej, da se pri delu ne prelomiš da se preveč ne izčrpaš; ekspr. služabnik se je trikrat prelomil v pasu globoko priklonil
    prelómljen -a -o:
    prelomljena kost; prelomljena palica; prelomljena prisega; prelomljen posredi
SSKJ²
prelómnica -e ž (ọ̑)
1. nav. ekspr., s prilastkom kar povzroči veliko spremembo v čem: vstop v šolo je važna, velika prelomnica v otrokovem življenju; sprejem zakona je pomenil zgodovinsko prelomnico / mehanizacija predstavlja odločilno prelomnico v kmetijstvu
2. knjiž., navadno s predlogom čas, ko kaka doba preneha obstajati in se začne nova; prehod, prelom: to se je zgodilo na prelomnici devetnajstega in dvajsetega stoletja; ob prelomnici starega veka v srednji vek
3. geol. črta, ob kateri se prelomi del zemeljskega površja: dolina ob prelomnici
● 
publ. tudi v njihovem mišljenju je prišlo do prelomnice njihovo mišljenje se je spremenilo; zastar. splazil se je v prelomnico razpoko; ekspr. zavedal se je, da je njegovo življenje na prelomnici da se bo moral dokončno odločiti glede zanj pomembne stvari
♦ 
anat. črta, ob kateri se prelomi kost, hrustanec
SSKJ²
prelómnik -a m (ọ̑)
knjiž., ekspr. kdor kaj prelomi: prelomniku besede, obljube ne zaupa več / prelomnik stare tradicije
SSKJ²
prelomnína -e ž (ī)
geol. prelomna ploskev: školjkaste prelomnine
// mesto preloma:
SSKJ²
prelómniški -a -o prid. (ọ̑)
geol. ki je nastal ob prelomnici: prelomniške doline, jame
SSKJ²
prelopátati -am dov. (ȃ)
knjiž. prekopati, prelopatiti: prelopatati vrt
SSKJ²
prelopátiti -im dov. (á ȃ)
knjiž. z lopato prerahljati, obrniti zemljo: prelopatiti grede; globoko prelopatiti
SSKJ²
prelopútniti -em dov. (ú ȗ)
zastar. prevarati, ukaniti: tokrat me ne bo preloputnil; preloputniti koga s svojo modrostjo
SSKJ²
prelovíti -ím dov., prelôvil (ī í)
loveč priti z enega konca na drugega: prelovil je ves gozd
SSKJ²
preložítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od preložiti: preložitev desk / preložitev pogajanj / odločili so se za preložitev ceste / preložitev obravnave
SSKJ²
preložíti -ím dov., prelóžil (ī í)
1. z dviganjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: preložiti deske, zaboje; preložiti jabolka iz gajb na police / preložiti cigareto v ustih
2. narediti, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: preložiti blago z ladje na tovornjake; tovor se mora hitro preložiti / ekspr. v tem mestu sem se preložil na vlak sem prestopil, presedel
3. navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: preložiti skrbi na drugega / reševanje teh problemov so preložili na krajevne skupnosti / ekspr. preložiti odgovornost na pleča, rame drugega
4. navadno z glagolskim samostalnikom določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: preložiti izstrelitev rakete; preložiti sestanek; preložiti kaj na naslednji mesec / preložiti čas odhoda
5. zastar. prevesti (v drug jezik): preložiti pesem; preložiti v slovenščino
6. zastar. olajšati, odvzeti: dobri mož mu je preložil marsikatero nadlogo, težavo
● 
preložiti (lončeno) peč znova postaviti; preložiti streho znova prekriti; zastar. skušali so preložiti težke razmere spremeniti, izboljšati
♦ 
grad. preložiti cesto delno menjati staro traso pri rekonstrukciji ceste; pravn. preložiti obravnavo določiti drug datum za že začeto obravnavo
    preložèn -êna -o:
    seja je preložena
SSKJ²
prelúdij -a m (ú)
glasb. uvodni instrumentalni stavek glasbenega dela: preludij v suiti
// krajša instrumentalna skladba: Chopinovi preludiji
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preludírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. z glasbilom improvizirati za uvod: pianist je začel preludirati; zasanjano preludirati
SSKJ²
prelúknjanje -a s (ȗ)
glagolnik od preluknjati: preluknjanje papirja; priprave za preluknjanje
SSKJ²
prelúknjanost -i ž (ȗ)
lastnost, značilnost preluknjanega: preluknjanost papirja
SSKJ²
prelúknjati -am dov. (ȗ)
narediti luknjo, luknjico: preluknjati papir; preluknjati pločevino; preluknjati z iglo / ostra skala je preluknjala čoln
● 
ekspr. vsega so preluknjali z brzostrelko prestrelili
    prelúknjan -a -o:
    preluknjani rokavi suknjiča; preluknjane nogavice; preluknjana škatla
SSKJ²
preluknjávati -am nedov. (ȃ)
delati luknje, luknjice: preluknjavati papir
SSKJ²
prém -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́knjiž.
1. raven3prema cesta, pot / prema črta / vsi pojavi so bili med seboj v premem sorazmerju
2. dosleden, načelen: bister in prem človek
♦ 
fiz. premo gibanje gibanje v ravni črti; geom. prema izsrednost elipse, hiperbole oddaljenost gorišča od središča; linearna ekscentričnost; jezikosl. premi govor navajanje tujega sporočila v izvirni obliki; mat. premo sorazmerje sorazmerje, pri katerem se odvisni količini zmanjšujeta ali večata v istem razmerju
    prémo 
    1. prislov od prem: premo hoditi; premo sorazmeren odnos
    2. izraža gibanje ali smer po najkrajši poti in brez postankov; naravnost2odšel je premo domov
SSKJ²
préma -e ž (ẹ̄)
prečni nosilec vozila, na katerem so pritrjena kolesa: pri novem tipu avtomobila so izpopolnili premo / sprednja, zadnja prema; toga prema / prema pri kmečkem vozu; na premo so naložili koš stelje
● 
knjiž. iskal je pravo premo pot, smer
♦ 
geom. ravna črta
SSKJ²
premága -e ž (ȃ)
zastar. zmaga: doseči veliko premago / boj za premago novih idej
// premagovanje: z veliko premago je molčal ob njenih besedah
SSKJ²
premagálec -lca [premagau̯cam (ȃ)
knjiž. zmagovalec, premagovalec: vdal se je premagalcu
SSKJ²
premáganec -nca m (ȃ)
kdor je premagan: premaganci so se vdali zmagovalcem; obup premagancev
SSKJ²
premáganje -a s (ȃ)
glagolnik od premagati: premaganje sovražnika, tekmeca
SSKJ²
premáganka -e ž (ȃ)
ženska ali država, ki je premagana: premaganka in zmagovalka / premaganke druge svetovne vojne
SSKJ²
premáganost -i ž (ȃ)
nav. ekspr. stanje premaganega človeka: svoje premaganosti ni hotel pokazati
SSKJ²
premágati -am dov. (ȃ)
1. v tekmovanju, boju doseči, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: domače moštvo je premagalo goste; premagati nasprotnike; premagati v prvi tekmi / ekspr. alpinista sta nazadnje le premagala steno; pren., ekspr. ljubezen je premagala sovraštvo; moralno premagati koga
// biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stanje česa: premagati jezo, žalost; premagati strah pred globino / s težavo je premagala solze zadržala
2. narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, čeprav tega ne želi: lakota ga je premagala, da je zapustil skrivališče; radovednost ga je premagala, da je odprl pismo; brezoseb. premagalo ga je, da je zadremal
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: jok jo je premagal; starko je premagal spanec zaspala je
3. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati: premagati nasprotja, ovire, težave / premagati posledice poplav, potresa
● 
ekspr. čustva so ga premagala ni mogel skriti ganjenosti; ekspr. premagati bolezen ozdraveti; ekspr. premagati koga na vsej liniji popolnoma, v celoti
    premágati se 
    ostati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: premagal se je in molčal; težko se je premagala, da ni zakričala nad otrokom
    premágan -a -o:
    prvi poskusi napada so bili hitro premagani; otrokov strah je bil kmalu premagan; čutiti se premaganega; premagane težave; sam.: beda premaganih
SSKJ²
premagljív -a -o prid. (ī í)
ki se da premagati: premagljiv nasprotnik / ekspr. upali so, da bo stena po levi strani premagljiva
SSKJ²
premagnétiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
elektr. s spremembo smeri električnega toka povzročiti, da se spremeni severni magnetni pol v južnega ali obratno: premagnetiti kotvo
SSKJ²
premagoválec -lca [premagovau̯cam (ȃ)
nav. ekspr. kdor kaj, koga premaga: premagovalec bolezni / premagovalci so se vrnili iz boja zmagovalci
SSKJ²
premagovánje -a s (ȃ)
glagolnik od premagovati: premagovanje strahu / premagovanje spanca / premagovanje nasprotij, ovir
SSKJ²
premagováti -újem nedov. (á ȗ)
1. v tekmovanju, boju dosegati, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: domače moštvo navadno premaguje goste; premagovati napadalca, sovražnika; pren., ekspr. dobrota premaguje sovraštvo
// biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stanje česa: premagovati jezo, žalost; premagovati strah pred čim / s težavo je premagovala solze zadrževala
2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: jok jo premaguje; spanec ga premaguje
3. nav. ekspr. delati, povzročati, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati: premagovati nasprotja, ovire, težave / premagovati posledice katastrofe, potresa
    premagováti se 
    ostajati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: s težavo se je premagoval, da mu ni ostro odgovoril; ni se mogla več premagovati in je zajokala
    premagujóč -a -e:
    premagujoč solze, je odgovorila na vprašanje; premagujoč nasmeh; premagujoča žalost
SSKJ²
premàh -áha m (ȁ á)
glagolnik od premahniti: premah pri tehtanju
 
šport. gib ene ali obeh nog čez konja, bradljo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
premáhati -am, in premáhati tudi premaháti -am dov. (á; á á á)
ekspr. natepsti, pretepsti: premahati koga s palico
SSKJ²
premáhniti -em, in premahníti in premáhniti -em dov. (á ȃ; ī á ȃ)
zastar. nagniti se: skledica na tehtnici je premahnila / poletje je premahnilo v jesen
SSKJ²
premájhen -hna -o prid. (ȃ)
1. preveč majhen: ta stol je zanj premajhen; predavalnica je za toliko študentov premajhna; ima premajhno stanovanje / zaradi premajhne aktivnosti članov je društvo nehalo delovati / ekspr.: premajhna pozornost; premajhno poznavanje tuje literature
2. ekspr. zelo majhen: odprla mu je drobna, premajhna gospa
SSKJ²
premákati -am nedov. (ȃ)
delati kaj popolnoma mokro, navadno z vodo: dež je premakal streho / jokal je, da so solze premakale blazino
 
skozi razpoke je premakala voda prodirala, pronicala
SSKJ²
premakljív -a -o prid. (ī í)
ki se da premakniti, premikati: premakljivi deli omare / premakljive stene; premakljiva streha avtomobila
 
adm. premakljivi delovni čas del dnevnega delovnega časa, ki ga delavec lahko svobodno izbere
// ekspr. gibčen: odkar hodi peš, se čuti bolj premakljivega
SSKJ²
premaknítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od premakniti: premaknitev mejnika / premaknitev telesa
SSKJ²
premakníti in premákniti -em dov. (ī á)
1. narediti, da pride kaj na drugo mesto, v drug položaj: premaknil je vse stole v sobi; pri potresu so se skladi premaknili / premaknil je ročico in pritisnil na gumb / v aparatu se je nekaj premaknilo in ne deluje več / premakniti mejnik / premakniti cesto na pobočje; po dogovoru bodo mejo premaknili / premakniti čete proti severu
// spremeniti položaj, mesto s potegom, sunkom: zadel se je ob stol in ga premaknil; zaradi neprevidnosti je premaknil lestev in padel z nje; sliko malo premakni, da bo visela naravnost; premakniti na desno
// spremeniti položaj telesa, dela telesa: če je glavo le premaknil, ga je zabolelo; premakniti ni mogel ne rok ne nog; ko ga je obvezoval, se ni niti malo premaknil
2. narediti, da kaj preneha biti v mirujočem stanju: uprl se je z vso silo, da bi premaknil voz; bilo je tako mirno, da se noben list ni premaknil; razlegel se je signal in vlak se je premaknil / na povelje se je četa premaknila
● 
ekspr. nobena prošnja ga ne premakne vztraja pri svojem mnenju, odločitvi; ekspr. nikoli ni ničesar premaknil vzel; ekspr. ni premaknil pogleda z nje neprestano jo je gledal; premakniti datum sestanka preložiti, prestaviti; ekspr. tudi to ga ni premaknilo h kakemu udejstvovanju tudi to ga ni spodbudilo k udejstvovanju; ekspr. premaknili so ga v oddaljen kraj premestili, prestavili; knjiž. zgradbo novele je avtor malo premaknil spremenil
♦ 
geom. vzporedno premakniti narediti, da se točke predmeta, lika premikajo tako, da so poti posameznih točk vzporedne in enako dolge; šah. premakniti kralja
    premakníti se in premákniti se
    1. opraviti določeno pot: nihalo se premakne vsako sekundo za nekaj centimetrov / ekspr. vsak dan smo se premaknili nekaj kilometrov prehodili
    2. iti stran, oditi: stal je pred vrati in se ni premaknil / več dni se ni premaknil od doma; ekspr. glej, da se nikamor ne premakneš / ekspr. ne premakni se, če ti je življenje drago ostani pri miru, na mestu
    3. ekspr. spremeniti se, zlasti na bolje: cela stoletja se ni nič premaknilo / njena bolezen se nikamor ne premakne se ne izboljša; dohodki se ne bodo premaknili zvišali, povečali
    ● 
    ekspr. čas se ni nikamor premaknil mineval je zelo počasi; ekspr. glede stanovanja pa se ne premaknejo ničesar ne naredijo, ukrenejo; publ. naše smučarstvo se je premaknilo z mesta je začelo napredovati, se razvijati; publ. njegova zadeva se je premaknila (z mrtve točke) se je začela reševati, obravnavati
    ♦ 
    film. zvok se premakne pride v neskladje s sliko zaradi prehitevanja ali zaostajanja; meteor. središče visokega zračnega pritiska se je premaknilo nad Skandinavijo
    premáknjen -a -o:
    premaknjen stol; zgodba je časovno nekoliko premaknjena
     
    pog. ta človek je malo premaknjen čudaški, neumen
     
    fot. premaknjeni posnetek posnetek, nastal zaradi premaknitve kamere med snemanjem
SSKJ²
premáknjenost -i ž (á)
lastnost, značilnost premaknjenega: vidi se razkosanost in premaknjenost objekta po eksploziji
 
pog. premaknjenost tega človeka je očitna čudaštvo, neumnost
SSKJ²
premalénkosten -tna -o prid. (ẹ́)
ekspr. preveč malenkosten: to je premalenkosten spor / ta človek je premalenkosten; vse se mu je zdelo premalenkostno
SSKJ²
premálo prisl. (á)
1. izraža količino ali mero, ki je manjša, kot ustreza
a) s samostalnikom: premalo denarja je vzel s seboj; premalo zemlje imajo / na tem področju je premalo storjenega; imajo vsega premalo; elipt. premalo si naložil, ogenj bo ugasnil
b) z glagolom: premalo se giblje, zato je bolan; preveč govori, pa premalo dela / časa je premalo; sama volja je premalo za uspeh / ekspr.: ali ne bo to malo premalo; še premalo sem ga oštel
2. izraža stopnjo, ki je nižja, kot ustreza: dijak je premalo resen; premalo zapečen kruh / ravnaš premalo previdno; v sobi je premalo svetlo, da bi mogel brati / ekspr.: premalo je ženska; premalo mož ali moža je, da bi se upal upreti / premalo spoštuješ starše; ekspr. vse premalo skrbi za otroka
3. ekspr., navadno okrepljen izraža zelo majhno mero, stopnjo: denarja je malo, kar premalo; čisto je izčrpan, vse premalo počiva
● 
pog., ekspr. premalo sem bil zanjo ni se hotela poročiti z menoj, ker sem reven; ekspr. premalo te je v hlačah spoprimi se z menoj, če si upaš; pog., šalj. ta ima (eno) kolesce premalo je nekoliko čudaški
SSKJ²
premálokrat prisl. (á)
izraža število ponovitev, ki je manjše, kot ustreza: premalokrat sem bil v gorah, da bi se spoznal na tukajšnje vreme
SSKJ²
premaloštevílen -lna -o prid. (ȋ)
publ. ki obstaja v zelo majhnem številu: premaloštevilne igralske skupine / četa je bila premaloštevilna za tako akcijo
SSKJ²
premamíti in premámiti -im, in premámiti -im dov. (ī á; á ȃnav. ekspr.
1. s privlačevanjem, vabljenjem povzročiti, da kdo
a) naredi kaj neprimernega, nedovoljenega: slaščice so ga premamile, da je jedel kljub prepovedi
b) odide kam drugam: boljši zaslužek ga je premamil v mesto
2. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: premamiti koga z lepimi besedami, obljubami / nizka cena ga je premamila, da je kupil plašč / dolgo mu je prigovarjal, nazadnje pa ga je le premamil, da je odšel z njim pregovoril
// knjiž. prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premamil, se je preoblekel
3. narediti, povzročiti, da kdo manj razsodno, manj pravilno misli, ravna: hvala navadno vsakega premami / premamiti koga s petjem
4. knjiž. izmamiti: od očeta je premamil ves denar / premamiti komu skrivnost
● 
ekspr. mogočne gore so ga premamile prevzele, navdušile; dekle je premamil, potem pa zapustil zapeljal
SSKJ²
premámljati -am nedov. (ánav. ekspr.
1. delati, povzročati, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: premamljati koga z lepimi besedami / visoki dobitki so ga premamljali, da je kupoval srečke
2. delati, povzročati, da kdo manj razsodno, manj pravilno misli, presoja: hvala ga je premamljala / glasba jo premamlja
3. knjiž. izmamljati: premamljati denar od prijateljev
● 
ekspr. lepota pokrajine ga je zmeraj premamljala prevzemala, navduševala
SSKJ²
premàrsikatéri -a -o zaim. (ȁ-ẹ̄)
ekspr. marsikateri: premarsikatero karikaturo je narisal zelo hitro
SSKJ²
premásten -tna -o prid. (á)
preveč masten: obilna in premastna hrana je zdravju škodljiva
SSKJ²
premàz -áza m (ȁ á)
1. snov za premazovanje: izdelovati premaze; premaz proti rji; premaz za les; lak, firnež in drugi premazi
// plast snovi, s katero je kaj premazano: premaz je že suh; odrgniti premaz / bitumenski, oljni premaz; zaščitni premaz
2. glagolnik od premazati: končati premaz
♦ 
papir. stroj za premaz papirja; teh. katranski premaz za zaščito pred vlago in gnitjem; osnovni premaz
SSKJ²
premázati -mážem dov., premázala in premazála (á ȃ)
z mazanjem
a) prekriti: premazati kovino, tla; premazati z lakom, mastjo, minijem / premazati z zaščitno plastjo
 
papir. premazati papir z mazanjem prekriti papir s tanko plastjo pigmentov, lepil
b) zakriti: premazati napise na tablah
    premázan -a -o:
    z lepilom premazan papir; premazana površina
SSKJ²
premázen -zna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na premaz: premazna plast / lak, firnež in druga premazna sredstva
SSKJ²
premazovánje -a s (ȃ)
glagolnik od premazovati: premazovanje kovinskih delov; premazovanje z loščilom; sredstva za premazovanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
premazováti -újem nedov. (á ȗ)
z mazanjem
a) prekrivati: premazovati tla; premazovati s smolo
b) zakrivati: premazovati napise na tablah
SSKJ²
prémčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na premec: premčni prostor / premčni veter veter, ki piha proti smeri ladje
SSKJ²
prémec -mca m (ẹ̑)
navt. sprednji del ladje, čolna: stati na premcu; ladja je s premcem zadela ob breg; premec in krma / premec ladje
SSKJ²
premečkáti -ám [preməčkati tudi premečkatidov. (á ȃ)
z mečkanjem predelati: premečkati glino; premečkati sadje
● 
slabš. otroci so premečkali vse mačke pretipali, otipali
SSKJ²
premêdel -dla -o, in premèdel tudi premedèl -dla -o tudi -ó, stil. premedèl -dlà -ò [premedəu̯; druga in tretja oblika premədəu̯prid. (é; ə̀ ə̏ ə̀; ə̏ ȁ)
preveč medel: premedli vtisi z razstave / liki v drami so premedli / premedle barve
    premêdlo in premèdlo in premedló prisl.:
    ogenj premedlo gori
SSKJ²
premêhek in premehák -mêhka -o tudi prid. (é ȃ é)
preveč mehek: premehka blazina / sneg je bil premehek / ekspr. stara mati je bila premehka s svojimi vnuki
SSKJ²
premémba -e ž (ẹ̑)
star. sprememba: zgodila se je velika prememba / opaziti premembo na obrazu / sprejeli so nekaj predlaganih prememb
SSKJ²
preména -e ž (ẹ̑knjiž.
1. menjava, zamenjava: premena železnih plošč / ni več dolgo do premene straže
2. sprememba: biti izpostavljen premenam; nenadna premena čustva / družbene, socialne premene
● 
zastar. naša premena dela drugi teden dopoldne izmena; zastar. drugo dejanje drame ima deset premen prizorov; knjiž. ta baladni motiv je znan v raznih premenah variantah, inačicah
♦ 
gozd. premena gozda postopna umetna menjava, nadomestitev gozda določene vrste z drugim; jezikosl. premena pojav, da se v besedi kak glas zamenja z drugim, drugačnim glasom
SSKJ²
premeníti -ím dov., premêni tudi preméni; preménil (ī ístar.
1. menjati, zamenjati: premeniti kruh za tobak / premeniti rožam vodo / premeniti perilo preobleči se / straža se premeni na dve uri / premeniti službo
2. spremeniti: premeniti pravila / premeniti vodo v paro / premeniti se iz skopuha v razsipneža
    premenjèn -êna -o:
    zadnje dni je popolnoma premenjen; premenjeno okolje
SSKJ²
premenjálen -lna -o prid. (ȃ)
bot., v zvezi premenjalna razvrstitev razvrstitev listov, pri kateri stojijo listi na steblu v spirali; spiralasta razvrstitev: ta rastlina ima premenjalno razvrstitev listov
    premenjálno prisl.:
    listi so razvrščeni premenjalno
SSKJ²
preménjati tudi premenjáti -am, in preménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́)
1. dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: premenjati ključavnico; premenjati rožam vodo / premenjati seme uporabiti za setev seme druge, drugačne sorte / premenjati na steni viseči sliki
// napraviti, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: kar med plesom je premenjala plesalca / nekdaj na preprežni postaji premenjati konje
2. z oslabljenim pomenom izraža, da preide osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: večkrat je premenjal bivališče / premenjal je že pet služb / ker ni bil zadovoljen s postrežbo, je premenjal gostilno
3. spremeniti: ladja je premenjala smer; od tedaj se je marsikaj premenjalo
4. zastar. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega; menjati: premenjati kože za sol / denar je moral že drugič premenjati
● 
premenjal sem že več avtomobilov, pa se mi zdi ta najboljši imel sem; zapri okno, zrak v sobi se je že premenjal soba se je že prezračila
SSKJ²
premenjáva -e ž (ȃ)
star. menjava, zamenjava: premenjava zaves / to je povzročilo velike družbene premenjave spremembe
SSKJ²
premenjávati -am nedov. (ȃ)
zastar. menjavati, zamenjavati: premenjavati obkladke / premenjavati delavce / pogosto premenjavati skrivališče / premenjavati kovček iz roke v roko predevati
SSKJ²
premenjeváti -újem nedov. (á ȗ)
menjavati, zamenjavati: premenjevati zavese / premenjevati delavce; nosači so se premenjevali na pol ure / premenjevati službe
 
jezikosl. menjavati v besedi kak glas z drugim, drugačnim glasom
SSKJ²
premenljív -a -o prid. (ī í)
star. spremenljiv, nestalen: ta lastnost je premenljiva / pazi, sreča je premenljiva; sam.: to je nekaj premenljivega
SSKJ²
premenljívost -i ž (í)
star. spremenljivost, nestalnost: premenljivost oblik
SSKJ²
premér -a m (ẹ̑)
1. geom. razdalja med točkama na krožnici, elipsi, površju krogle, merjena skozi središče: izračunati premer kroga, krogle / narisati premer; pren., publ. sodelovanje je dobilo širok premer
2. razdalja med točkama na nasprotnih straneh oboda, roba pri okroglih predmetih, merjena skozi središče: premer cevi, debla; plošča s premerom trideset centimetrov / notranji, zunanji premer
 
gozd. prsni premer drevesa premer debla v višini 130 cm
SSKJ²
premériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. ugotoviti, določiti, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: premeriti hlode; premeriti parcelo, zemljišče
2. ekspr. prehoditi: hitro je premeril pot; premeril je sobo po dolgem in počez; dijaki so premerili vso deželo prepotovali; z lahkimi koraki je premeril razdaljo; peš je premeril gozd, mesto
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom (na hitro) pogledati, ogledati: premeril jo je od nog do glave; premeriti s prezirom, sovraštvom; kritično, molče, ostro ga je premerila / premerila jih je s srepimi očmi, pogledi
4. nav. ekspr. oceniti, ovrednotiti: povzpel se je na prste in premeril razdaljo / premeril je svoje dotedanje delo / s hitrim pogledom je premerila dragoceni nakit
    premérjen -a -o:
    premerjeno zemljišče
SSKJ²
premérjati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. meriti: premerjati njivo / premerjati s koraki
SSKJ²
premérka -e ž (ẹ̑)
gozd. orodje za merjenje debeline lesa:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
premesíti in premésiti -im dov. (ī ẹ́)
pregnesti: premesiti vzhajano testo
 
ekspr. premesiti ljudstvo, svet spremeniti, preoblikovati
    preméšen tudi premésen -a -o:
    premešeno testo
SSKJ²
premestítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od premestiti: prositi za premestitev; premestitev iz vasi v mesto; odločba o premestitvi na drugo delovno mesto
 
voj. premestitev vojaka
SSKJ²
premestíti -ím dov., premésti; preméstil (ī í)
1. uradno narediti, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: želel si je, da bi ga premestili v večji kraj; premestiti v drug oddelek / premestiti vojake
2. narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: premestiti jermen pri stroju; premestiti pisalno mizo k oknu; premestiti nosilce premontirati / s četo smo se premestili na Kočevsko; bolnik se je premestil na postelji
    premeščèn -êna -o tudi preméščen -a -o:
    z dekretom je bil premeščen na novo delovno mesto
SSKJ²
premestítven -a -o (ȋ)
pridevnik od premestitev: premestitveni dekret
SSKJ²
premestljív -a -o prid. (ī í)
ki se da, sme premestiti: premestljivi delavci
SSKJ²
preméšati tudi premešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. z mešanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo: premešati malto; dobro premešati jed
2. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: premešati surovine v določenem razmerju; voda in vino sta se premešala; pren. njihovi glasovi so se premešali, da jih nisem več ločil
● 
premešati karte narediti, povzročiti, da so v kupu skupaj karte različne vrednosti, barve; ekspr. njihova kri se bo premešala z našo bomo v (krvnem) sorodstvu z njimi
    preméšan -a -o:
    premešan pesek; tam so premešane vse narodnosti
SSKJ²
premešávati -am nedov. (ȃ)
mešati: premešavati žito / premešavati barve
SSKJ²
preméščanje -a s (ẹ́)
glagolnik od premeščati: kazensko premeščanje vojakov je bilo takrat pogosto / premeščanje tovorov v skladišču
SSKJ²
preméščati -am nedov. (ẹ́)
1. uradno delati, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: delavce so premeščali od enega dela k drugemu / vojake so premeščali po vsem območju
2. delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: premeščati preproge; premeščal se je na stolu
SSKJ²
premeščênje in preméščenje -a s (é; ẹ̑)
star. premestitev: prosil je za premeščenje
SSKJ²
premèt -éta m (ȅ ẹ́)
1. šport. obrat telesa okrog prečne osi po odrivu: narediti premet; premet in preval / premet naprej, nazaj; premet vstran bočna zakotalitev telesa po iztegnjenih in nekoliko razmaknjenih rokah in nogah
2. jezikosl. zamenjava mesta glasov v besedi: poglavje o premetu / premet jezičnikov
SSKJ²
premetánka -e ž (á)
s prestavitvijo črk nastala nova beseda; anagram: beseda korenjak je premetanka od krokanje
SSKJ²
premétati1 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
zastar. premetavati: premetati pesek / premeta po hiši, kot da kaj išče / premeta se po ležišču
SSKJ²
premetáti2 -méčem dov., premêči premečíte; premêtal (á ẹ́)
z metanjem spraviti kaj drugam, na drugo mesto: premetati pesek, zemljo, žito; premetati z lopato; kompost večkrat premečemo
// nav. ekspr. hitro, sunkovito spraviti kaj z enega mesta na drugo: premetati knjige, perilo / premetali so mu vse stanovanje, da bi našli orožje prizadevno preiskali, pregledali
    premetán -a -o:
    premetane knjige; v hiši je bilo vse premetano
SSKJ²
premetávanje -a s (ȃ)
glagolnik od premetavati: premetavanje peska, premoga; premetavanje zabojev / s premetavanjem stavkov spremeniti smisel članka / moti ga premetavanje ljudi po posteljah
SSKJ²
premetávati -am nedov. (ȃ)
1. z metanjem spravljati kaj drugam, na drugo mesto: premetavati gramoz, pesek; premetavati z lopato / premetavati kovance v žepu
// nav. ekspr. hitro, sunkovito spravljati kaj z enega mesta na drugo: premetavati knjige, perilo; premetavati po omari / premetavati grižljaj po ustih / vsak dan so mu premetavali hišo, da bi odkrili ilegalno literaturo prizadevno preiskovali, pregledovali
2. navadno s prislovnim določilom s silo povzročati, da kaj hitro, sunkovito spreminja položaj v prostoru: valovi so premetavali čoln sem ter tja; vihar je premetaval ladjo, kot bi bila iz papirja; brezoseb. premetavalo jih je po vozu; premetava se od bolečin in stoka; premetavati se po postelji; premetava se kot riba na suhem, v mreži; pren. čustva so ga premetavala iz skrajnosti v skrajnost; življenje ga neusmiljeno premetava
● 
pog. vse popoldne sta premetavala karte kvartala; star. nemirno je premetaval liste v albumu obračal; ekspr. to misel je dolgo premetaval (po glavi) dolgo je premišljal o tem; ekspr. premetavali so se po blatnem kolovozu proti vasi peljali so se
SSKJ²
premetèn -êna -o prid.(ȅ é)
ki zna z iznajdljivostjo, premišljenostjo presenetiti, prevarati: on je najbolj premeten med vsemi; premetena trgovka / znebila se ga je na prav premeten način
// ki vsebuje, izraža tako iznajdljivost, premišljenost: premeten pogled / premeten odgovor
    premetêno prisl.:
    premeteno gledati, ravnati
SSKJ²
premetênec -nca m (é)
nav. ekspr. premeten človek: on je velik premetenec
SSKJ²
premetênka -e ž (é)
nav. ekspr. premetena ženska: nisem vedel, da je taka premetenka
SSKJ²
premetênost -i ž (é)
lastnost premetenega človeka: premetenost je podedoval po očetu; kmečka premetenost in zvitost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
premetováti -újem nedov. (á ȗ)
premetavati: premetovati pesek / valovi premetujejo čoln; premetovati se po postelji
SSKJ²
premiánt -a m (ā á)
zastar. nagrajenec: čeprav je zaslužil prvo mesto, je bil vedno drugi premiant
SSKJ²
prémica -e ž (ẹ̑)
geom. neomejena ravna črta: premica se dotika krivulje; potegniti premico; točka leži na premici / mimobežna premica ki druge premice ne seka niti ji ni vzporedna; vzporedni premici; polje premic na ravnini, v prostoru množica vseh premic ravnine, prostora
SSKJ²
premíčen -čna -o prid. (ī)
ki se da premakniti, premikati: premični deli česa / prostor pregraditi s premičnimi stenami; premična streha avtomobila
// ki se lahko premika, hodi: premični bolniki
♦ 
čeb. premično satovje satovje, pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati; film. premična kamera kamera s stojalom, ki ji omogoča premikanje med snemanjem; gled. premični oder oder, pri katerem se tla lahko premaknejo vstran ali nazaj; jezikosl. premični naglas naglas, ki ni vezan na stalno mesto v besedi; teh. premični žerjav žerjav, ki se premika z lastnim pogonom; premične stopnice stopnice, ki delujejo na principu tekočega traku; tisk. stavni stroj s premičnimi črkami stavni stroj, pri katerem se vsaka posamezna črka uliva sproti
SSKJ²
prémičje -a s (ẹ̑)
geom. več premic, premice: prostorsko premičje; središče premičja
SSKJ²
premíčnica -e ž (ȋ)
astron. nebesno telo, ki kroži okoli Sonca in ne seva lastne svetlobe; planet: gibanje premičnic; premičnice in nepremičnice / mala premičnica asteroid / premičnica Jupiter
SSKJ²
premičnína -e ž (ī)
nav. mn. stvar, ki po svoji naravi lahko spremeni mesto, položaj: popis premičnin; premičnine in nepremičnine
 
pravn. izvršba na premičnine, premičninah
SSKJ²
premíčnost -i ž (ī)
lastnost, značilnost premičnega: premičnost stene / telesna premičnost
SSKJ²
premier -a [premjé -êja tudi premjêrm (ẹ̑ ȇ; ȇ)
ministrski predsednik, predsednik vlade: britanski premier; sprejem pri premieru
SSKJ²
premiera -e [premjêra tudi premijêraž (ȇ)
prva predstava kakega gledališkega dela v sezoni: ogledal si je vsako premiero; nastopiti na premieri; operna premiera; nova premiera drame
// prva izvedba, prva predstavitev: radijska premiera mladinske igre / danes zvečer bo premiera angleškega filma ga bodo prvič predvajali / publ. premiera novega avtomobila
SSKJ²
premieren -rna -o [premjêrən tudi premijêrənprid. (ȇ)
premierski: premierna predstava
SSKJ²
premierka -e [premjêjka tudi premjêrkaž (ȇ)
ministrska predsednica, predsednica vlade: državniški obisk premierke; glasovanje o nezaupnici premierki
SSKJ²
premierski -a -o [premjêrski tudi premijêrskiprid. (ȇ)
nanašajoč se na premiero: premiersko občinstvo / kritika o premierski uprizoritvi
 
gled. premierski abonma
SSKJ²
premifêr -ja m (ȇ)
knjiž. nagrajenec: bil je med prvimi premiferji
SSKJ²
premígati -am dov. (ȋ)
ekspr. razgibati1premigati komu roke in noge; rad bi se malo premigal; premigati si ude
SSKJ²
premiíranje -a s (ȋ)
glagolnik od premiirati: premiiranje plemenske živine
SSKJ²
premiírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ekon. dati denarno pomoč proizvajalcem, zlasti kmetijskim, za pospeševanje proizvodnje v obliki dodatka k ceni pri prodaji: premiirati odkup pridelkov
    premiíran -a -o:
    premiirana plemenska živina
SSKJ²
prémija -e ž (ẹ́)
1. nagrada, plačilo: dati premijo za prihranek pri gorivu; deliti premije; izplačati nogometašem premije / žival je na razstavi dobila premijo
2. navadno v zvezi zavarovalna premija denarni znesek, ki ga je treba plačati zavarovalnici za določeno vrsto zavarovanja: plačevati visoke zavarovalne premije
3. dobitek za srečko z izžrebano šestmestno številko: zadeti premijo na loteriji / glavna premija z najvišjim dobitkom
4. ekon. denarna pomoč proizvajalcem, zlasti kmetijskim, za pospeševanje proizvodnje v obliki dodatka k ceni pri prodaji: izplačevati premije; podjetjem so odobrili premijo; premije za mleko / izvozna premija premija države izvozniku za pospeševanje izvoza
SSKJ²
prémijski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na premijo: premijski pravilnik / premijski upravičenci
SSKJ²
premík -a m (ȋ)
glagolnik od premakniti:
a) pri premiku se je mizi zlomila noga; potresni premiki / premik čet
b) premiki luči
c) premik glave, noge / od strani je opazovala vsak njegov premik gib
č) njegov nastop pomeni za vse določen premik; družbeni, gospodarski, idejni, kulturni, sociološki premiki; ugotoviti velik premik v odnosu do ljudske poezije / pri cenah predvidevajo nadaljnje premike zvišanja
● 
s tem stoletjem se približujemo koncu premikov ljudstev naseljevanj, priseljevanj
♦ 
elektr. fazni premik prehitevanje ali zaostajanje ene električne veličine glede na drugo iste vrste; jezikosl. premik naglasa na drug zlog
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
premikáč -a m (á)
delavec, ki razstavlja vlake iz ene smeri in jih sestavlja v vlake za druge smeri: kretničar, zavirač in premikač
SSKJ²
premikálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na premikanje: dvigalne in premikalne naprave
2. žel. nanašajoč se na razstavljanje vlakov iz ene smeri in sestavljanje v vlake za druge smeri: premikalna vožnja / premikalna lokomotiva; premikalna postaja; premikalno osebje
SSKJ²
premikálka -e ž (ȃ)
žel. premikalna lokomotiva: zavirati s premikalko
SSKJ²
premikálnica -e ž (ȃ)
uganka, pri kateri nastane s premaknitvijo besed nova beseda, nove besede:
SSKJ²
premikálo -a s (á)
priprava za premikanje: premikalo se je zlomilo
SSKJ²
premíkanje -a s (ī)
glagolnik od premikati: prestavljanje in premikanje stolov / premikanje ustnic / premikanje v vodi je žival po svoje oblikovalo
 
jezikosl. glagoli premikanja glagoli, ki izražajo premikanje
SSKJ²
premikástiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. natepsti, pretepsti: vrgel ga je na tla in ga pošteno premikastil; premikastiti s pestjo / premikastili so sovražnika premagali
SSKJ²
premíkati -am nedov. (ī ȋ)
1. delati, da pride kaj na drugo mesto, v drug položaj: knjig ne premikajte, da se lažje najdejo; premikati pohištvo v sobi; nekateri stroji se lahko premikajo, drugi pa so pritrjeni / premikati ročice in pritiskati na gumbe / poveljniki so pogosto premikali čete
// spreminjati položaj, mesto s potegom, sunkom: iz nagajivosti mu je premikal lestev; otroci so premikali mize in stole; premikal je omaro toliko časa, dokler ni dobro stala / počasi je premikala mizo k oknu
// spreminjati položaj telesa, dela telesa: pri tem plesu plesalci premikajo le boke; premikati prste; ekspr. bil je utrujen in je komaj premikal noge hodil; premikal je ustnice, kot da govori; stoj mirno in se ne premikaj / te mišice premikajo čeljust
2. delati, da kaj ni v mirujočem stanju: premikati perilo v vodi; z roko je premikala voziček; kolo, nihalo se premika / veter premika liste; voda premika kolo
● 
vznes. deloven človek je sposoben tudi gore premikati velikih dejanj; ekspr. je močen, da bi gore premikal zelo; ekspr. težko premika svoje kosti težko hodi; ekspr. pero je komaj premikal težko je pisal; ekspr. taki ljudje že od nekdaj premikajo svet v tečajih zelo spreminjajo razmere na svetu
♦ 
šah. premikati figuro delati, da pride z enega polja na drugo
    premíkati se 
    spreminjati položaj v prostoru v določeni smeri: neki predmet se je premikal po vodi; sonce se navidezno premika po nebu; konji so potegnili in voz se je začel premikati; premikati se v vodoravni smeri; premikati se s hitrostjo osemdeset kilometrov na uro
    // spreminjati položaj v prostoru sploh: rastline se ne morejo premikati; ptice se premikajo po zraku s perutmi
    // iti, hoditi: s težkimi koraki so se premikali naprej / čete so se premikale proti severu
    ● 
    ekspr. čas se je hitro premikal je hitro mineval; ekspr. delo se le počasi premika počasi napreduje; ekspr. gripa se je začela z otočja premikati drugam širiti; ekspr. v kulturi se nekaj premika spreminja na bolje
    ♦ 
    jezikosl. naglas se premika ni vezan na stalno mesto v besedi
    premikajóč -a -e:
    na premikajočem se sedežu ni trdno sedel; opazila je premikajoče se sence; hitro premikajoče se vozilo
SSKJ²
premíks -a m (ȋagr.
krmilo iz zdrobljenih žit, vitaminov in mineralov: koncentrirani premiks; mineralno-vitaminski premiks; tovarna premiksov; premiksi in zdravila / dovoljeni premiks
SSKJ²
premíl -a -o prid. (ȋ ī)
1. preveč mil: ti predpisi so premili; premila kazen
2. ekspr. zelo mil: ima premile oči / rad je poslušal premili glas svoje sestre; naše premile pesmi / njegova žena ima premilo srce
// knjiž. zelo ljub: moj premili oče; vznes. premila domovina / v nagovoru premili prijatelj
    premílo prisl.:
    premilo gledati koga; premilo se jokati; zvonovi premilo pojejo; to je povedal premilo
SSKJ²
premílosten -tna -o prid. (ī)
nav. ekspr. preveč milosten: bil je premilosten z njim / premilostna kazen premila
SSKJ²
premilostljív -a -o prid. (ī í)
star. zelo usmiljen, zelo prizanesljiv: bil si premilostljiv / v vljudnostnem nagovoru, v meščanskem okolju premilostljivi gospodar
SSKJ²
preminévanje -a s (ẹ́)
knjiž. minevanje: preminevanje časa / proces nastajanja in preminevanja v naravi
SSKJ²
preminévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. minevati: dnevi hitro preminevajo / čas je kar premineval / mladost mi že premineva
SSKJ²
preminítev -tve ž (ȋ)
knjiž. prenehanje: nujnost nastanka in preminitve določenih procesov
SSKJ²
preminíti -mínem dov., preminíl stil. premínil preminíla (ī ī)
knjiž. miniti: od takrat je preminilo že nekaj let / pomlad hitro premine / čakali so, da bo noč preminila / bolečina je že preminila prenehala; spomin na dekle je preminil izginil
// umreti: preminila je že pred nekaj leti / v osmrtnicah nenadoma je preminil naš ljubljeni stric; prim. preminuli
SSKJ²
premínjanje -a s (í)
knjiž. minevanje: opazoval je preminjanje poletja / nastajanje in preminjanje v naravi
SSKJ²
premínjati1 -am nedov. (í)
star. spreminjati: preminjati pogoje za nastanek česa; leta so mu preminjala poteze na obrazu
 
zastar. posteljno perilo je treba pogosto preminjati menjavati
SSKJ²
premínjati2 -am nedov. (í)
knjiž. minevati: dan počasi preminja / vse na svetu nastaja in preminja
SSKJ²
preminúli -a -o prid. (ú)
knjiž. umrli: objokovali so preminulega očeta / pred nedavnim preminulemu pesniku so postavili spomenik; sam.: trupla treh preminulih so mornarji vrgli v morje; prim. preminiti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preminútje -a s (ȗ)
knjiž. smrt: preminutje zaključuje življenje / žalost zaradi preminutja velikega pesnika
SSKJ²
premírati -am nedov. (ī ȋ)
postajati negiben, tog, manj občutljiv zlasti zaradi mraza: noge, prsti mu premirajo; premirati od mraza / ekspr. premirati od strahu
SSKJ²
premírje -a s (ȋ)
dogovor o začasnem prenehanju oboroženih spopadov: kršiti, skleniti premirje; pogoji za premirje / podpisati premirje
// stanje začasnega prenehanja oboroženih spopadov: sedaj je premirje; prenehanje premirja; pogajanja med premirjem / ekspr. premirje med nasprotnima taboroma
 
pravn. črta premirja začasna meja med državami ali armadami ob prekinitvi oboroženih spopadov
SSKJ²
premísa -e ž (ȋ)
1. trditev, iz katere sledi določen zaključek: ovreči premiso; izpeljati sklep iz premis; psihološke premise
 
filoz. vsaka od dveh trditev, izjav, iz katere izhaja določen zaključek
2. publ. osnovno načelo, vodilo: to geslo je še danes premisa njihove zunanje politike / postaviti premise novi gledališki smeri / tradicija je važna premisa za razvoj dramatike faktor, osnova
SSKJ²
premíslek -a [premisləkm (ȋ)
1. usmeritev dejavnosti v zavesti v kaj
a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: ta ugovor zahteva premislek / po daljšem premisleku je odgovoril premišljevanju; natančnejši premislek pesmi je to potrdil presoja, analiza
b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: za odločitev je bil potreben premislek; dati komu čas za premislek / odločil se je brez premisleka; delati s premislekom
2. zastar. pomislek: njegov premislek je bil utemeljen
● 
ekspr. stvar nam je dala premisleka morali smo o njej premišljevati, razmišljati; star. mlad je še in nima pravega premisleka ne zna še prav presojati, ocenjevati; star. je še v premislekih še omahuje; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli
SSKJ²
premísliti -im dov. (í ȋ)
1. usmeriti dejavnost v zavesti v kaj
a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: nalogo še enkrat premisli, pa jo boš rešil; njegove trditve je temeljito premislil, preden mu je odgovoril; vsako stvar do dna, do konca premisli
b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: premislil je vsako besedo, preden jo je izgovoril; svojo odločitev še enkrat premisli; premisli, kaj mu boš odgovoril / premisli, potem šele stori; otrok je še in ne premisli
// presoditi, oceniti: če premislimo nastalo situacijo, ni rešitve; premisli, če to zmoreš / zastar. če ga premislim, on tega ni zmožen
2. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: premisli, kaj vse sem moral delati; premislite, koliko smo pretrpeli
    premísliti se tudi premísliti si
    v mislih spremeniti prvotno odločitev: po nekaj dneh so se premislili in zapustili četo; kaže, da se je premislil / hotel je nekaj reči, pa se je premislil
    premíšljen -a -o:
    njegov odgovor je dobro premišljen; premišljene besede; premišljeno dejanje, vedenje
     
    premišljen človek ki ravna premišljeno; prisl.: delati, govoriti premišljeno; ravnal je premišljeno in načrtno
SSKJ²
premíšljanje -a s (í)
glagolnik od premišljati: branje in premišljanje / rekla je brez premišljanja; po kratkem premišljanju se je odločil
SSKJ²
premíšljati -am nedov. (í)
usmerjati dejavnost v zavesti v kaj
a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: premišljala je njegove besede, pa jih ni mogla razumeti; premišlja, kaj mu je s tem hotel reči; premišlja, kje bi dobil posojilo / med delom tudi premišlja; vso pot je premišljal
b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: moral bi že iti, pa še premišlja, kaj bi storil; ekspr. tu ni kaj premišljati
c) sploh: premišlja, kako lepo so preživeli dan; premišljati o vsakdanjih dogodkih; o tem ne premišlja več
    premíšljati se zastar.
    pomišljati se: ni se dolgo premišljala, vzela je kovček in odšla
    premišljajóč -a -e:
    premišljajoč o tem, da bo treba sejati, je prišel do vasi
SSKJ²
premíšljenost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost premišljenega: občudoval je njihovo vestnost in premišljenost; premišljenost njegovega ravnanja jih je presenečala / premišljenost dejanja
SSKJ²
premišljeválec -lca [premišljevau̯ca tudi premišljevalcam (ȃ)
knjiž. kdor (rad) premišljuje: samoten premišljevalec
SSKJ²
premišljeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na premišljevanje: premišljevalni teksti
 
rel. premišljevalna molitev
    premišljeválno prisl.:
    njegovi sodelavci so usmerjeni bolj premišljevalno kakor pa dejavno
SSKJ²
premišljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od premišljevati: zmotil ga je v premišljevanju zadnjih dogodkov; globoko premišljevanje / po dolgem premišljevanju se je odločil / to je knjiga premišljevanj misli o čem
SSKJ²
premišljeváti -újem nedov. (á ȗ)
usmerjati dejavnost v zavesti v kaj
a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: premišljeval je njegove besede, pa jih ni mogel razumeti; premišljevati nalogo; premišljeval je, zakaj ni prišlo do pričakovane kemične spremembe; premišljeval je o življenjskih vprašanjih; o njem, star. njega dostikrat premišljuje; zmeraj kaj premišljuje; globoko, napeto premišljevati / sedi in premišljuje; on dosti premišljuje misli
b) da bi se spoznala primernost, posledica česa: dolgo je premišljeval vsako besedo, preden jo je izrekel; premišljeval je, če bi šel ali ne / ne premišljuj, kar odloči se / premišljuje svoje ravnanje presoja, ocenjuje
c) sploh: premišljeval je, kaj vse je doživel; rad premišljuje o svoji mladosti; zdaj o nesreči lahko premišljuje brez žalosti / dostikrat sem premišljeval o tem, da bi stvar opisal / star. premišljuje nekdanje dni spominja se jih, misli nanje
    premišljeváje :
    premišljevaje hoditi; premišljevaje nasloni glavo na roko
    premišljujóč -a -e:
    to ji je dajalo premišljujoč videz; bili so trezni in premišljujoči
SSKJ²
premlád -a -o tudi prid. (ȃ á)
1. preveč mlad: premlad je, da bi mu zaupal tako nalogo / s tem kompostom še ne moremo gnojiti, ker je premlad
2. ekspr. zelo mlad: nasproti mu je prišla prelepa, premlada deklica
SSKJ²
premladíti -ím dov., premládil; premlajèn (ī í)
zastar. preroditi, prenoviti: te ideje so premladile gibanje; premladiti svet / vidno se je premladil pomladil
 
zastar. premladiti svoj način pesnjenja posodobiti, modernizirati
SSKJ²
premlatíti in premlátiti -im dov., prvi pomen tudi premláčen (ī á)
1. z mlatenjem (s cepcem) priti z enega konca na drugega: ko snope premlatijo po eni strani, jih obrnejo / dobro premlatiti snope
2. ekspr. natepsti, pretepsti: ker se jim je upiral, so ga premlatili; premlatiti s palico; premlatiti koga kot psa zelo, neusmiljeno; premlatil ga je, da je bil ves črn, pisan; premlatiti koga do nezavesti / domače čete so premlatile napadalce premagale
SSKJ²
premléti -méljem dov., premêlji premeljíte (ẹ́)
1. z mletjem razdrobiti: premleti zrnje / meso je treba dobro premleti; hrana se v ustih prežveči in premelje / ekspr. dosti žita je že premlel
// ponovno zmleti: tropine so premleli in namočili
2. ekspr. pogovoriti se, povedati vse o čem: pod točko razno so premleli njegov primer; to stvar bomo še podrobno premleli / premleli so vsako novico / v časopisih so to že stokrat premleli
3. ekspr. premisliti: v mislih je še enkrat premlel dogodke zadnjih dni / vedno je vse dobro premlel, preden je odgovoril
● 
ekspr. danes smo premleli že trideset kilometrov prehodili; ekspr. počakaj, zdaj ti premeljem vse kosti zelo te bom pretepel
    premlét -a -o:
    dvakrat premleto meso; obravnavali so že premleta vprašanja; čutil se je kakor premlet
    ● 
    ekspr. premlete fraze večkrat ponavljane
SSKJ²
premlévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od premlevati: samo s premlevanjem tega vprašanja ne bomo rešili / mučno mu je bilo večno premlevanje istih stvari
SSKJ²
premlévati -am nedov. (ẹ́ekspr.
1. pogovarjati se, govoriti o čem: prijatelja sta premlevala novice zadnjih dni; v prvi točki dnevnega reda so premlevali vprašanja uvoza / kar naprej so premlevali iste stvari ponavljali; otroci so v šoli premlevali abecedo se je učili
2. premišljevati: premlevati svoje skrbi, težave; kar naprej nekaj premleva sam pri sebi / začela sta premlevati, kako bo dogodek vplival na odločitev vodstva
    premlévan -a -o:
    poslušal je že velikokrat premlevano zgodbo
SSKJ²
prémnik -a m (ẹ̑)
avt. tečaj, na katerem je pritrjeno kolo in okoli katerega se kolo vrti: avtomobilu se je zlomil levi sprednji premnik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
premnóg -a -o prid. (ọ̑)
mn., ekspr. ki izraža zelo veliko število oseb, stvari od kake celote: premnogi ljudje so preveč zaposleni; ed., star. premnog tekmovalec je odnehal
// ki izraža zelo veliko število oseb, stvari sploh: od premnogih skrbi še spati ne more; v boju s premnogimi težavami so delavci postali izkušeni in odločni / od premnogega dela utrujen preobilnega; sam.: premnogi mislijo, da je to le začasno; premnogim je obljubljal, a redko držal besedo
SSKJ²
premnógo prisl. (ọ̑)
ekspr. izraža zelo veliko količino ali mero: premnogo let je že minilo, da bi se še spomnil; premnogo mater žaluje za sinovi
 
evfem. tako govorjenje ni premnogo vredno je malo vredno
SSKJ²
premnógokrat prisl. (ọ̑)
ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: ta napaka se v članku premnogokrat ponavlja / mnogokrat, premnogokrat misli na pretekle dni
SSKJ²
premóč -i in ž (ọ̑)
položaj močnejšega glede na šibkejšega: zavedati se svoje premoči; dobiti, priboriti si premoč; domače moštvo je bilo ves čas v premoči; občutek premoči nad kom / spet se je pokazala premoč novega nad starim / gospodarska premoč razvitih držav; številčna premoč nasprotnika večje število nasprotnikov; publ. imeti premoč v oborožitvi biti bolje oborožen
 
nogometaši so izkoristili terensko premoč boljši, ugodnejši teren
SSKJ²
premôčen in premočán -môčna -o in prid. (ó ȃ ó)
preveč močen: ima premočne roke, da bi lahko delal s takimi krhkimi predmeti / nit je bila premočna, da bi jo lahko pretrgal / bojevati se s premočnim sovražnikom / evfem. premočna je, morala bo shujšati predebela / cigara je bila zanj premočna / premočna raztopina gnojil / ekspr. večerni obrok hrane ne sme biti premočen preveč hranljiv, preveč kaloričen / premočen udarec / jed ima premočen vonj / premočni dražljaji so lahko nevarni
● 
publ. premočna zmaga košarkarske ekipe z zelo veliko razliko v točkah
    premočnó tudi premôčno prisl.:
    naslov prvaka je premočno osvojilo domače moštvo; premočno se je ustrašila, da bi lahko kaj povedala
SSKJ²
premôči -mórem dov., premógel premôgla (ó ọ́v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l
1. narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, čeprav tega ne želi; premagati: lakota ga je premogla, da je zapustil skrivališče; brezoseb. včasih človeka premore, da kar zadremlje
// knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: znova ga je premogel smeh; spanec ga je premogel zaspal je
2. nedov. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina; imeti: premogel je veliko hišo z vrtom; premogel je nekaj gotovine, premoženja / s seboj je vzela vse, kar je premogla / ekspr.: hiša ni premogla kopalnice je bila brez kopalnice; ni premogel niti za kosilo ni imel denarja za kosilo
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo: ne premore niti malo discipline; premore dosti potrpljenja; z vsem mirom, kar ga je premogel, je odgovoril
● 
ekspr. poskušal se je hihitati tako kot ona, a tega ni premogel ni znal; ekspr. vsi skupaj niso premogli niti ene angleške besede niso znali povedati
SSKJ²
premočíti -móčim dov. (ī ọ́)
narediti kaj popolnoma mokro, navadno z vodo: dež mu je premočil suknjič / ploha ju je premočila do kože
    premóčen -a -o:
    premočeni čevlji; domov so prišli premočeni in premraženi; premočena zemlja; popolnoma premočen
SSKJ²
premočljív -a -o prid. (ī í)
ki se premoči: premočljivo blago / premočljivi čevlji
SSKJ²
premočŕten -tna -o prid. (ȓknjiž.
1. raven3premočrtne ceste in ulice so dajale mestu posebno podobo / opazoval je, kako sonce zahaja za premočrtno obzorje
2. dosleden, načelen: je zelo premočrten človek / ljudje premočrtnih misli / cenili so jo zaradi njene premočrtne odločnosti
// enosmeren, enostranski2značaj glavnega junaka je preveč premočrten / pisateljev literarni razvoj ne sme biti premočrten
♦ 
fiz. premočrtno gibanje premo gibanje; geom. premočrtni lik lik, ki ga omejujejo same ravne črte; premočrtni koordinatni sistem koordinatni sistem, pri katerem so koordinatne osi premice
    premočŕtno prisl.:
    ulice so speljali premočrtno; svetlobni žarki se širijo premočrtno; premočrtno usmerjen razvoj
SSKJ²
premočŕtnost -i ž (ȓknjiž.
1. ravnost: premočrtnost ulic in cest
2. doslednost, načelnost: posmehoval se je njeni premočrtnosti; pomanjkanje premočrtnosti lahko razvoju škoduje
SSKJ²
premóder -dra -o prid. (ọ́knjiž.
1. preveč moder, pameten: premoder je, da bi naredil tako veliko neumnost
 
nar. ne bodi premodra, to ti lahko zelo škoduje preveč resna, preveč zadržana
2. ekspr. zelo preudaren, zelo pameten: mnogo pravljic se začenja: živel je premoder mož / zapisal je tele premodre besede
    premódro prisl.:
    premodro govoriti
SSKJ²
premodríti -ím dov., premódril; premodrèn (ī í)
knjiž. prekositi, preseči v modrosti, zvitosti: poskušal jo je premodriti, pa mu ni uspelo; bila je tako prebrisana, da je lahko premodrila vsakega človeka
SSKJ²
prêmog -óga m (é ọ́)
trda gorljiva snov, nastala s pooglenitvijo navadno rastlin, rastlinskih ostankov: drobiti, klati premog; kopati, pridobivati premog; umazan od premoga; kuriti s premogom; kosi premoga; nahajališče premoga; nastanek premoga; rudnik premoga; premog in drva / trboveljski premog; zaboj za premog
 
publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn
 
geol. alohtoni premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov; kem. suha destilacija premoga; metal. koksati premog; petr. črni premog z visoko stopnjo pooglenitve; lesni premog v katerem je lesna zgradba jasno vidna; rjavi premog z nižjo stopnjo pooglenitve; teh. kurilna vrednost premoga
SSKJ²
premógar -ja m (ọ̑)
1. kdor razvaža, raznaša premog: premogar je že pripeljal; čakati na premogarja
// delavec, ki oskrbuje parne lokomotive, parne kotle s premogom: bil je premogar na trgovski ladji; premogar je zmetal na lokomotivo ves potrebni premog
2. ekspr. rudar (v premogovniku): brezposelni in stavkajoči premogarji so se zbrali pred premogovnikom
SSKJ²
premógarica -e ž (ọ̑)
knjiž. ladja, ki prevaža premog: težko natovorjena premogarica je odplula iz pristanišča
SSKJ²
premógarski -a -o prid. (ọ̑)
premogovniški: premogarska industrija
SSKJ²
premógarstvo -a s (ọ̑)
premogovništvo: premogarstvo je najpomembnejša panoga slovenskega rudarstva; razvoj premogarstva; središče premogarstva
SSKJ²
premógast -a -o prid. (ọ́)
poln premoga: premogast prah
SSKJ²
premogíšče -a s (í)
knjiž. nahajališče premoga: izkoriščati domača premogišča
SSKJ²
premogóčen -čna -o prid. (ọ́ ọ̄)
1. preveč mogočen: gospodar je postal premogočen / bal se je svoje premogočne tašče
2. ekspr. mogočen: občudoval je očetovo premogočno postavo; rad je zahajal v gore, ker so se mu zdele premogočne / star., v vljudnostnem nagovoru premogočni gospod
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
premogóčnost -i ž (ọ́)
1. prevelika mogočnost: premogočnost nekaterih gospodarjev
2. ekspr. mogočnost: občudoval je premogočnost zasneženih vrhov
SSKJ²
premogokópen -pna -o prid. (ọ̑)
v zvezi premogokopna družba družba, ki se ukvarja z izkoriščanjem premogovnikov: premogokopna družba ni hotela ugoditi zahtevi rudarjev / nekdaj Trboveljska premogokopna družba
SSKJ²
premógov -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na premog: ves je črn od premogovega prahu; debel premogov sloj / premogova nahajališča
 
kem. premogov katran
SSKJ²
premogôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na premog: premogovni bazen / premogovni prah premogov
SSKJ²
premogôvnica -e ž (ȏ)
navt. shramba za premog na ladji: pod krovom so si ogledali strojnico, kotlovnico in premogovnico
SSKJ²
premogôvnik -a m (ȏ)
prostor, navadno pod zemeljskim površjem, kjer se koplje, pridobiva premog: odpreti nov premogovnik; delovne razmere v premogovniku / zasavski premogovniki
SSKJ²
premogôvniški -a -o prid. (ō)
nanašajoč se na premogovnik ali premogovništvo: premogovniški delavec; premogovniške naprave / premogovniške zmogljivosti / življenje v premogovniškem naselju
SSKJ²
premogôvništvo -a s (ȏ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem premoga: naše premogovništvo zaposluje veliko delovne sile; razvoj premogovništva / slovensko, zasavsko premogovništvo
SSKJ²
premókel -ôkla -o [premokəu̯prid. (ọ́ ó)
zastar. popolnoma moker, premočen: premokli zidovi / premokla zemlja
SSKJ²
premóker -môkra -o stil. prid. (ọ́ ó)
preveč moker: za okopavanje je bila zemlja še premokra
SSKJ²
premolčáti -ím [premou̯čatidov., premôlči; premôlčal (á í)
1. molče prebiti, preživeti: cele dneve premolči / vso pot do doma sta premolčala
2. knjiž. ne odgovoriti, ne reagirati na kaj: vprašanje je premolčal; ne bi bilo prav, če bi to kar premolčali
● 
knjiž. pisatelj je vsa medvojna leta premolčal ni ničesar objavil; zastar. premolčal je svoje ime zamolčal
SSKJ²
premolíti -mólim dov. (ī ọ́)
zlasti v krščanskem okolju moleč prebiti, preživeti: vse noči je premolila / veliko sta premolili zanj
SSKJ²
premôlk -a [premou̯km (ȏ)
kratka prekinitev govorjenja: v dvorani je nastal premolk / po kratkem premolku je nadaljeval pripovedovanje premoru
SSKJ²
premôlkel -kla -o [premou̯kəu̯prid. (ó)
1. knjiž. ki je premolknil: nagajivo se je smehljal premolklemu sogovorniku
2. nar. hripav, hreščeč: spregovoril je s premolklim glasom
SSKJ²
premôlkniti -em [premou̯knitidov., tudi premolkníte; tudi premolkníla (ó ȏ)
za krajši čas prenehati govoriti: premolknil je, nato pa s tihim glasom nadaljeval; premolknil je, kakor da premišljuje
// ekspr. za krajši čas prenehati oddajati glasove, šume: divji petelin je spet premolknil; zvonovi so premolknili
SSKJ²
premonstrát -a m (ȃ)
rel. premonstratenec: premonstrati in cistercijani
SSKJ²
premonstraténec -nca m (ẹ̑)
rel. član reda, imenovanega po samostanu Prémontré: delovanje premonstratencev
SSKJ²
premontírati -am dov. (ȋ)
odstraniti pritrjeni stroj, sestavni del z enega mesta in ga pritrditi na drugo; premestiti, prestaviti: premontirati nosilce; po potrebi lahko elemente premontirajo
♦ 
film. premontirati film po opravljeni montaži film ponovno montirati
SSKJ²
premòr -ôra m (ȍ ó)
1. navadno krajša prekinitev opravljanja kake dejavnosti: premor med pospravljanjem je izkoristila za branje časopisa; v premoru si je prižgal cigareto; dolgi premori med pripovedovanjem; po mučnem premoru je nadaljeval predavanje
// kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: vdihniti v premoru; premori ob ločilu pri branju
2. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava: po daljšem premoru so spet uprizorili komedijo, opereto; stoletni premor v razvoju tiskarstva
3. počitek, oddih: v kratkem premoru se je dobro odpočila
● 
ekspr. brez premora je tekal sem in tja neprenehoma; knjiž. med premori so se učitelji zbirali v zbornici odmori
♦ 
rad. navadno glasba za izpolnitev odvečnega časa med dvema (radijskima) oddajama
SSKJ²
premoróžec -žca m (ọ̑)
pal. izumrli glavonožec z ravno lupino:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
premostítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od premostiti: to je bila najbolj smiselna in praktična premostitev reke / premostitev nasprotij / premostitev prepada med bogatimi in revnimi
SSKJ²
premostíti -ím dov., premóstil (ī í)
1. narediti navadno most čez kaj: vojaki so premostili reko / premostiti železniško progo / ekspr. s tem mostom bo avtocesta v enem loku premostila dolino / ekspr. letala so premostila Atlantski ocean
2. nav. ekspr. premagati, obvladati: premostiti nasprotja, ovire, težave / premostiti prepad med zaostalostjo in napredkom / premostiti zadrego / problem so že premostili rešili
    premostèn in premoščèn -êna -o:
    ko se je vrnil domov, je bil jarek že premosten; premostena nasprotja
SSKJ²
premostítven -a -o prid. (ȋ)
ki kaj premosti, premošča: premostitveni objekti / ekspr. premostitveni ukrepi
 
fin. premostitveni kredit ali premostitveno posojilo kredit, posojilo, s katerim se začasno zagotovijo sredstva za izpolnitev denarne obveznosti
SSKJ²
premostljív -a -o prid. (ī í)
ki se da premostiti: premostljiva reka / težko premostljivo nasprotje
SSKJ²
premostováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. premoščati: potok premostujejo drevesna debla / z lahkoto je premostovala razlike med njunima značajema
SSKJ²
premóščati -am nedov. (ọ́)
1. delati navadno most čez kaj: reko so premoščali na več mestih / boječe je šel čez brv, ki je premoščala narasli hudournik
2. nav. ekspr. premagovati, obvladovati: premoščati nasprotja, ovire, protislovja
SSKJ²
premóški1 -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. premogov, premogoven: premoški sloj / premoško bogastvo posameznih držav
SSKJ²
premôški2 -a -o prid. (ó)
preveč moški: zdel se ji je premočen, prevelik, premoški / ekspr.: premoški je, da bi popustil; bila je premoška, da bi pokazala svoje trpljenje
    premôško prisl.:
    je premoško vzgojena
SSKJ²
premótati -am tudi premotáti -ám dov.(ọ̄; á ȃ)
knjiž. previti: premotati prejo
    premótati setudi premotáti se
    priti skozi kaj ovirajočega: premotal se je skozi množico
SSKJ²
premotíti in premótiti -im dov. (ī ọ́nav. ekspr.
1. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, neprimernega: premotiti koga z obljubami / nizka cena ga je premotila, da je stvar kupil; priložnost, skušnjava ga je premotila
2. narediti, povzročiti, da se pozornost, misli koga usmerijo drugam: premotiti otroka z igračo; skušal se je premotiti z delom
// prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premotil, se je preoblekel
3. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: premotil mu je hčer
4. star. prekiniti, pretrgati: tišino je premotil tlesk pokrova / že dobro, je premotil njeno zgovornost
● 
ekspr. truden je bil, vendar ga spanec ni premotil vendar ni zaspal
    premóten -a -o:
    marsikdo je bil že premoten; premoten pri delu
SSKJ²
premotovíliti se -im se dov. (í ȋ)
ekspr. počasi, nerodno priti: nazadnje smo se le premotovilili čez mejo; skozi gnečo se je premotovilil do vrat
SSKJ²
premotríti -ím dov., premótril; premotrèn (ī í)
star. ogledati si, pogledati: premotrila je neznanca in ga ogovorila; premotriti koga od glave do pete / še enkrat je premotril vozove v vrsti pregledal
// s prislovnim določilom presoditi, oceniti: hitro, kritično je premotril ves položaj
SSKJ²
premotrívati -am nedov. (í)
zastar. opazovati, gledati: nekaj trenutkov ga je radovedno premotrivala; premotrivati svet
// s prislovnim določilom presojati, ocenjevati: začel je trezno premotrivati nevarnosti; premotrivati vprašanje z vseh strani
SSKJ²
premózgati -am dov. (ọ̑)
ekspr. preudariti, pretehtati (v mislih): premozgati pripombe, vprašanja; dobro, temeljito premozgati
SSKJ²
premozgávati -am nedov. (ȃ)
ekspr. preudarjati, tehtati (v mislih): premozgavati novice, probleme; na tihem, zase premozgavati
SSKJ²
premóžen -žna -o prid., premóžnejši (ọ́ ọ̄)
ki ima mnogo materialnih dobrin: premožen človek; njeni starši so premožni / premožni sloji; to je zelo premožna hiša
SSKJ²
premožênjce -a s (ē)
ekspr. premoženje: zapustil mu je lepo premoženjce
SSKJ²
premožênje -a s (é)
stvari, denar, ki jih ima kdo v svoji lasti: njegovo premoženje raste, se veča; ekspr. dokopati se do premoženja; imeti, izgubiti, zapraviti premoženje; izročiti, zapustiti premoženje komu; odvzeti komu premoženje; podedoval, pridobil si je veliko premoženje; jamčiti za kaj s premoženjem; majhno premoženje; skupno premoženje zakoncev; premoženje organizacije / družbeno, državno premoženje
 
ekspr. to stane celo premoženje je zelo drago; ekspr. to je vse njegovo premoženje samo to ima
SSKJ²
premožênjski -a -o prid. (ē)
nanašajoč se na premoženje: premoženjske razlike; premoženjsko stanje državljanov / premoženjska varnost / premoženjski cenzus v nekaterih državah najnižje premoženje, ki daje volilno pravico
 
ekon. premoženjska bilanca primerjalni prikaz aktiv in pasiv podjetja na določen dan; pravn. premoženjsko pravo pravo, ki ureja premoženjska razmerja fizičnih in pravnih oseb
SSKJ²
premožênjskopráven -vna -o prid. (ē-ā)
nanašajoč se na premoženjsko pravo: premoženjskopravni zahtevek / premoženjskopravna vprašanja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
premóžnež -a m (ọ̑)
ekspr. premožen človek: štejejo ga med premožneže
SSKJ²
premóžnost -i ž (ọ́)
značilnost premožnega človeka: premožnost nekaterih slojev; tako pohištvo je znamenje premožnosti
SSKJ²
premràz povdk. (ȁ)
preveč mraz: v sobi je prevroče, zunaj pa premraz; premraz je bilo, da bi začelo snežiti
SSKJ²
premráziti -im tudi premrazíti -ím dov., premrázil (ā ȃ; ī í)
povzročiti, da se občuti mraz v veliki, preveliki meri: veter ga je premrazil; brezoseb. predolgo je stala zunaj in jo je vso premrazilo; premalo je bil oblečen, in se je premrazil
 
ekspr. pasje lajanje jih je premrazilo zelo prestrašilo
    premrážen -a -o tudi premražèn -êna -o in premrázen -a -o tudi premrazèn -êna -o:
    premraženi prsti; bil je lačen in premražen; ekspr. domov je prišla premražena do kosti zelo
SSKJ²
premráženec -nca m (ȃ)
kdor je premražen: tovarišev se je razveselil kakor premraženec sonca
SSKJ²
premráženost -i ž (ȃ)
stanje premraženega človeka: umrl je od onemoglosti in premraženosti
SSKJ²
premréniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
prekriti z mreno: smetana je premrenila mleko; zaradi mraza so se luže premrenile / nebo se je premrenilo z oblaki
SSKJ²
premréti -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., premŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ)
postati negiben, tog, manj občutljiv zlasti zaradi mraza: roke so mu premrle; premreti od mraza / ekspr. od strahu je premrla; pren., knjiž. vsa narava je premrla
    premŕl -a -o:
    premrli udi; bil je lačen in premrl; premrla zemlja
    premŕt -a -o:
    otroci so bili vsi premrti; greti si premrte roke
SSKJ²
premréžiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: premrežiti dolino z jarki / premrežiti papir s črtami
// rastoč se mrežasto razširiti v čem: koreninice so premrežile zemljo; pren., ekspr. ta misel, želja ga je vsega premrežila
2. zastar. zamrežiti: premrežiti okna
    premréžen -a -o:
    z žilami premrežena roka
SSKJ²
premŕl -a [preməru̯ tudi premərəl tudi premərlm (r̄ ŕ)
etn., po ljudskem verovanju bitje, ki se lahko spreminja v razne živali:
SSKJ²
premŕlost -i ž ()
stanje premrlega: spraviti koga iz premrlosti; premrlost rok
SSKJ²
premŕšav -a -o prid. (ŕ)
preveč mršav: krave ni mogel prodati, ker je premršava
SSKJ²
premŕtev -tva -o stil. prid. (ŕ)
ekspr. preveč mrtev, pust: ob nedeljah je mesto premrtvo / premrtvih ljudi ne mara / premrtva glasba / premrtva barva
SSKJ²
premŕza -e ž (ȓ)
alp. plast snega ali ledu, ki sega čez ledeniško razpoko; ledeniški most: srečno priti čez premrzo
SSKJ²
premŕzel1 -zla -o [premərzəu̯prid. (ȓ)
preveč mrzel: kopal se je v premrzli vodi / klet ne sme biti ne pretopla ne premrzla / ekspr., v povedni rabi biti premrzel do koga preveč neprijazen, sovražen
    premŕzlo prisl.:
    premrzlo se vedeš do nje / v povedni rabi sneg ne kopni, ker je premrzlo
SSKJ²
premŕzel2 -zla -o [premərzəu̯prid. (ŕ)
od mraza otrpel: grel si je premrzle prste; premrzli ptički; domov je prišel moker in premrzel; pren. ogreti si premrzlo dušo
SSKJ²
premŕzniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. popolnoma, v celoti zmrzniti: korenine so premrznile; zemlja je zgodaj premrznila
// preh. zamrzniti: premrzniti meso
2. od mraza postati otrpel: noge so ji premrznile
    premŕznjen -a -o:
    domov je prišel moker in premrznjen; premrznjena trava
     
    ekspr. premrznjena reka zamrznjena (od brega do brega)
SSKJ²
premúzniti se -em se dov. (ú ȗ)
ekspr. naskrivaj, neopazno priti mimo česa, skozi kaj: spretno, srečno se je premuznil mimo hiše, skozi obroč
SSKJ²
prenačudíti se in prenačúditi se -im se dov. (ī ú ȗ)
knjiž. načuditi se: ni se mogel prenačuditi temu
SSKJ²
prenadôlgo [prenadou̯goprisl. (ó)
nav. ekspr. preveč na dolgo: pisec se prenadolgo ukvarja s tem vprašanjem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prenágel -gla -o [prenagəu̯prid. (á)
1. prehiter: taka hoja je zanjo prenagla / prenagel razvoj
2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki reagira preveč hitro in navadno nepremišljeno: v sodbah je prenagel
    prenáglo prisl.:
    prenaglo delati; prenaglo soditi
SSKJ²
prenaglás prisl. (ȃ)
nav. ekspr. preveč naglas: prenaglas govoriš
SSKJ²
prenáglica -e ž (ā)
knjiž. prevelika naglica: prenaglica mu je bila v nesrečo; opraviti delo brez prenaglice; prenaglica in površnost / bilo ga je sram zaradi svojih prenaglic prenagljenih, nepremišljenih dejanj
SSKJ²
prenágliti se -im se dov. (á ȃ)
premalo premišljeno
a) reči, izreči: v pogovoru z njo se je večkrat prenaglil; prenagliti se v besedah, z besedami; star. prenagliti sodbo prenagliti se v sodbi, s sodbo
b) narediti kaj, se odločiti za kaj: spoznal je, da se je prenaglil; prenagliti se z nakupom
// prezgodaj, prekmalu opraviti: prenagliti se z žetvijo
● 
z očetom se ni prenagliti z njim je treba ravnati, se pogovarjati premišljeno, previdno
    prenágljen -a -o:
    prenagljen ukrep; prenagljena izjava; njena poroka je bila prenagljena; prenagljeno dejanje
     
    ekspr. to je bil prenagljen korak premalo premišljeno dejanje; prisl.: prenagljeno izreči očitek; prenagljeno soditi
SSKJ²
prenágljenec -nca m (ȃ)
ekspr. prenagel, preveč nepremišljen človek: ob tem se je marsikateri prenagljenec globoko zamislil
SSKJ²
prenágljenje -a s (ȃ)
glagolnik od prenagliti se: ogibati se prenagljenja / v prenagljenju storjena napaka
SSKJ²
prenágljenost -i ž (ȃ)
1. lastnost, značilnost prenagljenega človeka: s prenagljenostjo in nervoznostjo več škoduje, kot koristi; mladostna prenagljenost / prenagljenost takih priznanj
2. prenagljeno dejanje: vsaka prenagljenost in lahkomiselnost se jim je maščevala; oprosti mu njegovo prenagljenost
SSKJ²
prenagníti in prenágniti -em, tudi prenágniti -em dov. (ī á; á)
nagniti na drugo, nasprotno stran: dodatna utež je tehtnico prenagnila
● 
knjiž. ne more je prenagniti še tolikšna ljubezen do očeta vztraja pri svojem prepričanju, pri svoji odločitvi; knjiž. poskušal je sina prenagniti, pa se mu ni posrečilo pregovoriti
SSKJ²
prenagósto prisl. (ọ̑)
nav. ekspr. preveč na gosto: prenagosto posajeno drevje / granate padajo prenagosto, da bi si upal iz zaklonišča
SSKJ²
prenaíven -vna -o prid. (ȋ)
preveč naiven: zanj je bila prenaivna / ekspr. prenaiven predlog
SSKJ²
prenajédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od prenajedati se: praznično prenajedanje; prenajedanje s hitro hrano, z mesom; poležavanje in prenajedanje / psihološki vzroki prenajedanja; potreba, želja po prenajedanju / kompulzivno prenajedanje; obdobja prenajedanja; prenajedanje, bruhanje in stradanje / ekspr. čustveno prenajedanje
SSKJ²
prenajédati se -am se nedov. (ẹ́)
1. pretirano veliko jesti: na zabavi so se prenajedali / prenajedati se z mesom, s testeninami
// pretirano veliko jesti zaradi prehranske motnje: že kot otrok se je začela kompulzivno prenajedati; prenajedati se in bruhati
2. ekspr. postajati naveličan česa: prenajedati se politike
SSKJ²
prenajésti se -jém se dov., 2. mn. prenajéste se, 3. mn. prenajedó se tudi prenajêjo se; prenajêj se in prenajèj se prenajêjte se; prenajédel se prenajédla se, stil. prenajèl se prenajéla se (ẹ́)
preveč se najesti: ob vsaki pojedini se prenaje
// ekspr. naveličati se: mesa sem se že prenajedel
SSKJ²
prenakázati tudi prenakazáti -kážem dov. (á á á)
fin. nakazati z enega računa na drug račun: prenakazati denar, sredstva / prenakazati na drug račun
SSKJ²
prenakazováti -újem nedov. (á ȗ)
fin. nakazovati z enega računa na drug račun: prenakazovati denar, sredstva / prenakazovati dobiček na zasebne račune
SSKJ²
prenakopíčenost -i ž (ȋ)
knjiž. prevelika nakopičenost: prenakopičenost stvari na enem mestu
SSKJ²
prenaláhko prisl. (ȃ)
nav. ekspr. preveč na lahko: prenalahko si je pridobil premoženje / svoje dolžnosti jemlje prenalahko
 
ekspr. prenalahko si oblečen v premalo toplo obleko
SSKJ²
prenaložíti -ím dov., prenalóžil (ī í)
1. preveč naložiti: prenaložiti voziček
2. naložiti: prenaložiti datoteko na svoj računalnik
3. ponovno namestiti programsko opremo: prenaložiti operacijski sistem / prenaložiti prenosnik
4. prenesti naloženo premoženje v drugo naložbo: finančna družba je delnice prenaložila v druge sklade
    prenaložèn -êna -o:
    prenaložen tovornjak, voz
SSKJ²
prenapáčen in prenápačen -čna -o prid. (ȃ; ȃ)
ekspr., z nikalnico ki ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri: fant se ji ni zdel prenapačen / kraj res ni prenapačen za to
SSKJ²
prenapénjanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od prenapenjati: prenapenjanje vrvi, žice / prenapenjanje glasilk / tako prenapenjanje stvari se mu upira
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prenapénjati -am nedov. (ẹ̑)
1. preveč napenjati: prenapenjati strune, vrv / ekspr. prenapenjati oči ob preslabi svetlobi / ekspr. ne prenapenjaj moči / prenapenjati trening
 
ekspr. prenapenjati možgane preveč intenzivno razmišljati
2. ekspr. dajati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: bila je prepametna, da bi stvar prenapenjala / prenapenjati tempo graditve
    prenapénjati se ekspr.
    preveč, pretirano se truditi, si prizadevati: za to se ni vredno prenapenjati
SSKJ²
prenapétež -a m (ẹ̑)
ekspr. kdor je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor: imeli so ga za prenapeteža; politični, športni prenapeteži; to je zločin nekega prenapeteža; prenapeteži in skrajneži
SSKJ²
prenapéti -pnèm dov., prenapél; nam. prenapét in prenapèt (ẹ́ ȅ)
1. preveč napeti: struno je prenapel, pa se je strgala / ekspr. vsakdanji veliki napori so mu prenapeli živce / dirigent je prenapel tempo izvedbe; pren., ekspr. prenapel je njihovo potrpljenje
 
knjiž., ekspr. v svojih zahtevah je lok, strune prenapel preveč je zahteval
2. ekspr. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: prenapeti trditev; zadevo je prenapel
    prenapéti se ekspr.
    preveč, pretirano se potruditi: ni se ti treba prenapeti
     
    ekspr. no, on se ne bo pri nobenem delu prenapel ni zelo delaven
    prenapét -a -o
    1. deležnik od prenapeti: prenapet lok je počil / prenapeti živci; čustveno, živčno prenapet / prenapeti programi; prenapeto izražanje
    2. ki je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor: prenapet pridigar; prenapet pristaš stranke
    // ki ima, zagovarja od povprečnosti zelo oddaljena stališča, nazore: prenapet avanturist; včasih je malo prenapet / ekspr. plod bolnih in prenapetih možganov
    ♦ 
    obrt. prenapeto steklo steklo, ki je bilo v proizvodnem procesu nepravilno ali nezadostno hlajeno in se zato lomi; prisl.: prenapeto izražati kaj; prenapeto in pretirano odigrana vloga
SSKJ²
prenapétost -i ž (ẹ̑)
1. strastna, nestrpna zavzetost za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor: njegova prenapetost ni razumljiva / nacionalistična, verska prenapetost
// ekspr. stanje velike čustvene vznemirjenosti: čustvena, živčna prenapetost / živi v nenehni prenapetosti
2. lastnost, stanje prenapetega: zmanjšati prenapetost žice / prenapetost načrtov / prenapetost njegove strankarske pripadnosti
 
elektr. napetost, ki je nekajkrat višja od obratovalne napetosti, navadno zelo kratkotrajna
SSKJ²
prenapíhniti -em dov. (í ȋ)
preveč napihniti: prenapihniti balon / prenapihniti pljuča / ekspr.: življenjepisci so njegovo pomembnost prenapihnili; prenapihniti zadevo, zgodbo
SSKJ²
prenapíti se -píjem se dov. (í)
preveč se napiti: prenajedel se je in prenapil / ekspr. usnje se je prenapilo vlage
SSKJ²
prenapolníti in prenapôlniti -im [prenapou̯nitidov. (ī ó)
preveč napolniti: kri je prenapolnila žile / prenapolniti vaze s cvetjem; prenapolniti si želodec / študentje so prenapolnili predavalnico
    prenapolníti se in prenapôlniti se
    postati preveč poln: trg se je prenapolnil z ljudmi / ekspr. njegovo srce se je prenapolnilo s skrbmi
    prenapôlnjen -a -o:
    žito je gnilo v prenapolnjenih silosih; prenapolnjena dvorana; planinska koča je prenapolnjena
SSKJ²
prenapôlnjenost -i [prenapou̯njenostž (ó)
značilnost, stanje prenapolnjenega: hoteli so morali zaradi prenapolnjenosti goste odklanjati; prenapolnjenost bolnišnice
SSKJ²
prenapòn -ôna m (ȍ óknjiž.
1. glagolnik od prenapeti: prenapon moči
2. prevelika napetost: duševni, živčni prenapon
SSKJ²
prenapòr -ôra m (ȍ ó)
prevelik napor: zaradi slabe hrane in prenapora je zbolel in izhiral / telesni prenapor
SSKJ²
prenapóren -rna -o prid.(ọ́ ọ̄)
preveč naporen: zdravniški poklic je zanj prenaporen; prenaporna pot, tura; predolgo in prenaporno gibanje ji je škodovalo
    prenapórno prisl.:
    prenaporno delati
SSKJ²
prenaprézati -am nedov. (ẹ̄)
ekspr. preveč naprezati: ne prenaprezaj oči
    prenaprézati se 
    opravljati kako delo z zelo veliko truda, napora: ne prenaprezaj se pri gospodinjstvu
SSKJ²
prenarásti -rástem tudi -rásem dov., prenarásel in prenarástel; prenaráščen (á)
preveč narasti: zaradi neurja je hudournik prenarasel in začel poplavljati / bogastvo, moč prenaraste
SSKJ²
prenarédba -e ž (ẹ̑)
star. sprememba, predrugačenje: boji se vsake prenaredbe; prenaredba zakona
SSKJ²
prenaredíti -ím dov., prenarédil (ī í)
narediti, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; predelati: krojač je prenaredil obleko; to so prenaredili zadnje leto / vse hoče prenarediti in prenoviti / prenarediti načrt; pesnik je sonet večkrat prenaredil
// v zvezi z v narediti iz določene stvari drugo stvar: prenarediti plašč v suknjič / prenarediti klet v delavnico
● 
star. sveta ne boš prenaredil spremenil
    prenaredíti se star.
    spremeniti se na bolje: zadnje leto se je fant zelo prenaredil / brezoseb. morda se bo le kaj prenaredilo
     
    star. taka sem in ne morem se prenarediti nazorsko, miselno spremeniti
    prenarejèn -êna -o:
    hiša je zelo prenarejena in spremenjena; star. prenarejena listina ponarejena
SSKJ²
prenarêja -e ž (ȇ)
zastar. sprememba, predrugačenje: prenareja človekovih predstav / prenareja denarja, listine ponareditev
SSKJ²
prenarêjanje -a s (é)
glagolnik od prenarejati: prenarejanje starih oblek / njeno prenarejanje mu je zoprno
SSKJ²
prenarêjati -am nedov. (é)
delati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; predelovati: prenarejati oblačila; popravljati in prenarejati / svoje pesmi je dolgo prenarejal
    prenarêjati se 
    pretvarjati se: zna se dobro prenarejati
SSKJ²
prenaróčanje -a s (ọ́)
glagolnik od prenaročati: s prenaročanjem so imeli veliko dela in stroškov; prenaročanje pacientov / prenaročanje časopisa na počitniški naslov
SSKJ²
prenaróčati -am nedov. (ọ́)
naročati na drug datum od že določenega: prenaročati paciente, preglede zaradi zdravniške stavke
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prenaročíti -ím dov. (ī í)
naročiti na drug datum od že določenega: prenaročiti pacienta, pregled na nov termin
    prenaročíti se 
    prenehati biti naročnik enega in postati naročnik drugega časopisa, revije: naročniki so se prenaročili na novi časopis
SSKJ²
prenaselíti -sélim dov. (ī ẹ́)
preveč gosto naseliti: prenaseliti pokrajino
    prenaséljen -a -o:
    prenaseljena območja sveta; mesta so prenaseljena
     
    prenaseljena hiša hiša, v kateri stanuje, živi preveč ljudi
SSKJ²
prenaséljenost -i ž (ẹ́)
pojav, stanje, da je kaj preveč gosto naseljeno: prenaseljenost nekaterih mest, pokrajin povzroča velike probleme
 
ekon. agrarna prenaseljenost pojav, stanje, da se na določenem območju s poljedelstvom ukvarja glede na površino obdelovalne zemlje, višino pridelka preveč ljudi; relativna prenaseljenost pojav, stanje, da je naseljenih na določenem območju glede na tehnične možnosti, družbenoekonomske okoliščine preveč ljudi
SSKJ²
prenasíčenec -nca m (ȋ)
ekspr. prenasičen, presit človek: takim prenasičencem zlepa ni kaj dobro / kulturni prenasičenci
SSKJ²
prenasíčenje -a s (ȋ)
glagolnik od prenasititi: prenasičenje s sladkarijami / objestnost in prenasičenje
SSKJ²
prenasíčenost -i ž (ȋ)
lastnost, stanje prenasičenega: zaradi prenasičenosti se mu gabijo najboljše jedi / ekspr. modna, spolna prenasičenost / ekspr. prenasičenost zraka z vlago
SSKJ²
prenasičeváti -újem nedov. (á ȗ)
preveč nasičevati: prenasičevati otroka; pren. prenasičevati učence z znanjem
SSKJ²
prenasítiti -im dov. (í ȋ)
preveč nasititi: prenasititi otroka s sladkarijami / ekspr. mesa sem se že prenasitil naveličal
    prenasítiti se ekspr.
    doživeti kaj v zelo veliki meri: prenasititi se sovraštva / sprememb so se že prenasitili
    prenasíčen -a -o
    1. deležnik od prenasititi: žival je prenasičena / intelektualno, kulturno prenasičen človek
    2. nav. ekspr. ki ima česa v zelo veliki meri: s prahom in plini prenasičen zrak; tu prometa ni mogoče povečati, ker je proga prenasičena / prenasičeno tržišče
     
    fiz. prenasičena para para, ohlajena na temperaturo, nižjo od rosišča, ne da bi se utekočinila; kem. prenasičena raztopina raztopina, v kateri je pri določenih pogojih raztopljene več snovi kot v nasičeni
SSKJ²
prenastáviti -im dov. (á ȃ)
drugače, na novo nastaviti: prenastaviti brskalnik, števec
SSKJ²
prenastávljati -am nedov. (á)
drugače, na novo nastavljati: podjetje prenastavlja števce brezplačno / prenastavljati nastavitve
SSKJ²
prenašálec -lca [prenašau̯cam (ȃ)
kdor kaj prenaša: prenašalec pošte, tovora / prenašalec bolezni; anofeles je prenašalec malarije
♦ 
med. živčni prenašalec kemična snov, ki prenaša impulze med živčnimi celicami ali med živčnimi in mišičnimi celicami; nevrotransmiter
SSKJ²
prenašálen -lna -o prid. (ȃ)
teh. namenjen za prenašanje: prenašalna priprava
SSKJ²
prenašálka -e [prenašau̯kaž (ȃ)
ženska, ki kaj prenaša: prenašalka tovora / prenašalka bolezni
SSKJ²
prenašálo -a s (á)
teh. naprava ali priprava za prenašanje bremen: dvigala in prenašala
SSKJ²
prenášanje -a s (ȃ)
glagolnik od prenašati: prenašanje tovora, vreč; posoda za prenašanje tekočin / prenašanje sporočil na daljavo / prenašanje nalezljivih bolezni / prenašanje nogometne tekme po radiu / prenašanje navad, znanja na druge / potrpežljivo prenašanje bolečin
SSKJ²
prenášati -am nedov. (ȃ)
1. z nošenjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenašati tovor, vreče; stole prenašajo iz sobe v sobo; prenašati na hrbtu, v rokah, za vratom; kose železa so prenašali z velikimi kleščami / ekspr.: ves dan že prenaša vedro okrog; zmeraj prenaša otroka s seboj nosi
// delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: da jih ne bi odkrili, so prenašali sestanke iz ulice v ulico
// delati, da kaj deluje, učinkuje drugje, na drug predmet: prenašati težo z ene noge na drugo / publ., z oslabljenim pomenom poudarek so začeli prenašati na ideološki boj
2. delati, povzročati, da kaj kam pride: živci prenašajo dražljaje, vzburjenje; prenašati električno energijo, gibanje, vrtenje / prenašati po žicah, z električnim tokom
3. navadno v zvezi z na imeti kaj na sebi, v sebi in povzročati, da to lahko dobi (še) kdo drug: prenašati dedne lastnosti na potomstvo; njegov nemir se prenaša tudi na druge; njena plemenitost se prenaša tudi na otroke / prenašati izkušnje na mlajše / prenašati bolezen; povzročitelja te bolezni prenaša mrčes; te klice se prenašajo z dotikom
4. delati, da kaj nastopa kje drugje, v drugačni obliki: prenašati kroje s krojnih pol na blago; prenašati pripombe v rokopis; prenašati sistem znakov v drug sistem / ta prevajalec uspešno prenaša tuje posebnosti v domači jezik / prenašati ideje v prakso, življenje
// omogočati, da zunaj studia posneta slika, zvok telekomunikacijsko prihaja vanj: televizija bo prenašala vse zborovanje; prenašati govor, prireditev iz dvorane / neposredno prenašati tekmo s tekmovališča istočasno s tekmo
5. navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa: prenašati odgovornost na druge / država je postopno prenašala svoje funkcije na družbene organizacije; te naloge se prenašajo na krajevne skupnosti
6. ekspr. prestajati1, trpeti: po operaciji je prenašal hude bolečine; dolgo je prenašal krivico, žalitve; takrat je moral prenašati velike napore / že dvajset let prenašam zakonski jarem sem poročen
7. biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic
a) zaradi sprejemanja hrane, snovi v telo: teh snovi njegov organizem ne prenaša; ali prenašaš kavo, alkoholne pijače; lahko hrano še prenaša
b) ob zaznavanju čutnih dražljajev: hrupa, vpitja ne prenaša; njene bolne oči sončne svetlobe niso prenašale; lahko prenašati hud mraz, vročino / ekspr. njihovih pogledov ni mogel prenašati
c) ob sprejemanju kakega stanja: prenašati bolečine, trpljenje; ali lahko prenašaš negotovost / ekspr. samega sebe več ne prenaša
č) zaradi delovanja, vplivanja česa: moči prenašati napor; vožnjo z avtomobilom težko prenaša
// ne kazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: očitkov, podtikanj ne prenaša; znal je prenašati žalost; potrpežljivo, ravnodušno, vdano prenašati; ekspr. njene muhe mirno prenaša / misli na smrt ne more prenašati
8. ekspr., navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: takih ljudi ne prenašam / ne prenašam njegove domišljavosti
● 
ekspr. pošte prenašati pripovedovati zaupane, zaupne stvari o kom; leta dobro prenaša je še krepek, zdrav za svoja leta
♦ 
mat. prenašati člene enačbe; strojn. pritisk se prenaša hidravlično
    prenašajóč -a -e:
    prenašajoč opeko na gradbišču, se je poškodoval
    prenášan -a -o:
    knjiž. potrpežljivo prenašane bolečine
SSKJ²
prenaširôko prisl. (ó)
nav. ekspr. preveč na široko: prenaširoko odpreti okno / pisec obravnava to vprašanje prenaširoko
SSKJ²
prênatálen -lna -o prid. (ȇ-ȃ)
knjiž. nanašajoč se na čas pred rojstvom, predrojstven: prenatalna poškodba / otrokovo prenatalno okolje
SSKJ²
prenatánčen -čna -o prid.(ȃ)
preveč natančen: pri delu je prenatančen / prenatančna psihološka analiza / prenatančna navodila
    prenatánčno prisl.:
    prenatančno opravljeno delo
SSKJ²
prenategníti in prenatégniti -em dov. (ī ẹ́)
preveč nategniti: prenategniti vrv
 
ekspr. z delom se ni prenategnil pretegnil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prenatŕpanost -i ž ()
ekspr. značilnost prenatrpanega: prenatrpanost šol / prenatrpanost spisa s podatki
SSKJ²
prenatŕpati -am dov. ()
ekspr. preveč napolniti, preveč natlačiti: prenatrpati sobo s pohištvom / avtor je spis prenatrpal s podatki
    prenatŕpan -a -o:
    prenatrpani avtobusi; prenatrpana dvorana
SSKJ²
prenaváden -dna -o prid. (ȃ)
preveč navaden: to je zanj prenavadna stvar
SSKJ²
prenavelíčati se -am se dov. (ȋ)
ekspr. naveličati se: vsega se je že prenaveličala
    prenavelíčan -a -o
    1. deležnik od prenaveličati se: biti prenaveličan čakanja
    2. ki je brez volje, zanimanja: bila je stara, sitna, prenaveličana
SSKJ²
prenávljanje -a s (á)
glagolnik od prenavljati: prenavljanje zgradb / prenavljanje vinogradov
SSKJ²
prenávljati -am nedov. (á)
delati, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo: prenavljati dvorano, hišo / prenavljati vinograde; pren. trpljenje prenavlja človeka
SSKJ²
prenažíranje -a s (ȋ)
glagolnik od prenažirati se: praznično prenažiranje; poležavanje in prenažiranje / prenažiranje s čokolado / sla, želja po prenažiranju
SSKJ²
prenažírati se -am se nedov. (ȋekspr.
pretirano veliko jesti; prenajedati se: nekateri se med prazniki prenažirajo / prenažirati se s hitro hrano, z mesom
SSKJ²
prenažréti se -žrèm se dov., prenažŕl se (ẹ́ ȅ)
ekspr. prenajesti se: krava se je prenažrla detelje / nizko prenažrli so se mesa
    prenažŕt -a -o:
    prenažrta žival
SSKJ²
prenedôlžen -žna -o [prenedou̯žənprid. (ȏekspr.
1. preveč nedolžen, neizkušen: prenedolžna je, da bi to opazila
2. preveč nedolžen, mil: te obtožbe so se mu zdele prenedolžne; prepir je bil prenedolžen, da bi ga jemali resno
SSKJ²
prenéh -a m (ẹ̑)
zastar. prenehanje: preneh krčev / deževalo je brez preneha neprenehoma
SSKJ²
prenéhanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od prenehati: prenehanje obratovanja / prenehanje veljavnosti zakona / sporazum o prenehanju jedrskih poskusov, sovražnosti / prenehanje višje gospodinjske šole / prenehanje mandata / govoriti brez prenehanja; boj je trajal brez prenehanja več ur neprenehoma
SSKJ²
prenéhati -am dov. (ẹ̑)
1. izraža konec dejavnosti, aktivnosti
a) z nedoločnikom: prehehati govoriti, peti; po zdravnikovem nasvetu je prenehal kaditi; pozneje je celo prenehala študirati / podjetje je prenehalo obratovati / s tem dnevom preneha veljati zakon; brezoseb. že včeraj je prenehalo deževati / prenehalo je biti srce naše mame v osmrtnicah umrla je
b) publ., z orodnikom: prenehati z delom; prenehati z izdajanjem časopisa prenehati izdajati časopis
c) elipt.: nato so tudi pisma prenehala / dež je prenehal; brezoseb. poglej, če je že prenehalo prenehalo deževati, snežiti
2. izraža prekinitev dejavnosti, aktivnosti
a) z nedoločnikom: prenehal je govoriti, da bi presodil vtis na poslušalce; zdaj pa zdaj je prenehal žvižgati in poslušal
b) publ., z orodnikom: včasih je treba za pol ure prenehati s kopanjem; za nekaj mesecev je prenehal s študijem je prenehal študirati
c) elipt.: govornik je za trenutek prenehal in pogledal po ljudeh
3. izraža konec obstajanja: bolečine so prenehale; ljubezen do njega je prenehala; mandat mu bo prenehal; ploha je prenehala; potreba po igri je prenehala; zvečer vročina preneha / grmenje je prenehalo
 
pravn. pravica preneha
SSKJ²
prenehávanje -a s (ȃ)
glagolnik od prenehavati: postopno prenehavanje rasti
SSKJ²
prenehávati -am nedov. (ȃ)
1. izraža približevanje koncu dejavnosti, aktivnosti
a) z nedoločnikom: prenehaval ga je sovražiti
b) publ., z orodnikom: delavci prenehavajo z delom
c) elipt.: dež že prenehava
2. izraža približevanje koncu obstajanja: proti večeru vročina prenehava
SSKJ²
prenehljáj -a m (ȃ)
star. presledek, premor: po živahnem govorjenju je nastal prenehljaj / po krajšem prenehljaju je dodal še pojasnilo; zemlja se je tresla v večjih ali manjših prenehljajih; z nekaj prenehljaji je delal ves dan / smejal se je dolgo, brez prenehljaja neprenehoma
SSKJ²
prenehováti -újem nedov. (á ȗ)
1. izraža približevanje koncu dejavnosti, aktivnosti
a) z nedoločnikom: vsi so opazili, da se prenehuje zanimati za okolico
b) publ., z orodnikom: prenehovati z delom nehovati delati
c) elipt.: dež že prenehuje
2. izraža približevanje koncu obstajanja: hrup že prenehuje
SSKJ²
prenek gl. preneki
SSKJ²
prenékaj prisl. (ẹ̄)
knjiž., ekspr. veliko, mnogo: dežela je preživela že prenekaj vojn
SSKJ²
prenekájkrat prisl. (ȃ)
knjiž., ekspr. velikokrat, mnogokrat: že prenekajkrat je odgovarjal na taka vprašanja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prenekatéri tudi prenekatêri -a -o zaim. (ẹ̄; ē)
knjiž., ekspr. marsikateri: prenekateri gledalec ni bil zadovoljen; prenekatero noč je prebedela; to napako opazimo v delu prenekaterih organizacij; stara mati je znala prenekatero pesem; sam.: s fronte se prenekateri ni več vrnil
SSKJ²
prenekatérikrat prisl. (ẹ̄)
knjiž., ekspr. velikokrat, mnogokrat: take očitke je prenekaterikrat slišal od brata; zaradi jezikavosti je bil že prenekaterikrat tepen
SSKJ²
prenekdó tudi prenékdo -nekóga zaim. (ọ̄ ẹ̑ ọ̄)
knjiž., ekspr. marsikdo: to je že prenekdo poskusil
SSKJ²
prenéki tudi prenék -a -o zaim. (ẹ̄)
knjiž., ekspr. marsikateri: doživel je že preneko razočaranje; sam.: prenekemu se je že tako godilo
SSKJ²
prenékikrat prisl. (ẹ̄)
knjiž., ekspr. velikokrat, mnogokrat: prenekikrat je pomislil na dom
SSKJ²
prenemíren -rna -o prid. (í ī)
preveč nemiren: bil je prenemiren, da bi sedel / prenemirni časi za študiranje
SSKJ²
preneróden -dna -o prid. (ọ́ ọ̑)
preveč neroden: fant je preneroden za tako delo / v ženski družbi je preneroden / prenerodni čevlji
SSKJ²
prenesênost -i ž (é)
lastnost, značilnost prenesenega: prenesenost zgodbe v kmečko okolje
 
jezikosl. upoštevati prenesenost pomena
SSKJ²
prenesljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. prenosen, prenosljiv: prenesljiv predmet / prenesljiva bolezen
SSKJ²
prenesrámen -mna -o prid. (á ā)
ekspr. preveč nesramen, žaljiv: te govorice so prenesramne, da bi jih lahko prisodili njemu
SSKJ²
prenesréčen -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
ekspr. zelo nesrečen: prenesrečna mati se ni mogla potolažiti
SSKJ²
prenêsti -nêsem dov., prenésel prenêsla (é)
1. z nošenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenesti bolnika v drugo sobo; prenesti stole na balkon; prenesti čez vodo, na varno; na rokah, v košu prenesti; hitro, varno prenesti / progo so v celoti podrli in prenesli drugam
// narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenesti sedež organizacije v drug kraj / prenesti sestanek v dvorano / prenesti začetek predstave na poznejšo uro preložiti, prestaviti
// narediti, da kaj deluje, učinkuje drugje, na drug predmet: prenesti težo na roke, z ene noge na drugo; teža se s tem prenese na opornik / ekspr. prenesel je pogled z enega na drugega; prenesti pozornost na koga / svoja materinska čustva je prenesla na tega človeka; pren. prenesti težišče dela na drugo področje
2. narediti, povzročiti, da kaj kam pride: živec prenese dražljaj do možganskega središča / prenesti sliko, zvok na daljavo
3. navadno v zvezi z na imeti kaj na sebi, v sebi in povzročiti, da to dobi (še) kdo drug: prenesti dedne lastnosti na potomstvo; njegov nemir se bo prenesel tudi nanje; njena plemenitost se je prenesla na otroke / prenesti bolezen; muha lahko povzročitelja te bolezni prenese na človeka; klice se prenesejo tudi z dotikom
4. narediti, da kaj nastopa kje drugje, v drugačni obliki: prenesti kroj s krojne pole na blago; prenesti pripombe v rokopis; prenesti en sistem znakov v drugega / prevajalec je odlike dela ustrezno prenesel v domači jezik / prenesti ideje v prakso, življenje
5. navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: prenesti odgovornost na druge; njegova pooblastila so prenesli na odbor; nekatere zadeve se lahko prenesejo na krajevno skupnost
6. ekspr. prestati1, pretrpeti: prenesti je moral veliko krivic, očitkov / v teh letih je prenesel veliko gorja
7. biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic
a) zaradi sprejemanja hrane, snovi v telo: cigaretnega dima ne prenese; organizem injekcije ni prenesel; ta človek prenese veliko alkoholne pijače; tako hrano njegov želodec dobro, težko prenese; prenesti brez posledic / bolnik hrane več ne prenese ne more več jesti
b) ob zaznavanju čutnih dražljajev: hrupa ne prenese; prenese tudi hud mraz; vročino dobro prenese / prenesel bi še bolj vročo vodo / pogleda na kri ne prenese
c) ob sprejemanju kakega stanja: trpljenje težko prenese / ekspr. njegovo srce te žalosti ni preneslo
č) zaradi delovanja, vplivanja česa: če je treba, prenese hud napor; srce prenese tudi redkejši zrak / aluminij kisline ne prenese; most take teže ni prenesel vzdržal / električna napeljava je dovolj močna, da bo to prenesla
// ne pokazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: takih očitkov, podtikanj ne prenese; mirno je prenesel tudi to sramoto / misli na smrt ne prenese
8. ekspr., navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: tega človeka ne prenesem / take grobosti ne prenesem
● 
take besede, zveze to besedilo ne prenese taka beseda, zveza ni primerna za to besedilo; ekspr. čoln ga je prenesel čez zaliv prepeljal; jezikovna norma te besede ne prenese po jezikovni normi ta beseda ni dovoljena; ekspr. papir vse prenese napiše, natisne se lahko tudi kaj, kar ni resnično, kar je pretirano; čipkaste zavese prenesejo le enobarvne stene so primerne le za enobarvne stene; ekspr. njegov žep bo to prenesel lahko bo plačal; nikogar ni bilo, da bi nanj prenesel svojo obrt mu jo dal, izročil; ekspr. prenesi mu moje prisrčne pozdrave sporoči; publ. prenesti roman na oder dramatizirati in uprizoriti ga; pog. kar sliši, prenese naprej pove drugim; ovadi; ekspr. ptič se je trudno prenesel na drugo drevo preletel, zletel; ekspr. streljanje se je preneslo v dolino sedaj streljajo v dolini
♦ 
mat. prenesti člene v enačbi; pravn. prenesti lastninske pravice na drugega
    prenesèn tudi prenešèn -êna -o:
    telegram je bil prenesen po telefonu; tovor je prenesen na pravo mesto; v naš jezik prenesena povest; ta obveznost je sedaj prenesena na občine; od ust do ust preneseno povelje
     
    jezikosl. preneseni pomen pomen, ki ga beseda, besedna zveza dobi, če se uporabi za označitev kakega drugega pojma, predmeta, zlasti če ostane predstavno tesno povezana z izhodiščnim pomenom
SSKJ²
preneúmen -mna -o prid.(ú ū)
preveč neumen: preneumen je za tako delo / premlad in preneumen je še / to govorjenje je preneumno, da bi ga še poslušal
    preneúmno prisl.:
    preneumno govoriti / ekspr., v povedni rabi preneumno bi bilo izgubljati čas s tem
SSKJ²
preneváren -rna -o prid. (á ā)
preveč nevaren: tekmovanja ne bo, ker je proga v takih razmerah prenevarna / tako prehitevanje je prenevarno
SSKJ²
prenevédanje -a s (ẹ́)
knjiž. sprenevedanje: tako prenevedanje mu je zoprno / govoriti brez prenevedanja
SSKJ²
prenevédast -a -o prid. (ẹ́)
knjiž. sprenevedast: reči s prenevedastim glasom
    prenevédasto prisl.:
    prenevedasto je gledala okoli sebe
SSKJ²
prenevédati se -am se nedov. (ẹ́)
knjiž. sprenevedati se: dekle se preneveda; ne zna se prenevedati
SSKJ²
preneznáten -tna -o prid. (á ā)
nav. ekspr. preveč neznaten: bil je predroben, preneznaten, da bi vzbudil njeno pozornost / preneznatna vsota denarja / preneznaten uspeh / stvar je preneznatna, da bi bilo vredno zanjo izgubljati čas
SSKJ²
prenéžen -žna -o prid. (ẹ̄)
1. preveč nežen: preslabotna je in prenežna / prenežne roke ima za tako delo
2. ekspr. zelo nežen: prenežni spomini na mladost / šopek prenežnega cvetja
SSKJ²
prenícanje -a s (ī)
pronicanje: prenicanje vode skozi plasti kamnin
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prenícati -am nedov. (ī ȋ)
pronicati: voda je prenicala skozi tanke stene
SSKJ²
prenicljív -a -o prid. (ī í)
pronicljiv, prodoren: prenicljiv umetnikov duh / prenicljiva analiza
SSKJ²
prenicljívost -i ž (í)
pronicljivost, prodornost: za to je potrebna velika prenicljivost
SSKJ²
preníkati -am nedov. (ī ȋ)
pronicati: deževnica prenika skozi apnenec / njihove pripovedi so prenikale globoko v njegovo zavest / prenikal je v njene skrivnosti
SSKJ²
prenikàv -áva -o prid.(ȁ á)
pronicljiv, pronicav: prenikav pogled / prenikava analiza
    prenikávo prisl.:
    prenikavo gledati, presojati kaj
SSKJ²
prenikljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. močen in neprijetno visok; predirljiv: prenikljiv žvižg
    prenikljívo prisl.:
    prenikljivo je pozvonilo
SSKJ²
preníkniti -em dov. (í ȋ)
pronikniti: voda prenikne skozi kamnine / nove ideje so kmalu preniknile med ljudi / v njegove tragedije je težko prenikniti
SSKJ²
prenízek -zka -o prid.(í)
preveč nizek: prenizek stol; prenizka hiša, omara / prenizek strop / prenizka plača; prenizka temperatura
    prenízko prisl.:
    prenizko leteti / v povedni rabi črta je morda nekoliko prenizko
SSKJ²
prenizkôten -tna -o prid. (ó)
nav. ekspr. preveč nizkoten: prenizkoten človek je, da bi se pogajali z njim / to se mu je zdelo prenizkotno
SSKJ²
prenočeválec -lca [prenočevau̯ca tudi prenočevalcam (ȃ)
kdor prenočuje: gostišče se je napolnilo s prenočevalci
SSKJ²
prenočevalíšče -a s (í)
hiša s prostori za prenočitev, prenočevanje; prenočišče: proti večeru se je vrnil v prenočevališče
SSKJ²
prenočeválnica -e ž (ȃ)
prostor za prenočitev, prenočevanje: spala sta v prenočevalnici na železniški postaji
SSKJ²
prenočevánje -a s (ȃ)
glagolnik od prenočevati: prenočevanje na senu, pod šotorom / ta hiša je samo za prenočevanje popotnikov; hotelska cena za prenočevanje; popust pri prenočevanju v zasebnih sobah
SSKJ²
prenočeváti -újem nedov. (á ȗ)
preživljati noč, navadno speč: prenočevati na prostem, pod šotorom; večkrat prenočuje pri sorodnikih; prenočevati v hotelu / ta žival gnezdi in prenočuje v duplinah
// preh. dajati prenočišče: kuhala mu je in ga prenočevala skoraj zastonj
SSKJ²
prenočíšče -a s (í)
1. prostor za prenočitev, prenočevanje: dobiti, preskrbeti prenočišče; prenočišče si je pripravil na senu / dajati hrano in prenočišče; gostišče s poceni prenočišči
// hiša s takimi prostori: noč je prespal v prenočišču na gorskem prelazu
2. prenočevanje: koliko stane prenočišče; poiskati sobo za prenočišče
SSKJ²
prenočítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prenočiti: pripraviti se za prenočitev na prostem / turistične prenočitve; število prenočitev
SSKJ²
prenočíti -ím dov., prenóčil (ī í)
prebiti, preživeti noč, navadno speč: prenočil je na kozolcu, v gozdu; danes boš prenočil pri nas
// preh. dati prenočišče: prenočiti gosta; prosi, če bi ga lahko pri vas prenočili
SSKJ²
prenočítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prenočitev, prenočevanje: prenočitveni dom / prenočitvene zmogljivosti hotelov
SSKJ²
prenočnína -e ž (ī)
1. plačilo za prenočitev, prenočevanje: plačati, zvišati prenočnino
2. prenočitev, prenočevanje: sezonske prenočnine pri zasebnikih
SSKJ²
prenočnínski -a -o prid. (ȋ)
publ. prenočitven: majhne prenočninske zmogljivosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prenòr -ôra -o prid. (ȍ ó)
pog., ekspr. preveč neumen, preveč nespameten: premlad in prenor je še / to se mu je zdelo prenoro
SSKJ²
prenòs -ôsa m (ȍ ó)
1. glagolnik od prenesti: prevoz in prenos blaga / prenos teže z ene noge na drugo / prenos električne energije, gibanja; prenos živčnega vzburjenja / brzojavni, telegrafski prenos sporočil / prenos pristojnosti od enega organa na drugega / pomenski prenos
 
prenos misli pojav, da dva človeka istočasno mislita, se spomnita na isto stvar
 
teh. jermenski prenos pri katerem se prenaša vrtenje z jermeni
2. oddaja, pri kateri se gleda, posluša dogajanje zunaj studia, ki je telekomunikacijsko preneseno vanj: začeti prenos; prenos zborovanja / neposredni radijski prenos tekme s tekmovališča istočasno s tekmo; televizijski prenos
SSKJ²
prenôsen -sna -o prid. (ó ō)
1. ki se da prenesti, prenašati: vojaki so uporabljali prenosne ovire iz bodeče žice; prenosna stena / prenosni pisalni stroj / ta nakaznica ni prenosna
2. ki omogoča prenašanje: prenosni mehanizem, trak, valj; prenosna veriga; prenosno in distribucijsko omrežje / hrbtni mozeg je samostojno prenosno središče
♦ 
fin. prenosni nalog pisno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročniku na račun naslovnika; prenosno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se prepiše poslovni dogodek iz dnevnika na konte
SSKJ²
prenosljív -a -o prid. (ī í)
ki se da prenesti, prenašati: prenosljiv aparat; lahko prenosljive stvari; pohištvo je bilo težko prenosljivo / prenosljiva bolezen / dopust je delno prenosljiv
 
pravn. prenosljiva terjatev
SSKJ²
prenosljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost prenosljivega: prenosljivost aparata / prenosljivost zvoka na daljavo
 
pravn. prenosljivost terjatev
SSKJ²
prenôsnica -e ž (ȏ)
žel. tirna naprava, ki omogoča prečno prestavljanje železniških vozil na vzporedni tir: čistiti prenosnice in kretnice
SSKJ²
prenôsnik -a m (ȏ)
1. osebni računalnik, ki v enem ohišju združuje vse enote namiznega računalnika, lahko deluje na polnilne baterije in se da prenašati: nakup poceni prenosnika; podatki na prenosniku; delo s prenosnikom; miška, napajalnik, procesor, torba za prenosnik / izdelati lahek, zmogljiv prenosnik; model, razred, serija prenosnikov; proizvajalci vrhunskih prenosnikov za poslovno rabo
2. način prenosa ali sredstvo za prenos sporočila: kemijski, živčni prenosnik / jezikosl. slušni, vidni prenosnik
3. teh. stroj med pogonskim in delovnim strojem za spreminjanje vrtilne hitrosti: okvara prenosnika / zobniški prenosnik
 
strojn. prenosnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu
SSKJ²
prenôsniški -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na prenosnike: prenosniški procesor, disk / prenosniški zobniki
SSKJ²
prenôsnost -i ž (ó)
lastnost, značilnost prenosnega: prenosnost aparata, lutkovnega odra / prenosnost oblasti
SSKJ²
prenóšen -a -o prid. (ọ́)
ki je predolgo nošen: prenošen otrok / obleka je prenošena ponošena, obrabljena
SSKJ²
prênotácija -e ž (ȇ-á)
pravn. pogojni vpis v zemljiški knjigi, ki obvelja, če se pozneje upraviči, predznamba:
SSKJ²
prenôva -e ž (ȏ)
glagolnik od prenoviti: prenova ceste, hiše / moralna prenova človeka
SSKJ²
prenovítelj -a m (ȋ)
1. kdor kaj prenovi: prenovitelji družbe; prenovitelji gledališke umetnosti
2. v času osamosvajanja Slovenije od Jugoslavije član, pristaš Stranke demokratične prenove ali njenih naslednic: na volitvah je nastopil kot kandidat prenoviteljev
SSKJ²
prenovíteljski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prenovitelje: prenoviteljska politika, stranka, vlada; prenoviteljsko gibanje / prenoviteljski časnik / prenoviteljska drža, vnema; prenoviteljske zamisli
SSKJ²
prenovítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prenoviti: prenovitev gradu / gibanje za prenovitev organizacije
SSKJ²
prenovíti -ím dov., prenôvil (ī í)
1. narediti, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo: prenoviti hišo; precej slik so že prenovili; vse hoče izboljšati in prenoviti
2. narediti, da se kaj po lastnostih, značilnostih razlikuje od prejšnjega, slabšega: prenoviti družbo; prenoviti šolstvo / prenoviti človeka; duhovno se prenoviti
● 
star. vsak dan prenovi rožam vodo menja, zamenja; ekspr. danes se je vsa prenovila zaradi nove obleke, pričeske ima zelo spremenjen, lepši videz
♦ 
pravn. spremeniti staro obveznost v novo; prenoviti dolg v posojilo
    prenovljèn -êna -o:
    moralno prenovljen človek; po tem srečanju je bil kot prenovljen; prenovljeno poslopje
SSKJ²
prenovítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prenovitev: prenovitveni načrti; prenovitvena dela
 
pravn. prenovitvena pogodba pogodba, s katero stranki nadomestita staro obveznostno razmerje z novim
SSKJ²
prenovljênje -a s (é)
glagolnik od prenoviti: prenovljenje organizacije / duhovno, socialno prenovljenje
SSKJ²
prênumerácija -e ž (ȇ-á)
knjiž. predhodno naročilo, prednaročilo:
SSKJ²
preobčutljív -a -o prid. (ī í)
preveč občutljiv: preobčutljivi živci; ima preobčutljive oči / preobčutljivi ljudje; preobčutljiv in prenežen je / za svetlobo preobčutljiva barva, snov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preobčutljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost preobčutljivega: preobčutljivost ušesa / sram ga je svoje preobčutljivosti; dekliška preobčutljivost / preobčutljivost kože; preobčutljivost organizma; preobčutljivost za nekatera živila / preobčutljivost instrumenta
SSKJ²
preobčutljívosten -tna -o prid. (í)
izvirajoč iz preobčutljivosti: preobčutljivostno vnetje kože / preobčutljivostna reakcija
SSKJ²
preobdáti -dám dov., 2. mn. preobdáste in preobdáte; preobdál (á)
knjiž. prevzeti: Preobdala jo je moč gorskega zraka in oči so ji skupaj lezle (I. Tavčar)
SSKJ²
preobdávčiti -im dov. (á ȃ)
preveč obdavčiti: preobdavčiti kmetijo
SSKJ²
preobíl -a -o [preobiu̯ in preobilprid. (ȋ ī)
zastar. preobilen: preobil dež; preobilo plačilo
    preobílo prisl.:
    preobilo zajtrkovati
     
    knjiž. izgovarjal se je, da ima preobilo dela preveč
SSKJ²
preobílen -lna -o [tudi preobiu̯naprid. (ȋ)
nav. ekspr. preveč obilen, velik: preobilen zaslužek; preobilne padavine; preobilna večerja / od preobilnega dela je že čisto izčrpan / preobilen človek / preobilno čustvo premočno
    preobílno prisl.:
    preobilno večerjati
SSKJ²
preobílica -e ž (ȋ)
knjiž., z rodilnikom prevelika količina, množina: preobilica domnev onemogoča jasno razlago pojava; zaradi preobilice povabil iz tujine zelo malo nastopa doma; preobilica sončnih žarkov povzroča opekline
// zelo velika količina, množina: na večerji so nam postregli s preobilico raznovrstnih jedi; preobilica surovin omogoča poceni proizvodnjo
SSKJ²
preobílje -a s (ȋ)
1. nav. ekspr. stanje, za katero je značilen obstoj zelo velike količine materialnih dobrin: naveličati se preobilja / živeti v preobilju
2. knjiž., z rodilnikom prevelika količina, množina: preobilje metafor dela pesem nerazumljivo; preobilje podatkov, gradiva / biti zmeden od preobilja čustev
// zelo velika količina, množina: navduševalo ga je preobilje rož na vrtu; uživati v preobilju barv in oblik / miza se šibi pod preobiljem jedi / imeti vsega v preobilju zelo veliko; preveč
 
knjiž., ekspr. v sebi čuti preobilje ljubezni, življenja močno, intenzivno doživlja ljubezen, življenje
 
lit. (besedno) preobilje pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi; pleonazem
SSKJ²
preobjéda -e ž (ẹ̑)
bot. strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju, Aconitum: tam raste preobjeda in jelenov jezik / navadna preobjeda
SSKJ²
preobjédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od preobjedati se: praznično preobjedanje / preobjedanje z mesnimi jedmi
// prehranska motnja, ki se kaže v večkratnem, navadno ponavljajočem se pretiranem jedenju: biti nagnjen k preobjedanju; znaki kompulzivnega preobjedanja / otroci z motnjo preobjedanja
SSKJ²
preobjédati se -am se nedov. (ẹ́)
pretirano veliko jesti; prenajedati se: med prazniki se prevečkrat preobjedajo
// pretirano veliko jesti zaradi prehranske motnje: ob tesnobi in negativnih mislih se je pogosto preobjedala
SSKJ²
preobjédenec -nca m (ẹ̑)
ekspr. kdor je zaradi izobilja objesten, predrzen: nehvaležni preobjedenci
SSKJ²
preobjédenost -i ž (ẹ̑)
stanje preobjedenega človeka: stalna preobjedenost povzroča mnoge bolezni / ekspr. občutje preobjedenosti in praznine naveličanosti
SSKJ²
preobjést -i ž (ẹ̑)
knjiž. preobjestnost: fantovska preobjest / prevzela ga je preobjest
SSKJ²
preobjésten -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
preveč objesten: preobjestni otroci; biti preobjesten
SSKJ²
preobjésti se -jém se dov., 2. mn. preobjéste se, 3. mn. preobjedó se tudi preobjêjo se; preobjêj se in preobjèj se preobjêjte se; preobjédel se preobjédla se, stil. preobjèl se preobjéla se (ẹ́)
1. preveč se najesti: krava se je preobjedla; preobjesti se pri kosilu
2. naveličati se: preobjedli so se konzerv / ekspr.: drug drugega sta se preobjedla; preobjedel se je njihove družbe; vsega so se preobjedli
 
ekspr. preobjedel se je (belega) kruha zaradi izobilja je objesten, predrzen
    preobjéden -a -o:
    preobjedeni gostje; vsega dobrega preobjedeni ljudje
SSKJ²
preobjéstnost -i ž (ẹ́)
lastnost preobjestnega človeka: naveličali so se njegove preobjestnosti; fantovska preobjestnost / obšla ga je preobjestnost
SSKJ²
preobkládati -am nedov. (ȃ)
1. ekspr. delati, da je kdo v preveliki meri deležen česa: preobkladati koga z delom
2. zastar. preoblagati: ne preobkladajte zidov z marmorjem
SSKJ²
preobláčenje -a s (á)
glagolnik od preoblačiti: preoblačenje bolnika; kabina, prostor za preoblačenje / preoblačenje kavčev
SSKJ²
preoblačílnica -e ž (ȋ)
oblačilnica: tekmovalci so odšli v preoblačilnico
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preobláčiti -im nedov., preobláčite in preoblačíte; preoblačíla tudi preobláčila (á)
1. oblačiti v drugo oblačilo, perilo: preoblačiti otroka; zaradi potenja se mora večkrat preoblačiti
// navadno v zvezi z v oblačiti v drugo oblačilo, da nosilec ne bi bil prepoznan: medtem ko so ga preoblačili v žensko, je nekdo potrkal; zaradi prikrivanja se je preoblačil v železničarja
2. prekrivati, obdajati z drugo prevleko: preoblačiti blazine, pernice / preoblačiti gumbe, kavče
● 
ekspr. rak se navadno preoblači enkrat na leto se levi
SSKJ²
preoblágati -am nedov. (ȃ)
preveč oblagati: ne preoblagajte sten z lesom / ekspr. preoblagati koga z delom / ekspr. preoblagati opise s podrobnostmi
SSKJ²
preoblásten -tna -o prid. (á ā)
preveč oblasten: preoblasten človek; postati preoblasten / preoblastno vedenje
SSKJ²
preobléčenec -nca m (ẹ̑)
kdor se obleče v drugo oblačilo, da ne bi bil prepoznan: preoblečenca so kmalu prepoznali
SSKJ²
preobléči -obléčem dov., preobléci preoblécite in preoblecíte; preoblékel preoblékla (ẹ́)
1. obleči v drugo oblačilo, perilo: preobleči bolnika, otroka; preobleči se za nastop; ko pride domov, se preobuje in preobleče / preobleči mrliča obleči ga v oblačilo, v katerem bo pokopan / preobleči srajco
// navadno v zvezi z v obleči v drugo oblačilo, da nosilec ne bi bil prepoznan: kurirja so preoblekli v železničarja; preobleči se v moškega, star. za moškega
2. obleči v določeno oblačilo kot znamenje novega stanu, pripadnosti: mobilizirance so še isti dan preoblekli
3. prekriti, obdati z drugo prevleko: preobleči blazino, prešito odejo / preobleči gumbe, naslanjač; preobleči kaj s pohištvenim blagom, z usnjem / preobleči senčnik svetilke
● 
pog. preobleči posteljo zamenjati posteljno perilo; ekspr. preobleči kritiko v fantastično pripoved dati kritiki obliko, videz fantastične pripovedi; ekspr. nebo se je preobleklo (z oblaki) pokrilo, prekrilo z oblaki
    preobléčen -a -o:
    v berača preoblečen vohun; z usnjem preoblečena klop; sem že preoblečen
     
    rel. po dveh letih življenja v samostanu je bila preoblečena
SSKJ²
preobléka -e ž (ẹ̑)
1. oblačilo, perilo za preoblačenje: daj mu kaj preobleke; na potovanje je vzel malo preobleke
2. oblačilo, v katero se kdo obleče, da ne bi bil prepoznan: spoznati koga kljub preobleki / morilec je prišel v preobleki inštalaterja / ribiška preobleka vohunske ladje jih ni preslepila; pren. on je romantičen človek v moderni preobleki
3. glagolnik od preobleči: preobleka je končana
● 
usnjena preobleka stola je poškodovana prevleka; kupiti šest preoblek za blazino prevlek; ekspr. tuji pesniki v slovenski preobleki v slovenskem prevodu
♦ 
rel. (redovniška) preobleka obred, pri katerem se kandidat, novinec preobleče v redovno oblačilo
SSKJ²
preoblíčiti -im dov. (í ȋ)
star. preoblikovati, spremeniti: ledeniki so preobličili zemeljsko površje / to ga je preobličilo v osebnost; podoba pokrajine se je preobličila / slutnja se je preobličila v spoznanje
    preoblíčen -a -o:
    v simbol preobličeni opis požara
SSKJ²
preoblíka -e ž (ȋknjiž.
1. drugačna, spremenjena oblika: to je le preoblika grškega izraza
2. preoblikovanje: možnost umetne preoblike
SSKJ²
preoblikoválec -lca [preoblikovau̯ca tudi preoblikovalcam (ȃ)
kdor kaj preoblikuje: preoblikovalec besedila / nekateri umetniki so bolj opazovalci kot preoblikovalci življenja / publ. ta dogodek je bil pomemben preoblikovalec razmer jih je zelo preoblikoval
SSKJ²
preoblikoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na preoblikovanje: preoblikovalni postopek / preoblikovalna moč
SSKJ²
preoblikovánje -a s (ȃ)
glagolnik od preoblikovati: postopek preoblikovanja / preoblikovanje mišljenja / preoblikovanje kapljic v kristale
SSKJ²
preoblikováti -újem dov. (á ȗ)
dati čemu drugačno obliko: preoblikovati glavo kipa / ledeniki so preoblikovali pokrajino / ljudstvo je pesmi po svoje preoblikovalo / pesnik je dogodek preoblikoval v simbol
    preoblikováti se 
    dobiti drugačne značilnosti: ta literarna smer se je pozneje močno preoblikovala / kapljice so se preoblikovale v drobne kristale / društvo se je preoblikovalo v akademijo
    preoblikován -a -o:
    preoblikovan izdelek; preoblikovani spomini na mladost
SSKJ²
preobljúdenost -i ž (ȗ)
knjiž. prenaseljenost: preobljudenost vzhodne Azije / ekspr. posledica je bila preobljudenost tega dela morja z ribami je bila, da je bilo, živelo tu preveč rib
SSKJ²
preobljúditi -im dov. (ú ȗ)
knjiž. prenaseliti: preobljuditi rodovitno pokrajino
    preobljúden -a -o:
    preobljuden otok; preobljudena hiša; izogibal se je preobljudenih ulic ulic, na katerih je bilo zelo veliko ljudi
SSKJ²
preobložênost -i ž (é)
lastnost, značilnost preobloženega: baročna preobloženost stavka / ekspr. zaradi preobloženosti z delom moram odpovedati svojo udeležbo / ekspr. izgovarja se s preobloženostjo s prezaposlenostjo
SSKJ²
preobložíti -ím dov., preoblóžil (ī í)
preveč obložiti: preobložiti stene z okraski / pazi, da konja, voza ne preobložiš / ekspr. preobložiti koga z delom, s skrbmi / ekspr. preobložiti spis z okraski
● 
ekspr. preobložiti si želodec preveč jesti, piti
    preobložèn -êna -o:
    preobloženi vozovi so se na klancu ustavili; njegov slog je preobložen; biti preobložen z delom
     
    ekspr. z leti preobložen mož zelo star; ekspr. povabiti goste k preobloženim mizam k mizam, na katerih je velika količina jedi in pijač; ekspr. letos so drevesa preobložena s sadjem je na drevesih zelo veliko sadja
SSKJ²
preobnôva -e ž (ȏ)
knjiž. obnova, prenova: preobnova gradu / duhovna preobnova človeka
SSKJ²
preobókati -am dov. (ọ̄ ọ̑)
na novo obokati: zidar je preobokal in popravil peč
 
cerkev je imela prej raven strop, kasneje so jo preobokali ji naredili oboke
    preobókan -a -o:
    hodnik je preobokan
SSKJ²
preobráčanje -a s (ā)
glagolnik od preobračati: preobračanje listov / preobračanje besed, dejstev / preobračanje kozolcev
SSKJ²
preobráčati -am nedov. (ā ȃ)
1. obračati: preobračati bolnika; vso noč se v vročici preobrača po postelji / preobračala je pismo in iskala podpis / preobračati seno; nervozno je preobračal liste v knjigi
2. delati, da dobi kaj drugačen pomen, drugačno vsebino: rad preobrača dejstva / znanost je začela preobračati prejšnje ugotovitve; preobračati navade spreminjati
● 
ekspr. ne preobračaj besed razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; preobračati kozolce delati obrate telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi; ekspr. preobračati politične kozolce spreminjati politične nazore
    preobráčati se navadno s prislovnim določilom
    izraža prehajanje v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obračati se: položaj se je počasi preobračal nam v korist
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preobràt -áta m (ȁ á)
navadno s prilastkom dejstvo, da postane kaj popolnoma drugačno od prejšnjega, da se zelo spremeni potek česa: zdaj je nastopil preobrat; takega preobrata ni pričakoval; to je bil odločilen preobrat v tekmi, v življenju / duševni, miselni preobrat; vremenski preobrat
 
lit. dejstvo, da se (zelo, odločilno) preusmeri potek dramskega dogajanja, pripovedi
SSKJ²
preobráten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na preobrat: preobratno leto / preobratni dogodki
SSKJ²
preobrázba -e ž (ȃ)
1. pojav, da dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: nastopila je družbena, politična preobrazba; duševne, idejne preobrazbe
2. glagolnik od preobraziti: načrt za gospodarsko preobrazbo države; notranja preobrazba človeka; preobrazba amaterskega gledališča v poklicno
♦ 
bot. preobrazba sprememba rastlinskih organov zaradi drugačnega načina prehrane, okolja; preobrazba listov; zool. preobrazba sprememba živalskega organizma na razvojni stopnji med jajčecem in odraslo živaljo; popolna preobrazba ki ima vse razvojne stopnje; preobrazba žuželk
SSKJ²
preobrázben -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na preobrazbo: preobrazbene značilnosti / preobrazbeni proces
SSKJ²
preobráziti -im dov. (ā ȃ)
narediti, povzročiti, da dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: nove ideje so preobrazile ljudi; ljubezen preobrazi človeka; idejno preobraziti učne načrte / preobraziti tovarištvo v prijateljstvo; življenje na vasi se je preobrazilo / preobrazil se je v revolucionarja
 
bot. listi so se preobrazili; zool. ličinke se preobrazijo
    preobrážen -a -o:
    v čeljusti preobražene okončine; počutil se je kot preobražen
SSKJ²
preobrazováti -újem nedov. (á ȗ)
preobražati: nove ideje preobrazujejo svet; življenje v mestu ljudi preobrazuje; družba se vedno hitreje preobrazuje; pokrajina se preobrazuje pod vplivom industrializacije
    preobrazujóč -a -e:
    preobrazujoči vplivi
SSKJ²
preobrážanje -a s (á)
glagolnik od preobražati: preobražanje človeka; vsebinsko preobražanje dela; preobražanje gospodarstva iz kapitalističnega v socialistično in nazaj
SSKJ²
preobrážati -am nedov. (á)
delati, povzročati, da dobiva kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: taka odkritja preobražajo svet; idejno, politično preobražati ljudi; družba se je začela preobražati; njegova poezija se je vidno preobražala / v tem okolju se je preobražal v novega človeka
 
zool. paglavec se preobraža v žabo
SSKJ²
preobráženje -a s (ȃ)
glagolnik od preobraziti: preobraženje družbe
SSKJ²
preobraževálec -lca [preobraževau̯ca in preobraževalcam (ȃ)
ekspr. kdor kaj preobražuje: preobraževalec narave
SSKJ²
preobraževálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na preobraževanje: preobraževalni vplivi / preobraževalni procesi v družbi
SSKJ²
preobraževánje -a s (ȃ)
glagolnik od preobraževati: preobraževanje družbe; proces preobraževanja
SSKJ²
preobraževáti -újem nedov. (á ȗ)
delati, povzročati, da dobiva kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: preobraževati življenje; preobraževati se v skladu z družbenim razvojem
    preobražujóč -a -e:
    preobražujoča moč
SSKJ²
preobremenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od preobremeniti: taka teža je preobremenitev za avtomobil / duševna, telesna preobremenitev; preobremenitev učencev z domačimi nalogami / preobremenitev avtomatske centrale; zaradi preobremenitve se je stroj pokvaril
SSKJ²
preobremeníti -ím dov., preobreménil (ī í)
preveč obremeniti: preobremeniti ladjo; preobremeniti tovorno žival / učitelj je preobremenil učence; preobremeniti koga z delom, s funkcijami / s tekom preobremeniti srce
 
ekspr. preobremeniti si želodec preveč jesti, piti
 
teh. preobremeniti stroj
    preobremenjèn -êna -o:
    vsi so preobremenjeni; biti preobremenjen z delom; preobremenjeno vozilo
     
    publ. ta cesta je v sezoni preobremenjena na njej je zelo velik promet
SSKJ²
preobremenjênost -i ž (é)
prevelika obremenjenost: čoln se je zaradi preobremenjenosti potopil / preobremenjenost zdravnikov; preobremenjenost v službi; preobremenjenost z delom / preobremenjenost pristanišča
SSKJ²
preobremenjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od preobremenjevati: preobremenjevanje vozila / preobremenjevanje učencev z učenjem letnic
SSKJ²
preobremenjeváti -újem nedov. (á ȗ)
preveč obremenjevati: preobremenjevati temelje, voz / služba ga ne preobremenjuje; preobremenjevati učence z domačimi nalogami
 
preobremenjevati govor s pregovori in reki delati ga manj razumljivega; ekspr. bolnik želodca ne sme preobremenjevati ne sme preveč, čez mero jesti
 
teh. preobremenjevati motor
SSKJ²
preobrníti in preobŕniti -em dov. (ī ŕ)
1. obrniti: preobrnil je ponesrečenca, ki je ležal na cesti; preobrnil se je v postelji / preobrniti zaboj in sesti nanj / preobrniti žepe
2. narediti, da dobi kaj drugačen pomen, drugačno vsebino: preobrniti smisel izjave / tega dejstva ni mogoče preobrniti; preobrniti svoje navade spremeniti
● 
pog. preobrnila je vso hišo, pa ga ni našla preiskala; zastar. mačka je preobrnila skledo mleka prevrnila; pog. vse stanovanje mi je preobrnil vse je razmetal, spravil v nered
    preobrníti se in preobŕniti se navadno s prislovnim določilom
    izraža prehod v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obrniti se: položaj se je preobrnil nam v škodo; nekoč se bo preobrnilo na bolje / razmere so se popolnoma preobrnile
    ● 
    zastar. preobrnil se je v treznega človeka spreobrnil
    preobŕnjen -a -o:
    preobrnjeni procesi; sedeti na preobrnjeni posodi; preobrnjena dejstva
SSKJ²
preobséžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
preveč obsežen: preobsežno posestvo / preobsežna knjiga / učni program je preobsežen / preobsežne raziskave
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preobšíren -rna -o prid.(ī)
preveč obširen: preobširno dvorišče / preobširne priprave / knjiga je preobširna preobsežna
    preobšírno prisl.:
    preobširno pripovedovati, razlagati
SSKJ²
preobtéžba -e ž (ẹ̑)
glagolnik od preobtežiti: zaradi preobtežbe je plošča počila
SSKJ²
preobtežênost -i ž (é)
lastnost, značilnost preobteženega: preobteženost dvigala, letala / preobteženost z delom / ekspr. preobteženost sloga
SSKJ²
preobteževáti -újem nedov. (á ȗ)
preveč obteževati: preobteževati tovorno žival / ekspr. preobteževati razpravo s citati
SSKJ²
preobtežítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od preobtežiti: preobtežitev dvigala, mostu
SSKJ²
preobtežíti -ím dov., tudi preobtéži; preobtéžil (ī í)
preveč obtežiti: preobtežiti ladjo, voz; preobtežiti žival / ekspr. preobtežiti pripovedovanje s podrobnostmi
    preobtežèn -êna -o:
    preobteženi nosači; preobtežen slog; preobteženo letalo
SSKJ²
preobúti -obújem dov., preobúl in preobùl (ú ȗ)
obuti v drugo obuvalo: preobleči in preobuti otroka; bil je moker in se je hitro preobul / preobuti čevlje; preobuti si nogavice
● 
ekspr. preobuti konja na novo podkovati
SSKJ²
preobúvati -am nedov., tudi preobuvála (ú)
obuvati v drugo obuvalo: preoblačiti in preobuvati otroke; ravno se preobuva / preobuvati čevlje; redno si preobuvati nogavice
SSKJ²
preobvézati in preobvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́)
na novo obvezati: preobvezal ga je bolničar; preobvezati ranjenca / preobvezati rano
SSKJ²
preobvezovalíšče -a s (í)
obvezovališče: prenesti ranjenca v preobvezovališče
SSKJ²
preobvezoválnica -e ž (ȃ)
obvezovalnica: prenesti ranjenca v preobvezovalnico
SSKJ²
preobvezováti -újem nedov. (á ȗ)
na novo obvezovati: redno preobvezovati ranjence / preobvezovati rane
SSKJ²
preobvládati -am dov. (ā)
knjiž. obvladati, premagati: nihče ga ni mogel preobvladati / goste je preobvladala pijanost
SSKJ²
preobzíren -rna -o prid.(ī)
preveč obziren: prepameten in preobziren je za kaj takega; preobzirna je, da bi ga to vprašala
    preobzírno prisl.:
    preobzirno ravnati s kom
SSKJ²
preobžréti se -žrèm se dov., preobžŕl se (ẹ́ ȅ)
1. nizko preobjesti se: preobžrl se je, zato ne more spati
2. slabš. naveličati se: preobžrli smo se enolične hrane / preobžrl sem se njihove družbe
SSKJ²
preocenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od preoceniti: nove razmere so zahtevale tudi preocenitev literarnih del; preocenitev vrednot prevrednotenje
SSKJ²
preocéniti -im, in preoceníti in preocéniti -im dov. (ẹ́; ī ẹ́)
drugače, na novo oceniti: nova družba je marsikak zgodovinski pojav preocenila / knjiž. preoceniti vrednote prevrednotiti
● 
knjiž. težko je preoceniti pisatelja po njegovem prvem delu oceniti
SSKJ²
preočíten -tna -o prid. (í ī)
preveč očiten: kazati preočiten prezir; preočitna laž / ekspr. preočitno nesorazmerje
    preočítno prisl.:
    preočitno se ga izogiba; preočitno kaže razočaranje; preočitno posnemati
SSKJ²
preoddájati -am nedov. (ȃ)
knjiž. posredovati, zapuščati: preoddajati izročilo, pesmi poznejšim rodovom
SSKJ²
preoddáljen -a -o prid. (ȃ)
preveč oddaljen: preoddaljeni so, da bi jih lahko dohiteli / preoddaljeni kraji; od mesta so preoddaljeni
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preoddáljenost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost preoddaljenega: zaradi preoddaljenosti od ceste niso mogli izkoriščati gozda / preoddaljenost od družine
SSKJ²
preodéti -dénem dov., preodêni preodeníte (ẹ́)
knjiž. preobleči: preodeti otroke / preodeti predpasnik / pobeglega so preodeli; preodel se je v kmeta
    preodét -a -o:
    biti preodet v berača
SSKJ²
preodkrít -a -o prid. (ȋ)
preveč odkrit: preodkrit in prepošten človek; biti preodkrit / preodkrite izjave
SSKJ²
preodlíčen -čna -o prid. (í ī)
ekspr. zelo odličen: vreme je bilo preodlično / imeti preodličen spomin / zbrala se je sama preodlična gospoda
SSKJ²
preodlóčen -čna -o prid.(ọ́ ọ̄)
preveč odločen: preodločen človek / preodločna beseda
    preodlóčno prisl.:
    preodločno zahtevati
SSKJ²
preogrômen in preogrómen -mna -o prid. (ȏ; ọ̑)
preveč ogromen: poslopje je preogromno za tako dejavnost
SSKJ²
preohlápen -pna -o prid. (á ā)
preveč ohlapen: preohlapne hlače / preohlapne mišice / ekspr. ta definicija je preohlapna
SSKJ²
preokóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄)
preveč okoren: biti preokoren in preneroden za tako družbo / preokorni čevlji / preokorna pisava / preokorno izražanje / star človek ima preokorne prste za natančno delo
● 
knjiž. beseda je preokorna, da bi izrazila mojo žalost moja žalost je tako velika, da se ne da izraziti z besedami
    preokórno prisl.:
    preokorno se vesti
SSKJ²
preokreníti -krénem dov. (ī ẹ́)
knjiž. spremeniti, predrugačiti: vse je prenaredil in preokrenil; čudil se je, da se je tako nenadoma preokrenil; brezoseb. potrpeti je treba, se bo že preokrenilo / preokreniti potek dogodkov
// obrniti, preusmeriti: veter je preokrenil dim / preokreniti pot napredka; bojna sreča se je preokrenila
SSKJ²
preokrèt -éta m (ȅ ẹ́)
knjiž. preobrat, preusmeritev: v njegovi bolezni je nastal preokret; preokret v duševnem življenju / preokret od starih norm k novim
SSKJ²
preokrétnica -e ž (ẹ̑)
publ. prelomnica, mejnik: te volitve bi lahko bile preokretnica v zgodovini naše države; novo letalo pomeni preokretnico v letalski industriji
SSKJ²
preokupácija -e ž (ápubl.
1. zanimanje, zavzetost: opis duševnosti junakov je avtorjeva osrednja preokupacija; miselne in čustvene preokupacije mladega človeka / ustvarjalna preokupacija pisateljev
// skrb, zaposlitev: njegova glavna preokupacija je zdaj učenje / vsakdanje preokupacije meščanov
2. preobremenitev, prezaposlenost: preokupacija današnjega človeka / potreba po sprostitvi zaradi preokupacij
SSKJ²
preonegáviti -im dov. (á ȃ)
ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dovršno dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: marsikaj bo treba še preonegaviti; ga bomo že preonegavili, da ti bo verjel prepričali; hudo bo, če se ta reč kako ne preonegavi spremeni, reši
SSKJ²
preoptimístičen -čna -o prid.(í)
preveč optimističen: preoptimističen človek / preoptimistično razpoloženje / preoptimistične napovedi
    preoptimístično prisl.:
    preoptimistično soditi
SSKJ²
preoráti -ôrjem in -órjem dov., preôrji preorjíte; preorál (á ó, ọ́)
1. zrahljati zemljo s plugom: preorati ledino, njivo / spomladi so praho preorali ponovno zorali; do konca tedna bodo vse preorali končali oranje
2. nav. ekspr. narediti čez kaj brazdi podobne zareze: avtomobili so preorali cesto; ladja je preorala morske valove; pren. skrbi so mu preorale obraz
    preorán -a -o:
    preoran obraz; preorana njiva; vonj preorane zemlje; pokrajina je preorana od številnih rek in grap
SSKJ²
preorávati -am nedov. (ȃ)
rahljati zemljo s plugom: preoravati ledino, njivo
SSKJ²
preorganizírati -am dov. (ȋ)
na novo organizirati: preorganizirati šolstvo; zdravstvo se je preorganiziralo
 
delavnico so preorganizirali po najsodobnejših načelih preuredili, predelali
SSKJ²
preorientácija -e ž (á)
publ. preusmeritev: preorientacija s sedanjega načina dela poteka počasi; preorientacija našega izvoza na dežele v razvoju / poklicna, politična preorientacija; metodološka preorientacija v šolstvu / doživljati miselno preorientacijo
SSKJ²
preorientírati -am dov. (ȋ)
publ. preusmeriti: preorientirati uporabo s tekočega goriva na trdo; preorientirati vzgojo otrok; podjetje se je preorientiralo na izdelovanje plastičnih predmetov / preorientiral se je na študij zgodovine
    preorientíran -a -o:
    preorientirana poraba, prodaja; v tehniko preorientiran človek usmerjen
SSKJ²
preosében -bna -o prid.(ẹ̑)
preveč oseben: zaradi preosebnega odnosa do tega vprašanja ni mogel biti objektiven / preosebna kritika
    preosébno prisl.:
    preosebno jemati pripombe
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preosnávljati -am nedov. (á)
knjiž. spreminjati, reformirati: hotel je preosnavljati svet
SSKJ²
preosnôva -e ž (ȏ)
knjiž. preoblikovanje, preureditev: preosnova vlade ni izboljšala položaja v državi; politična preosnova organizacije; sodeluje pri preosnovi podjetja / preosnova medčloveških odnosov / preosnova šolstva reforma, reformiranje
SSKJ²
preosnoválec -lca [preosnovau̯ca in preosnovalcam (ȃ)
knjiž. preoblikovalec, preurejevalec: bil je preosnovalec literarne zgodovine / prizadevanja preosnovalcev družbe reformatorjev
SSKJ²
preosnovánje -a s (ȃ)
glagolnik od preosnovati: s preosnovanjem uprave se je stanje izboljšalo / čutili so potrebo po preosnovanju človeške družbe
SSKJ²
preosnovátelj -a m (ȃ)
knjiž. reformator: preosnovatelj šolstva / krščanski preosnovatelji
SSKJ²
preosnováti -snújem dov., preosnovál (á ú)
knjiž. preoblikovati, preurediti: ministrski predsednik je preosnoval vlado; inštitut se je preosnoval v samostojno znanstveno enoto / družba se je preosnovala po načelih svobodnega odločanja / preosnovati šolstvo reformirati
SSKJ²
preostája -e ž (ȃ)
knjiž., v zvezi na preostajo na pretek: rekel je, da nima časa na preostajo; vsega so imeli na preostajo
SSKJ²
preostájanje -a s (ā)
knjiž., v zvezi na preostajanje na pretek: hrane nikoli niso imeli na preostajanje; doma imajo vsega na preostajanje
SSKJ²
preostájati -am nedov. (ā)
nav. 3. os. (večkrat) biti še
a) neporabljen, nerazdeljen; ostajati: nikoli mu ne preostaja dosti časa; kaj pa še hočeš, saj vam doma vsega preostaja
b) neopravljen, nenarejen: preostajalo mu je še nekaj izpitov
c) nav. ekspr. edino mogoč, primeren: preostaja mu samo dvoje: da gre ali pa da se pobota z materjo; ne preostaja mi nič drugega, kot da govorim z njim
SSKJ²
preostáli -a -o prid. (á)
ki je preostal: preostale izpite je opravil jeseni; preostalo hrano so spravili v hladilnik / plačal je še preostalih pet tisoč evrov dolga
 
publ. pripovedoval je še o dveh preostalih mestih, ki si ju je ogledal na potovanju o katerih še ni pripovedoval; prim. preostati
SSKJ²
preostánek -nka m (ȃ)
1. neporabljen, nerazdeljen, neopravljen del kake celote; ostanek: nekaj denarja je razdelil, preostanek pa je spravil v žep; preostanek vode je zlil nazaj v vodnjak / prijatelju je vrnil še zadnji preostanek dolga
2. nav. mn., navadno s prilastkom še obstoječi del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: ogledovali so si zanimive preostanke iz rimskih časov; preostanki preperelih kamnin / bele obleke so preostanek noše iz starih časov
SSKJ²
preostáti -stánem dov. (á ȃ)
nav. 3. os. biti še
a) neporabljen, nerazdeljen; ostati: pred odhodom vlaka ji je preostalo še nekaj časa, pa je šla še v trgovino; kruha ji je preostalo le še za nekaj dni; do konca meseca mu ni preostalo več mnogo denarja
b) neopravljen, nenarejen: preostalo mu je še nekaj izpitov
c) nav. ekspr. edino mogoč, primeren: ne preostane mu nič drugega, kot da ga prosi za pomoč; kaj nam po vsem tem še preostane kaj lahko še storimo / oškodovancu preostane samo še tožba; prim. preostali
SSKJ²
preóster -tra tudi -ôstra -o stil. prid. (ọ́, ó)
preveč oster: nož je preoster predmet za otroke / ta prašek je za pomivanje občutljive posode preoster / izgovoril je preostro besedo; prisodili so ji preostro kazen; v časopisu so objavili preostro kritiko njegove najnovejše drame / njegov oče je preoster človek; ne bodi preoster z njim / ekspr. ima preoster glas, da bi bil lep / zaradi preostrega mraza ni odšel na sprehod prehudega / to podnebje je zanj preostro / ovinek je bil preoster, da bi ga lahko prevozil s tako hitrostjo / njene črte, poteze na obrazu so preostre
● 
evfem. njegov sluh ni preoster oster
    preóstro in preostró tudi preôstro prisl.:
    preostro govoriti; nikar ne sodite preostro mojih dejanj; nekateri vozniki preostro zavijajo
SSKJ²
preosvetlíti -ím dov., preosvétli in preosvêtli; preosvétlil (ī í)
fot. preveč osvetliti: pri eksponiranju je fotograf preosvetlil film
    preosvetljèn -êna -o:
    preosvetljena slika
SSKJ²
preotéti -otmèm dov., preotél; nam. preotét in preotèt (ẹ́ ȅknjiž.
1. (s silo) vzeti, odvzeti: preoteli so jim posestva
2. prevzeti: preoteti prvenstvo, zmago / preoteti komu dekle
SSKJ²
preotróčji -a -e prid. (ọ́)
preveč otročji: premlad je še in preotročji / ekspr. preotročje razmišljanje preveč nezrelo, neresno
    preotróčje prisl.:
    preotročje se vesti
SSKJ²
preózek -zka -o prid. (ọ́)
preveč ozek: odrezati preozek trak / preozka cesta, gaz / preozek rokav; hlače so mi preozke / ekspr. biti preozek v svojih nazorih / ekspr. preozko pojmovanje umetnosti
    preózko prisl.:
    preozko gledati na kaj; preozko kaj opredeliti
SSKJ²
prepàd -áda m (ȁ á)
1. kraj z navpično ali skoraj navpično spuščajočo se strmino: gams se ne boji strmin in prepadov; stati nad prepadom; skalnati prepadi / pasti v prepad; ekspr. pod plezalcem je zijal prepad je bila velika globina / nar. dvajset metrov širok prepad brezno; pren. mladost je polna notranjih prepadov; prepadi v duši
 
geogr. zelo strmo, navpično se spuščajoča strmina
2. ekspr. kar onemogoča sodelovanje med različnima stranema: premostiti prepad med sprtima strankama; poglabljanje prepada med razvitimi in nerazvitimi deželami
3. ekspr., z rodilnikom velika mera česa hudega, neprijetnega: rešiti se iz prepada dvomov; pehati koga v prepad obupa; najti izhod iz prepada sovraštva
● 
ekspr. pahnil ga je iz največje sreče v prepad v veliko nesrečo; ekspr. med njima je nepremostljiv prepad tako velike razlike, nasprotja, da jih ni mogoče odpraviti; rob prepada pripeljati kaj na rob prepada spraviti v veliko nevarnost za obstoj; biti na robu prepada v veliki nevarnosti za obstoj
SSKJ²
prepádati -am nedov. (ā ȃ)
1. knjiž. padati, spuščati se: prišla sta do sten, ki so strmo prepadale v morje / ekspr. na tem mestu prepada planota v ozko dolino
2. star. propadati, uničevati se: bolelo ga je, ko je videl, kako vse prepada
    prepadajóč -a -e:
    prepadajoča vas
SSKJ²
prepáden -dna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na prepad: prepadna stran gore / prepadno skalovje
2. ekspr. zelo strm: prepadne senožeti, steze; prepadna stena / prepadne globeli z zelo strmimi bregovi
    prepádno prisl.:
    stena se prepadno spušča
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prepádenost -i ž (ȃ)
groza, prestrašenost, osuplost: prepadenost mu je sijala iz oči; od prepadenosti ni mogel odgovoriti
● 
zastar. bolnikova prepadenost shujšanost, upadlost
SSKJ²
prepádnica -e ž (ȃ)
brezno, prepad: potok teče v prepadnico
SSKJ²
prepaginírati -am dov. (ȋ)
knjiž. na novo oštevilčiti (strani): ker je dodal nekaj novih poglavij, je moral rokopis prepaginirati
SSKJ²
prepahníti in prepáhniti -em, tudi prepáhniti -em dov. (ī á; á ā)
star. prebosti, predreti: kopje mu prepahne prsi, ramo / prepahniti steno
● 
star. prepahniti (si) želodec preobložiti si želodec
SSKJ²
prepájanje -a s (ā)
glagolnik od prepajati: prepajanje lesa s kemičnimi snovmi / prepajanje kmeta z meščanskimi idejami; delu se pozna prepajanje domače kulture s tujimi umetnostnimi vplivi
SSKJ²
prepájati -am nedov. (ā)
1. delati, da se kaka snov, navadno tekoča, popolnoma razširi po drugi snovi: prepajati les s kemičnimi sredstvi; prepajati platno s klejem; pren. oče ga je prepajal z ljubeznijo do domovine
2. nav. ekspr. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: vonj rož prepaja ozračje; to čustvo jo čedalje bolj prepaja / nova spoznanja prepajajo človekov odnos do sveta / odgovoril je z glasom, ki ga je prepajal strah
    prepájati se 
    dobivati vase veliko kake snovi, navadno tekoče: obleka se prepaja z vodo
SSKJ²
prepakírati -am dov. (ȋ)
na novo zaviti: trgovska podjetja na veliko morajo prepakirati blago, preden ga dajo v prodajo
SSKJ²
prepámeten -tna -o prid. (á)
preveč pameten: za kaj takega je mnogo prepameten / prepameten je, da ne bi mogel rešiti naloge
SSKJ²
preparácija -e ž (á)
1. prepariranje: preparacija metuljev, rastlin / za preparacijo angleškega berila je porabil precej časa
2. šol. zvezek za izpisovanje neznanih besed, slovničnih oblik iz besedila: pokazati profesorju preparacijo; iztrgati list iz preparacije
SSKJ²
preparacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na preparacijo: preparacijski pripomočki / preparacijski zvezek
SSKJ²
preparandíja -e ž (ȋ)
zastar. učiteljišče: hoditi v preparandijo; poučeval je na preparandiji
 
šol. preparandija nekdaj razred, tečaj za učence z nezadostno izobrazbo, namenjen pripravi za vstop na učiteljišče, pripravnica
SSKJ²
preparandíst -a m (ȋ)
zastar. učiteljiščnik: preparandisti so se morali učiti igrati na orgle
SSKJ²
preparandístka -e ž (ȋ)
zastar. učiteljiščnica: srečanje preparandistk; preparandisti in preparandistke
SSKJ²
preparándka -e ž (ā)
zastar. učiteljiščnica: sin je bil gimnazijec, hči pa preparandka
SSKJ²
preparát -a m (ȃ)
1. na določen način pripravljena snov za določen namen, pripravek: zdravniki preizkušajo nov preparat; preparat so vbrizgavali vsake tri ure / farmacevtski, kozmetični preparati; hormonski, vitaminski preparat; krema vsebuje žvepleni preparat; preparati za umivanje las, zatiranje mrčesa
2. žival, rastlina ali njeni deli, pripravljeni za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: narediti preparat za šolsko zbirko; preparat želodca, žile; preparati za pouk biologije / mikroskopski preparat; mokri, suhi preparat / lepo ohranjen preparat martinčka v epruveti
 
med. barvati histološki preparat
SSKJ²
prepárati -am dov. (ȃ)
1. navadno z vzdolžnim rezanjem, trganjem narediti, da kaj ni več celo: preparal je rokav in obvezal ranjenca / preparati živali trebuh / z lasnico je preparala ovitek pretrgala, raztrgala
2. ekspr. pretrgati, razdeliti: blisk za hip prepara temo / strel je že drugič nasilno preparal tišino
    prepáran -a -o:
    igrači je iz preparanega trebuha visela žima
SSKJ²
preparátor -ja m (ȃ)
kdor se poklicno ukvarja s prepariranjem: bil je preparator v anatomskem laboratoriju / muzejski preparator je sestavil skelet lisice; preparator izkopanin
SSKJ²
preparátorka -e ž (ȃ)
ženska, ki se poklicno ukvarja s prepariranjem: preparatorka v laboratoriju / mrtvo lisico je odnesel preparatorki, da mu jo nagači
SSKJ²
preparátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na preparatorje ali prepariranje: obiskoval je preparatorski tečaj / opravljati preparatorska dela
SSKJ²
preparíranje -a s (ȋ)
glagolnik od preparirati: prepariranje hroščev, žab; od očeta se je naučil prepariranja gozdnih živali / prepariranje hmelja / ni bil pristaš prepariranja ljudi za določene naloge / prepariranje latinskih besedil mu je jemalo dosti časa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preparírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. pripravljati žival, rastlino ali njene dele za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: v naravoslovnem krožku so se učili preparirati metulje, žuželke in druge živali; sam je prepariral nekaj travniških rastlin za v šolo; znati preparirati ptiče
2. z določenim postopkom pripravljati, obdelovati kaj za uporabo: preparirati hmelj, tobak; pred uporabo kože preparirajo; preparirati papir
3. dov., ekspr. nagovoriti, pridobiti koga za kako dejavnost: končno so ga le preparirali, da je šel z njimi; ni ga lahko preparirati, da bi kaj naredil doma / s svojim poročanjem so javnost tako preparirali, da zaradi dogodkov ni bilo nobenih nemirov
♦ 
arheol. preparirati izkopanine s kemičnimi ali mehanskimi pripomočki dati izkopaninam prvotno obliko in jih obvarovati pred propadanjem; med. v laboratoriju preparirati srce, pljuča; šol. preparirati lekcijo ugotoviti in izpisati iz lekcije neznane besede, slovnične oblike zaradi (lažjega) prevajanja
    preparírati se knjiž.
    pripravljati se, učiti se: vsak dan se preparira za predavanje; dobro se je preparirala za vlogo, ki jo je morala odigrati
    preparíran -a -o:
    preparirani hrošči, metulji; ima zalogo posebej prepariranega tobaka; les je bil prepariran proti gnilobi
     
    glasb. preparirani klavir klavir, ki se mu med strune vstavljajo razni predmeti, da nastanejo novi zvočni efekti
SSKJ²
prepáriti1 -im dov. (á ȃ)
očistiti, razkužiti s paro: prepariti odejo, posodo; perilo so preparili v kotlih
SSKJ²
prepáriti2 -im in preparíti -ím dov., prepáril (á ȃ; ī í)
z izpostavitvijo delovanju pare narediti kaj gladko, nezmečkano: prepariti in sešiti spletene dele jopice
SSKJ²
preparkírati -am dov. (ȋ)
1. parkirati, postaviti vozilo drugam, na drugo mesto: avto je s parkirišča preparkiral v garažo
2. fin. navidezno prodati ali zastaviti kaj, zlasti delnice, zaradi večjih koristi in manjših zapletov v zvezi z njihovim lastništvom: podjetje je preparkiralo delnice / preparkirati lastništvo
SSKJ²
prepartizániti -im dov. (á ȃ)
publ. prebiti, preživeti kot partizan: spominjal se je časa, ki ga je prepartizanil
SSKJ²
prepàs in prepás -ása m (ȁ á; ȃ)
star. (vojaški) pas: odložili so prepase in puške
// pas, trak, navadno kot okras, znamenje dostojanstva: župan je imel modro obleko z rdečim prepasom
SSKJ²
prepásati -pášem dov. (ȃ)
narediti, da je kaj nameščeno okrog pasu: prepasal ji je ruto; prepasala si je staro vrečo
// prevezati, stisniti s pasom, jermenom, navadno okrog pasu: prepasati haljo, obleko; dojenčka je povila in prepasala s pisano ruto; prepasati se s svilenim trakom; prepasati si hlače z usnjenim pasom; pren., ekspr. reka je prepasala pokrajino kot s srebrnim trakom
 
bibl. prepašite svoja ledja bodite pripravljeni, čuječi
    prepásan -a -o:
    bil je prepasan z belo vrvjo; bila je prepasana kot osa
SSKJ²
prepásica in prepasíca -e ž (ȃ; í)
knjiž. pas, trak, navadno kot okras, znamenje dostojanstva: črna obleka z zeleno prepasico
SSKJ²
prepasírati -am dov. (ȋ)
pog. pretlačiti: prepasirati fižol, paradižnik; prepasirati skozi sito
    prepasíran -a -o:
    prepasirana juha; prepasirano sadje
SSKJ²
prepáska -e ž (ȃ)
knjiž. pas, trak, navadno kot okras, znamenje dostojanstva: župana je spoznal po prepaski; odborniki z modrimi prepaskami
SSKJ²
prepásnica -e ž (ȃ)
knjiž. pas, trak: privezati si prepasnico / strelci z rdečimi prepasnicami / čez rame si je nadela tanko prepasnico šal
SSKJ²
prepasovánje -a s (ȃ)
glagolnik od prepasovati: tesno prepasovanje stiska notranje organe; prepasovanje halje, obleke
SSKJ²
prepasováti -újem nedov. (á ȗ)
delati, da je kaj nameščeno okrog pasu: prepasovala je otroku svilen trak
// prevezovati, stiskati s pasom, jermenom, navadno okrog pasu: prepasovati obleke; njihove ženske se visoko prepasujejo
SSKJ²
prepást -i ž (ȃzastar.
1. propad: prepast Egipčanov
2. groza, prestrašenost: napadalcev se je polotila prepast; od prepasti je komaj govoril
SSKJ²
prepásti1 -pádem dov., stil. prepàl prepála (á ā)
star. propasti: v nekaj letih je kmetija prepadla / njegova igra je klavrno prepadla
● 
nar. zadnje čase je zelo prepadla shujšala, upadla; zastar. prepadla ga je groza prevzela, obšla; zastar. kriki, ropot, vse to ga je prepadlo zelo prestrašilo
    prepásti se 
    zgroziti se, prestrašiti se, osupniti: nemalo so se prepadli, ko so to slišali; v duši se je ves prepadel
    prepádel -dla -o:
    mož s sivimi lasmi in prepadlim obrazom; prepadli so strmeli drug v drugega; prepadlo kraljestvo
    prepàl -ála -o:
    prepal človek
    prepáden -a -o:
    prepaden glas, pogled; prepadeni obrazi čakajočih; prepaden je strmel vanj; po prečuti noči so bili prepadeni in bledi
SSKJ²
prepásti2 -pásem dov. (á)
1. s pašo, pasenjem prehraniti: prepasti čredo čez poletje; na tej planini se lahko prepase veliko živine
2. prebiti, preživeti kot pastir: leto je srečno prepasel
SSKJ²
prepatétičen -čna -o prid. (ẹ́)
preveč patetičen: prepatetičen govor / prepatetično vedenje
SSKJ²
prepáž tudi prepàž -áža m (ȃ; ȁ á)
knjiž. pregrada, predelna stena: konji so razbili prepaž; prepaž iz desk
SSKJ²
prepečátiti -im dov. (á ȃ)
dati na kaj nov, drug pečat: prepečatiti potni list
SSKJ²
prepečênec -nca m (é)
na rezine narezan in prepečen, posušen kruh: jesti prepečenec; zavitek prepečenca; dati bolniku čaj s prepečencem / masleni prepečenec
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prepêči -pêčem dov., tudi prepekó; prepêci prepecíte; prepékel prepêkla (é)
1. narediti, da je kaj popolnoma pečeno: pečenko je treba dobro prepeči; krompir se je v žerjavici lepo prepekel
2. ponovno speči: prepeči meso, da se ne bi začelo kvariti / prepeči kruh v pečici
● 
ekspr. sonce jih je dodobra prepeklo ogrelo, razgrelo
    prepečèn -êna -o:
    prepečeno meso
SSKJ²
prepéka -e ž (ẹ̑)
grad. zelo trda, dvakrat žgana, tanjša opeka; klinker: tlakovati s prepeko
SSKJ²
prepekán -a -o [prepəkanprid. (á)
zastar. zvit, prebrisan: lisica je prepekana tatica
SSKJ²
prepékati -am nedov. (ẹ̑)
v zvezi s sonce povzročati občutek zelo močne toplote: ves dan jih je prepekalo sonce / zemljo je prepekalo vroče sonce
SSKJ²
prepeléti -ím nedov. (ẹ́ í)
petpedikati: rad je poslušal prepelice, kadar so prepelele v žitu
    prepeléti se nar. vzhodno
    valjati se, (navadno) v sipki snovi; kopati se: sredi dvorišča se prepelijo kokoši
SSKJ²
prepelíca -e ž (í)
1. ptica selivka rjavkaste barve, ki živi na polju in travnikih: prepelica petpedika; prepelice in škrjančki
2. ekspr. mlada, ljubka ženska: kdo pa je tista prepelica / kot nagovor pridi, prepelica moja
SSKJ²
prepelíčar -ja m (ȋ)
1. agr. nizki fižol s sivkasto belimi, rdeče pisanimi zrni: prepeličar in cipro
2. srednje velik lovski pes z daljšo valovito, navadno temno rjavo dlako z belimi lisami: gojiti prepeličarje
SSKJ²
prepelíčarica -e ž (ȋ)
prepeličarka: vedno ga je spremljala majhna prepeličarica
SSKJ²
prepelíčarka -e ž (ȋ)
samica prepeličarja: imel je majhno prepeličarko
SSKJ²
prepelíčica -e ž (íekspr.
1. manjšalnica od prepelica: rad je poslušal petje prepeličic
2. mlada, ljubka ženska: le kje je našel to nežno prepeličico / kot nagovor dobro spi, prepeličica
SSKJ²
prepelíčji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na prepelice: prepeličje meso / čez travnik se je razlegalo prepeličje petje
SSKJ²
prepelíčka -e ž (íekspr.
1. manjšalnica od prepelica: prepelička je prepevala petpedi, petpedi; otroci so se podili po travniku kot jata prepeličk
2. mlada, ljubka ženska: rad je govoril o svoji prepelički / kot nagovor kam greš, prepelička
SSKJ²
prepelíti se -ím se nedov. (ī í)
nar. vzhodno valjati se, (navadno) v sipki snovi; kopati se: stara kokoš se je prepelila in šopirila v prahu
● 
nar. vzhodno sinička se je prepelila na soncu je frfotala, krilila
SSKJ²
prepeljáti -péljem tudi -ám dov., prepêlji prepeljíte; prepêljal (á ẹ̄, ȃ)
1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti z enega mesta na drugo: prepeljati blago, tovor; čez reko se prepeljejo s čolnom; hitro, varno prepeljati / letalo je prepeljalo dvesto potnikov naenkrat
// spraviti z enega mesta na drugo sploh: prepeljati avtomobil, voz drugam / imela je nalogo, da jih prepelje skozi zasedo
2. vozeč priti mimo česa, skozi kaj: prepeljati križišče / vlak je prepeljal signal zapeljal mimo signala, ko je bila na njem prižgana rdeča luč
3. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: prepeljati okrasni trak skozi luknjice; prepeljati žico skozi cev
    prepeljáti se 
    enakomerno, drseč se premakniti: labod se je prepeljal po vodi / čez luno se je prepeljal temen oblak
    // nav. ekspr. zleteti z razprostrtimi, mirujočimi perutmi: sova se je prepeljala na drugo stran grape
    prepelján -a -o:
    vrednost prepeljanega tovora; pokojnik bo prepeljan na domače pokopališče
SSKJ²
prepeljáva -e ž (ȃ)
glagolnik od prepeljati: oskrbeti prepeljavo blaga na dom
SSKJ²
prepeljávanje -a s (ȃ)
glagolnik od prepeljavati: prepeljavanje blaga, potnikov / gosta je prepeljavanje po veliki hiši zelo zmedlo / prepeljavanje vran nad poljem
SSKJ²
prepeljávati -am nedov. (ȃ)
1. z vozilom, prevoznim sredstvom spravljati z enega mesta na drugo: prepeljavati blago, potnike; čez jezero se prepeljavajo s čolnom / včasih so morali hoditi v mesto peš, zdaj pa jih prepeljava avtobus
// voziti (sem in tja): prepeljavati turiste po jezeru; prepeljaval jo je z avtomobilom
// spravljati z enega mesta na drugo sploh: otrok prepeljava voziček iz sobe v sobo
2. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: prepeljavati vrv skozi zanke
3. nav. ekspr. kot spremljevalec voditi, usmerjati gibanje koga: prepeljaval je dekleta po parkih / koklja prepeljava piščance po dvorišču
    prepeljávati se 
    enakomerno, drseč se premikati: po kanalih se prepeljavajo gondole / pav se je prepeljaval po dvorišču / po ledu se že prepeljavajo prvi drsalci se drsajo / po nebu se prepeljavajo beli oblaki
    // nav. ekspr. leteti z razprostrtimi, mirujočimi perutmi: nad gozdom se prepeljavajo kragulji
    ● 
    ekspr. vedno se prepeljavata za roko, pod roko hodita, držeč se za roko, pod roko; prepeljava se po hiši kot gospa hodi
SSKJ²
prepeljeváti -újem nedov. (á ȗ)
prepeljavati: prepeljevati tovor; čez reko se prepeljujejo s čolni / otrok prepeljuje voziček iz sobe v sobo / prepeljevati trak skozi luknjice / pod vrhovi so se prepeljevali sokoli
SSKJ²
prepeljúh -a m (ū)
slabš. ničvreden, malovreden človek: prepeljuhi in klateži
SSKJ²
prepelúh -a m (ū)
nar. prepeličji samec: v žitu se je oglasil prepeluh
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prepénjati -am nedov. (ẹ̑)
1. delati, da je kaj drugače, na drugem mestu zapeto, pripeto: obrnil je voz in začel prepenjati verige; plezalec se je prepenjal na klinih
2. s pripenjanjem, pritrjevanjem česa prekrivati, obdajati: stene so prepenjali s svilenimi tapetami, z žametom
// napenjati, pripenjati čez kaj: med podboje so ob večerih prepenjali verige
● 
knjiž. gobelin prepenja celo steno prekriva; prepenjati lase s trakom spenjati
    prepénjati se knjiž.
    bočiti se: most se prepenja čez prepad / nad njimi se je prepenjalo modro nebo razprostiralo
SSKJ²
prepenjáva -e ž (ȃ)
knjiž. kar je prepeto, razpeto čez kaj: prepenjave iz žameta
SSKJ²
preperelína -e ž (í)
kar nastane s preperevanjem kamnin(e): tla so pokrita s tanko plastjo preperelin
SSKJ²
preperélost -i ž (ẹ́)
stanje preperelega: preperelost blaga, lesa; zaradi preperelosti stekla izkopana posodica odbija svetlobo v mavričnih barvah / duh po preperelosti in zatohlosti trohnobi
SSKJ²
preperéti -ím dov. (ẹ́ í)
razpasti, razkrojiti se zaradi delovanja vlage, mraza, toplote: gnoj, listje preperi; tkanina je na soncu preperela; prst mora dobro prepereti
    preperèl in preperél -éla -o:
    preperel les; zavese na oknih so že preperele; ekspr. preperela pročelja hiš
     
    ekspr. od pijače je že ves preperel izčrpan, oslabel
SSKJ²
preperévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od preperevati: preperevanje gnoja; posledice preperevanja / fizikalno, kemično, mehanično preperevanje kamnin
SSKJ²
preperévati -am nedov. (ẹ́)
razpadati, razkrajati se zaradi delovanja vlage, mraza, toplote: blago, les prepereva; tu skale hitro preperevajo in se krušijo
    preperevajóč -a -e:
    preperevajoča površina kamenja
SSKJ²
preperína -e ž (í)
kar nastane s preperevanjem kamnin(e): voda in veter odnašata preperine; tanka plast preperine
SSKJ²
prepesnítev -tve ž (ȋ)
1. umetniški, soustvarjalni prevod v verzih napisanega literarnega dela: primerjati prepesnitev z izvirnikom; prevodi in prepesnitve
2. glagolnik od prepesniti: prepesnitev ljudskih pesmi se mu ni posrečila / prepesnitev Župančičevih pesmi v ruščino / slikarjeva prepesnitev realnega sveta
SSKJ²
prepésniti -im dov. (ẹ̑)
1. s pesnjenjem spremeniti v verzih napisano literarno delo tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno delo: prepesnil je tudi nekaj ljudskih pesmi / prepesniti sonet v štirivrstičnico
 
pred objavo je del pesmi prepesnil na novo spesnil
// umetniško, soustvarjalno prevesti v verzih napisano literarno delo: prepesniti Homerjev ep; prepesniti iz italijanščine v slovenščino
2. s pesnjenjem, umetniškim ustvarjanjem narediti, da se izraža kaj v določeni pesniški, umetniški obliki: esejist trdi, da je v tej pripovedi Cankar prepesnil Komunistični manifest / prepesniti svoja doživetja v prepričljive verze
// ekspr., v zvezi z v preoblikovati kako umetniško delo tako, da nastane to, kar izraža dopolnilo: prepesniti znani ep v simfonijo / prepesniti igro v filmski jezik
3. ekspr. poustvariti kaj na izrazito oseben, pesniški način: ta slikar predmetov ni reproduciral, ampak prepesnil / impresionistični kritik delo, ki ga vrednoti, prepesni
    prepésnjen -a -o:
    v slovenščino prepesnjena pesnitev
SSKJ²
prepesnjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. s pesnjenjem spreminjati v verzih napisano literarno delo tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno delo: prepesnjevati ljudske pesmi
// umetniško, soustvarjalno prevajati v verzih napisano literarno delo: tri leta je prepesnjeval Dantejev ep v slovenščino
2. s pesnjenjem, umetniškim ustvarjanjem delati, da se izraža kaj v določeni pesniški, umetniški obliki: v teh pravljicah je prepesnjeval orientalske pravljične motive / prepesnjevati resničnost v simbole
SSKJ²
prepéstovati -ujem in prepestováti -újem dov. (ẹ́; á ȗ)
ekspr. v pestovanju doseči veliko, preveliko mero: koliko sem prepestovala tega otroka
SSKJ²
prepešáčiti -im dov. (á ȃ)
nav. ekspr. peš opraviti kako pot: danes smo prepešačili deset kilometrov / to pot, razdaljo je prepešačil v pol ure
// peš priti z enega konca česa na drugega: prepešačiti otok po dolgem in počez
● 
ekspr. v mladosti sta veliko prepešačila prehodila peš
SSKJ²
prepéti1 -pnèm dov., prepél; nam. prepét in prepèt (ẹ́ ȅ)
1. narediti, da je kaj drugače, na drugem mestu zapeto, pripeto: prepeti jermen, verigo / vso živino so morali prepeti
2. s pripenjanjem, pritrjevanjem česa prekriti, obdati: prepeti steno z blagom, usnjem
// napeti, pripeti čez kaj: pajek je prepel mrežo čez vso odprtino / prepeti vrata z verigo
// speti2prepeti lase s trakom
● 
knjiž. rahli oblaki so prepeli nebo prekrili
    prepét -a -o:
    z jermenom prepet sveženj; vrata so prepeta z verigo
SSKJ²
prepéti2 -pôjem dov., prepój prepójte tudi prepôj prepôjte; prepél (ẹ́ ó)
1. s petjem priti (od začetka) do konca pesmi: povabil ga je, da mu prepoje na novo komponirano delo; v enem dnevu so dvakrat prepeli vso opero / ekspr. koliko pesmi smo prepeli tiste čase
2. ekspr. prebiti, preživeti ob petju, prepevanju: veliko ur smo prepeli
3. pri petju biti glasnejši kot drugi: s svojim visokim glasom prepoje vse pevce
SSKJ²
prepetnájstiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. ogoljufati, prevarati: poskušali so ga prepetnajstiti; prepetnajstili so ga pri kupčiji
SSKJ²
prepèv in prepév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
knjiž. prepesnitev, prevod2prepev se je preveč oddaljil od originala / pesem je prepev znane latinske ode
SSKJ²
prepévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od prepevati: čustveno, veselo prepevanje; prepevanje domačih pesmi
SSKJ²
prepévati -am nedov. (ẹ́)
1. večkrat, dalj časa peti: fantje so zvečer dolgo prepevali; glasno, veselo prepevati; žvižgati in prepevati; prepeva kot slavček zelo lepo / dekle ves dan prepeva od sreče; prepevati si za razvedrilo
// preh. večkrat, dalj časa izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi so prepevali pred pohodi; prepevati popevke; prepevati otroku uspavanke
2. ekspr. glasbeno se izražati z glasom; peti2prepevala je ob spremljavi klavirja
3. večkrat, dalj časa oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: kos prepeva; murni prepevajo
● 
ekspr. njegova duša prepeva od sreče zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh krajih pogosto prepeva rdeči petelin so pogosto požari; ekspr. v borih prepeva veter bori šumijo zaradi vetra; ekspr. prepevaj ti to svoji ženi govori, pripoveduj; zastar. prepevati domačo deželo opevati; ekspr. spet mu prepeva slavo zelo ga slavi; pog. dvajset let je prepeval v domačem zboru bil član domačega zbora
    prepeváje :
    prepevaje se bližati; veselo prepevaje je hitel domov
    prepevajóč -a -e:
    prepevajoč korakati; skupina prepevajočih izletnikov; glasno prepevajoče deklice
SSKJ²
prepíčel -čla -o [prepičəu̯prid. (í)
nav. ekspr. preveč pičel: prepičel pridelek; prepičla hrana
    prepíčlo prisl.:
    prepičlo hranjeni otroci
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prepíh -a m (ȋ)
gibanje, premikanje zraka, ki nastane v (zaprtem) prostoru med dvema odprtinama: ko je odprl vrata, je nastal prepih; prepih mu škoduje; zavarovati rastline pred prepihom / biti, stati na prepihu; sušiti meso na prepihu
 
ekspr. tako odgovorna delovna mesta bi morala biti stalno na prepihu izpostavljena kritičnemu ocenjevanju, nadzorstvu; ekspr. Slovenci živimo na prepihu na ozemlju, kjer se križajo različni kulturni, politični vplivi, različna prizadevanja
SSKJ²
prepíhati -am dov., tudi prepihájte; tudi prepihála (í)
1. nav. 3. os. pihajoč priti skozi kaj: burja je prepihala barako, ulice / močen veter prepiha ozračje / ekspr. burja nas je prepihala do kosti zelo smo čutili njeno pihanje; brezoseb. prehlajen je, ker ga je prepihalo
2. s pihanjem narediti kaj prehodno, čisto: preden je cev pritrdil, jo je prepihal / prepihati in očistiti notranjščino aparata
● 
ekspr. ta avantura mu je pošteno prepihala žep ga je veliko stala; ekspr. vlak je prepihal več sto kilometrov prevozil
♦ 
med. prepihati jajcevod, ušesno trobljo
    prepíhan -a -o:
    prepihane ulice
SSKJ²
prepihávati -am nedov. (ȃ)
1. nav. 3. os. pihajoč prihajati skozi kaj: gozd prepihavajo vetrovi od vseh strani
2. s pihanjem delati kaj prehodno, čisto: prepihavati cevi
♦ 
metal. prepihavati bakrenec pihati zrak skozi staljen bakrenec v peči
SSKJ²
prepihovánje -a s (ȃ)
glagolnik od prepihovati: prepihovanje cevi
SSKJ²
prepihováti -újem nedov. (á ȗ)
1. nav. 3. os. pihajoč prihajati skozi kaj: stanovanje je prepihovala burja
2. s pihanjem delati kaj prehodno, čisto: prepihovati cevi, filtrirno mrežico
SSKJ²
prepíkati -am dov. (ī ȋ)
nav. ekspr. narediti v kaj na več mestih luknje, luknjice: vojaki so z bajoneti prepikali tla / testo prepikamo z vilicami
    prepíkan -a -o:
    njegova lica so bila prepikana z jamicami
SSKJ²
prepikírati -am dov. (ȋ)
agr., vrtn. presaditi sejance, da se bolje okoreninijo in okrepijo: prepikirati mačehe
SSKJ²
prepíliti -im dov. (í ȋ)
s piljenjem narediti dva dela: prepiliti železno palico, verigo
SSKJ²
prepír -a m (ȋ)
medsebojno izražanje nesoglasja z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: prepir nastane, se začne; ekspr. vnel se je prepir; ekspr. končajte ta nesrečni prepir nehajte se prepirati; povzročiti prepir; obravnavati kaj s prepirom; dolg, glasen, hud, ekspr. nedolžen prepir; prepir med starši, s sosedi; ekspr. pristanem, da bo konec prepira da se ne bomo več prepirali; hrup, prepir in pretep / družinski prepiri; ekspr. filozofski, strankarski prepiri spori / v prepiru ga je zelo žalil
// stanje, ki ga povzroči tako izražanje nesoglasja: odpraviti, poravnati prepir / živeti v prepiru s kom
● 
ekspr. vedno išče prepir se želi, hoče prepirati; preg. boljši močnik v miru kakor pečenka v prepiru
SSKJ²
prepiráč -a m (á)
zastar. prepirljivec: nikoli ni bil prepirač in sitnež
SSKJ²
prepíranje -a s (ī)
glagolnik od prepirati se: njuno neprestano prepiranje že vsem preseda; med prepiranjem so razbili nekaj kozarcev
SSKJ²
prepírati se -am se nedov. (ī ȋ)
medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: nehajte se prepirati; nikoli se ne prepirata; poslušala je, kako se prepirata; ekspr. prepirati se za prazen nič brez vzroka, za oslovo senco za nepomembne, nevažne stvari / o tem se ne bom prepiral s teboj / prepirajo se zaradi premoženja so v sovražnem, neprijaznem odnosu; prepirati se s sosedi / ta ženska se rada prepira je prepirljiva
● 
ekspr. po drevju so se prepirale šoje se glasno, vreščeče oglašale; preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima
    prepirajóč se -a -e:
    pomiril je prepirajoči se ženski
SSKJ²
prepírček -čka m (ȋ)
nav. ekspr. manjšalnica od prepir: med njima so se začenjali drobni, malenkostni prepirčki; pozabiti neprijetni prepirček / zakonski prepirčki
SSKJ²
prepíren -rna -o prid. (ī)
1. knjiž. sporen1prepirno vprašanje
2. star. prepirljiv: prepiren in samovoljen je
SSKJ²
prepirljív -a -o prid. (ī í)
ki se (rad) prepira: prepirljiv človek; postala je razdražljiva in prepirljiva / govoriti v prepirljivem tonu
SSKJ²
prepirljívec -vca m (ȋ)
kdor se (rad) prepira: bil je velik prepirljivec
SSKJ²
prepirljívka -e ž (ȋ)
ženska, ki se (rada) prepira: tej prepirljivki se raje ogni
SSKJ²
prepirljívost -i ž (í)
lastnost prepirljivega človeka: prepirljivost in jezljivost
SSKJ²
prepís -a m (ȋ)
1. glagolnik od prepisati: pri prepisu se je zmotil / opraviti prepis posestva / prepis na drugo šolo / kot pripis na listini, dokumentu prepis je točen
2. izdelek, ki nastane pri prepisovanju: prepis se ujema z izvirnikom; overiti prepis; prepis je poslal prijatelju; predložiti overovljen prepis odločbe, spričevala / knjižnica hrani pismo v prepisu; pesem se je širila v prepisih
SSKJ²
prepísati in prepisáti -píšem dov., prepíšite (í á í)
1. na novo, bolje napisati: prepiši pismo, da bo bolj čitljivo / prepisati spis na čisto
// s pisanjem prenesti s tuje predloge: iz knjige je prepisal vse važnejše podatke; prepisati številke s table; narobe, slabo prepisati / ekspr. novinar je to prepisal iz tujih časopisov nekritično sprejel
// skrivaj, na nedovoljen način si pomagati pri pisanju, reševanju nalog: spisa ni sestavil sam, ampak ga je prepisal; prepisati nalogo od sošolca
2. pravn. z vpisom v zemljiško knjigo izročiti novemu lastniku: prepisati posestvo na kupca
3. s pogodbo izročiti novemu lastniku: oče mu je prepisal posestvo; hišo je prepisal na sina
4. vpisati na drugo ustanovo: otroka je prepisal na drugo šolo; po enem letu študija se je prepisal na slovenistiko
● 
ekspr. prepisal je velik del vsake noči v pisanju prebil, preživel; knjiž. prepisati cirilski napis v latinico napisati ga v latinici; knjiž. zgodbo so prepisali v filmski jezik filmsko izrazili
    prepísan -a -o:
    prepisana šolska naloga; skrbno prepisana pesem; kmetija še ni prepisana nanj; pismo je lepo prepisano
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prepisávati -am nedov. (ȃ)
prepisovati: prepisavati s koncepta / prepisavati s table / prepisavati iz tujih časopisov / nalog ni nikoli prepisaval
SSKJ²
prepísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prepis: uporabiti za kopije prepisni papir / prepisni biro / plačati prepisne stroške
♦ 
fin. prepisni denarni promet brezgotovinski denarni promet; pravn. prepisno dovoljenje dovoljenje za zemljiškoknjižni prenos
SSKJ²
prepisoválec -lca [prepisovau̯cam (ȃ)
kdor se (poklicno) ukvarja s prepisovanjem: pisarniški prepisovalec; prepisovalci knjig v srednjeveških samostanih; prepisovalec not
SSKJ²
prepisoválka -e [prepisovau̯kaž (ȃ)
ženska, ki se (poklicno) ukvarja s prepisovanjem: prepisovalka del za slepe; prepisovalka posnetih telefonskih pogovorov
SSKJ²
prepisoválski -a -o [prepisovau̯ski(ȃ)
pridevnik od prepisovalec: prepisovalsko delo
SSKJ²
prepisovánje -a s (ȃ)
glagolnik od prepisovati: prepisovanje s koncepta / prepisovanje na čisto / prepisovanje besed s table / zalotiti učenca pri prepisovanju
SSKJ²
prepisováti -újem nedov. (á ȗ)
1. na novo, bolje pisati: prepisovati s koncepta / nalogo že prepisuje na čisto
// s pisanjem prenašati s tuje predloge: natančno je prepisoval besede s table
// skrivaj, na nedovoljen način si pomagati pri pisanju, reševanju nalog: učencem ni dovolil prepisovati
2. vpisovati na drugo ustanovo: otroke so prepisovali na druge šole
● 
v srednjem veku so knjige prepisovali jih razmnoževali s prepisovanjem; ekspr. prepisovati tuje pesnike zelo jih posnemati
SSKJ²
prepíšen -šna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prepih: ta prostor je prepišen in mrzel / živimo na prepišnem koščku Evrope
SSKJ²
prepítati -am dov. (ī)
preveč spitati: prepitati prašiča / ekspr. otroka so celo prepitali
SSKJ²
prepíti -píjem dov. (í)
ekspr. prebiti, preživeti v uživanju navadno alkoholne pijače: vse noči prepije in preigra
// v pitju doseči veliko, preveliko mero: tako je bil žejen, da bi vse prepil / še morje bi prepil
    prepíti se 
    preveč se napiti: žejni živali ni dovolil, da bi se prepila
    prepít -a -o:
    bil je slaboten in prepit; v glavi mu brni kakor po prepiti noči
SSKJ²
prepláčati in preplačáti -am dov. (á á á)
plačati za kaj več, kot je vredno: preplačati delo koga; parcelo je preplačal / preplačati za sto evrov
 
ekspr. to je meso, da ga ne preplačaš zelo kvalitetno, okusno
    prepláčan -a -o:
    posestvo je gotovo preplačano
     
    vrniti preplačane davke preveč plačane
SSKJ²
preplačevánje -a s (ȃ)
glagolnik od preplačevati: preplačevanje blaga
SSKJ²
preplačeváti -újem nedov. (á ȗ)
plačevati za kaj več, kot je vredno: preplačevati blago, živila / preplačevati specialiste
SSKJ²
preplačílo -a s (í)
kar se preplača: povrniti preplačilo
SSKJ²
preplàh -áha m (ȁ á)
1. nenaden (velik) strah, preplašenost: obšel ga je preplah; vdajati se preplahu / razbežati se v preplahu; s preplahom v glasu odgovoriti
// zmeda, nered: v mestu je nastal preplah; vojaki so povzročali med prebivalci preplah
2. knjiž. alarm: poskusni preplah; preplahi ob letalskih napadih / dati znak za preplah / sirene so naznanile konec preplaha
SSKJ²
preplahtáti -ám dov. (á ȃ)
pog. ogoljufati, prevarati: njega je lahko preplahtati / preplahtali so ga, da jim je poceni prodal hišo
SSKJ²
preplakníti in preplákniti -em dov. (ī á)
z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: preplakniti prepoteno obleko / meso, zelenjavo še enkrat preplaknemo / makarone odcedimo in preplaknemo z mrzlo vodo
SSKJ²
preplastítev -tve ž (ȋ)
obnovitev površine z nanosom nove vrhnje plasti: asfaltna preplastitev; zagotoviti denar za preplastitev poškodovanih cest
SSKJ²
preplastíti -ím dov. (ī í)
obnoviti površino z nanosom nove vrhnje plasti: cestišče in pločnik so v celoti preplastili s posebnim asfaltom
SSKJ²
prepláščati -am nedov. (á)
obnavljati površino z nanosom nove vrhnje plasti: z asfaltom so preplaščali dotrajano cesto
// asfaltirati: preplaščali so še zadnje makadamske dele ceste
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preplášenost tudi preplašênost -i ž (ā; é)
stanje preplašenega človeka: opazil je njeno preplašenost; preplašenost fantov je vplivala na vse / izraz radovednosti in preplašenosti v očeh
SSKJ²
preplašíti in preplášiti -im, tudi preplašíti -ím dov., preplášil (ī á ā; ī í)
1. z gibi, zvoki povzročiti, narediti, da se žival vznemiri in oddalji: otrok je preplašil golobe / pes preplaši zajca
2. povzročiti, vzbuditi v kom strah, vznemirjenost: francoska revolucija je preplašila fevdalce; njegove grožnje so ga za trenutek preplašile / s kričanjem preplašiti otroka prestrašiti / knjiž. misel na spremembo ga je preplašila vznemirila
● 
knjiž., ekspr. še tako velika nevarnost me ne preplaši, če se za kaj odločim ne vpliva zaviralno na moje ravnanje
    preplašíti se in preplášiti se, tudi preplašíti se
    prestrašiti se: strahopetec je, hitro se preplaši; pela je, dokler se ni preplašila streljanja
    preplášen -a -o tudi preplašèn -êna -o
    1. deležnik od preplašiti: preplašeni golobi so odleteli; preplašen otrok; biti preplašen; preplašena deklica; preplašena je odskočila
    2. ki vsebuje, izraža strah, vznemirjenost: preplašen obraz, pogled; preplašene kretnje; prisl.: preplašeno pobegniti, pogledati, zavpiti
SSKJ²
prepláti -póljem dov., prepôlji prepoljíte; preplál in preplàl (á ọ́)
1. premešati s sunkovitimi premiki posode: kuhan fižol zabelimo in v skledi prepoljemo
2. knjiž. prevzeti, navdati: ves naš narod je preplala nova moč
SSKJ²
preplávati -am dov. (ȃ)
plavajoč priti z enega konca česa na drugega: preplavati reko, zaliv
// plavajoč opraviti kako pot: preplaval je dva kilometra / razdaljo je preplaval v četrt ure
SSKJ²
prepláviti -im tudi preplavíti -ím dov., preplávil (ā ȃ; ī í)
1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasli potok preplavi njive in travnike / valovi so preplavili obalo; prostor je preplavila voda vdrla vanj, ga zalila / ekspr. hladen zrak bo preplavil naše kraje / kri preplavi tkivo; pren. gozd preplavijo jesenske barve; sonce je preplavilo vse mesto
2. ekspr. pojaviti se na določenem celotnem območju v veliki množini: mesto so preplavili begunci; sovražna vojska je preplavila deželo / množica je preplavila trg
// pojaviti se kje v veliki količini: trg so preplavili ceneni izdelki / ameriško blago je preplavilo Evropo
// pojaviti se, nastopiti na kakem širokem območju: kriza je preplavila vso celino; ta ideja je preplavila svet
3. ekspr. narediti, da se kaj pojavi na določenem celotnem območju v veliki količini: preplaviti mesto z letaki / otroci so preplavili ulico z vriščem
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža hiter nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ob tej novici ga je preplavilo veliko veselje / upanje preplavi vso dušo
● 
ekspr. dolino je preplavila novica o nesreči v dolini se je hitro razširila; ekspr. ofenziva je preplavila vse kraje je bila v vseh krajih; ekspr. rdečica ji je preplavila obraz zardela je po vsem obrazu
    preplávljen -a -o tudi preplavljèn -êna -o:
    preplavljeni travniki; ozemlje je preplavljeno z odporniškimi enotami; vse je bilo preplavljeno z lučjo
SSKJ²
preplávljati -am nedov. (á)
1. z razlivanjem, širjenjem pokrivati kako površino: vode, ki je ponoči preplavljala taborišče, zjutraj ni bilo več / voda ob vsakem deževju preplavlja dvorišče / morje preplavlja obalo / ekspr.: močno bobnenje topov preplavlja dolino; teraso je preplavljal vonj po mesu; pren. ulice je preplavljala močna svetloba
2. ekspr. pojavljati se na določenem celotnem območju v veliki množini: turisti so preplavljali mesto / trg preplavlja množica ljudi
// pojavljati se kje v veliki količini: domača tržišča preplavlja ceneno tuje blago / te vrste literatura še vedno preplavlja naš knjižni trg
// pojavljati se, nastopati na kakem širokem območju: kriza je preplavljala tudi velike države; dve struji sta preplavljali svet v tistem času
3. ekspr. delati, da se kaj pojavlja na določenem celotnem območju v veliki količini: preplavljati mesto z letaki; časopisi so preplavljali državo z borbenimi parolami / strokovne revije so jih preplavljale z množico teoretičnih člankov
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža
a) nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: začutil je, da ga preplavlja utrujenost
b) visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: preplavlja ju velika sreča
SSKJ²
preplazíti in prepláziti -im, in prepláziti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
plazeč se priti z enega konca česa na drugega: otrok je preplazil sobo
    preplazíti se in prepláziti se, in prepláziti se
    plazeč se priti skozi kaj, čez kaj: preplaziti se čez suho strugo, skozi grmovje
SSKJ²
preplésati in preplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. plešoč prebiti, preživeti: noč je preplesala in prepela; ekspr. vse nedelje prepleše
2. plešoč priti z enega konca česa na drugega: dvorano sta dvakrat preplesala
SSKJ²
preplèsk tudi preplésk -éska m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
tanka prevleka, ki nastane s pleskanjem; oplesk: poškodovan preplesk
SSKJ²
prepléskati -am dov. (ẹ̑)
na novo popleskati: okna in vrata so vsako leto prepleskali; pren., ekspr. prepleskati stare fraze
// popleskati sploh: novo ograjo je treba prepleskati / prepleskati s katranom, minijem premazati
    prepléskan -a -o:
    zeleno prepleskane klopi
SSKJ²
preplêsti -plêtem dov., preplêtel in preplétel preplêtla, stil. preplèl preplêla (é)
1. narediti, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat
a) čez drugo tako stvar: preplesti trakove, vlakna; mrežasto preplesti; vrvi so se prepletle / preplesti prste
b) na več mestih skozi kaj drugega: preplesti butaro zelenja s pisanimi trakovi; preplesti ograjo z bodečo žico
2. s pletenjem popraviti: z vitrami preplesti dno košare
3. rastoč (mrežasto)
a) prekriti površino: zidove je prepletel bršljan
b) se razširiti v čem: gozdna tla so prepletle korenine / žilice so prepletle meso
4. narediti, da se dvoje, več stvari pojavlja, nastopa skupaj tako, da so opazni včasih bolj elementi ene, včasih druge: avtor preplete dve zgodbi; industrijska kriza se je prepletla z agrarno; pren. njegovo življenje se je čudno prepletlo z njenim
// narediti, da se kaj pojavi večkrat, na več mestih: snov je avtor prepletel z nazornimi prispodobami; svoje pripovedovanje je prepletel s spomini
● 
pajki so prepletli grme s pajčevinami prepredli
    prepletèn -êna -o:
    z žilicami prepleten obraz; spotakniti se ob prepletene korenine; z domišljijo prepletena resničnost; gosto prepleten
SSKJ²
preplèt1 -éta m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od preplesti: nesreča se je zgodila zaradi prepleta vrvi / preplet kapitalizma z ostanki fevdalizma
2. kar je prepleteno: opazovati preplet korenin; preplet žil
SSKJ²
preplét2 -a -o prid. (ẹ̑)
nar. gorenjsko presnet, šmentan: prepleti dedec, sploh noče domov / kot vzklik prepleta reč, da se je moralo to zgoditi
    prepléto prisl.:
    prepleto hitro je doštudiral
SSKJ²
preplétanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od prepletati: prepletanje nitk pri šivanju; križanje in prepletanje / to je lep primer prepletanja stvarnosti in znanstvene domišljije
SSKJ²
preplétati -am nedov. (ẹ̑)
1. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat
a) čez drugo tako stvar: začel je prepletati niti in delati vozle; mrežasto, rahlo prepletati; prepletati in odpletati / vznemirjeno je prepletala prste
b) na več mestih skozi kaj drugega: prepletati butare zelenja s pisanimi trakovi / prepletati sobo z girlandami cvetja
2. rastoč (mrežasto)
a) prekrivati površino: zidove prepletajo ovijalke; rečno dno gosto prepletajo rastline
b) se razširjati v čem: zemljo prepletajo korenine; žile prepletajo mišice
3. delati, da se dvoje, več stvari pojavlja, nastopa skupaj tako, da so opazni včasih bolj elementi ene, včasih druge: pisatelj prepleta zgodbe; razlaganje se prepleta s pogovorom; resničnost se prepleta z domišljijo / njuna glasova se prijetno prepletata
// delati, da se kaj pojavi večkrat, na več mestih: svojo pripoved prepleta s humorjem
4. ekspr. ponavljajoč se pojavljati, nastopati kje: vso starejšo zgodovino prepletajo boji s plemiči / spomine na njihove prednike prepletajo pesmi in pravljice
    preplétati se 
    obstajati v mrežasti obliki: niti v blagu se pravilno prepletajo
     
    njeni prsti se prepletajo z njegovimi drži ga za roko tako, da so njeni in njegovi prsti položeni drug čez drugega
    prepletajóč -a -e:
    delal je košaro, prepletajoč šibe; prepletajoči se motivi; skladnost prepletajočih se ornamentov; gosto prepletajoče se veje; pravokotno prepletajoča se prečna in podolžna vlakna
SSKJ²
preplétek -tka m (ẹ̑)
knjiž. manjšalnica od preplet1 2: prepletki korenin; prepletki zlatih trakov v laseh / gumbasti cveti in prepletki ročajev so posebnost tega mojstra
SSKJ²
prepletênost -i ž (é)
stanje prepletenega: prepletenost niti / prepletenost ideje in oblike; prepletenost človeških usod / prepletenost med preteklostjo in sedanjostjo
SSKJ²
preplézati -am dov. (ẹ̑)
1. plezaje priti čez kaj: preplezati ograjo, zid
2. plezaje priti z enega konca česa na drugega: preplezati greben; naši alpinisti so preplezali to steno prvič pozimi
● 
ekspr. menda je preplezal že vse hribe prehodil; ekspr. avtomobil je komaj preplezal klanec prevozil
♦ 
alp. preplezati smer v dveh navezah
    preplézan -a -o:
    preplezana stena
SSKJ²
preplézati se -am se dov. (ẹ̑)
nar. izrabiti se, oguliti se: hlače so se mu na kolenih preplezale
    preplézan -a -o:
    na komolcih preplezan rokav; preplezana obleka
SSKJ²
preplezljív -a -o prid. (ī í)
ki se da preplezati: preplezljiva ograja, stena
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preplítek -tka -o prid. (í)
knjiž. preplitev: preplitek jarek / preplitko morje / preplitek je, da bi to spoznal
SSKJ²
preplítev -tva -o prid. (í)
preveč plitev: preplitev krožnik; preplitva jama / dno je preplitvo / preplitva ženska / ekspr. preplitve misli
    preplítvo prisl.:
    preplitvo vsaditi
SSKJ²
prepljúskniti -em dov. (ú ȗ)
v pljusku prekriti: prepljusknil nas je velik val / reka prepljuskne nasip
SSKJ²
prepljúsniti -em dov. (ú ȗ)
v pljusku prekriti: voda prepljusne skalo; pren. prepljusnil ga je val nežnosti
SSKJ²
preplônkati -am dov. (ȏ)
pog. prepisati: preplonkati nalogo; spis je preplonkal od Janeza
SSKJ²
preplôščiti -im dov. (ō ȏ)
teh. povezati dva elementa tako, da se njuna stanjšana dela prekrivata: preploščiti kovinski, leseni letvi
SSKJ²
preplúti -plôvem in -plújem dov., tudi preplovíte (ú ó, ú)
1. s plutjem priti z enega konca česa na drugega: prepluti ocean, zaliv / prepluli so že pol poti / ekspr. kragulj je preplul poljano preletel
2. s plutjem prepotovati: razdaljo so prepluli v treh dneh
● 
zastar. njeno srce je preplula žalost prevzela, navdala
SSKJ²
preplúžiti -im dov. (ú ȗ)
splužiti: preplužiti cesto / knjiž. v enem dnevu prepluži vse svoje njive preorje
SSKJ²
prepocéni prisl. (ẹ́)
preveč poceni: kolo si prepoceni prodal, saj je bilo še skoraj novo; pren. ne dajmo se prepoceni; prepoceni pridobljena slava
 
pog. jedli smo, pa ne prepoceni morali smo precej plačati za hrano; pog., ekspr. za tako napako si jo še prepoceni odnesel zaslužil si si strožjo kazen
SSKJ²
prepočásen -sna -o prid. (á ā)
preveč počasen: prepočasen človek / prepočasna vožnja / tak način predelave lesa je prepočasen
SSKJ²
prepočási prisl. (ȃ)
preveč počasi: prepočasi hodiš, zamudila bova; dežela se prepočasi industrializira; ekspr. vse prepočasi mineva čas
SSKJ²
prepodíti -ím dov., prepódil (ī í)
narediti, povzročiti, da navadno žival zapusti določen kraj, prostor: prepoditi srno, zajca / prepoditi vlomilca
// narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: prepoditi žalostne misli; prepoditi komu muhe iz glave
    prepodèn -êna -o:
    prepodeni ptiči so se prestrašeno oglašali
SSKJ²
prepodróben -bna -o prid. (ọ̑)
preveč podroben: prepodroben opis; prepodrobna razprava
SSKJ²
prepogíb -a m (ȋ)
glagolnik od prepogniti: dvojni prepogib lista
SSKJ²
prepogíbati -am in -ljem nedov. (ī)
dajati, polagati en del česa čez drugega: prepogibati pole papirja / prepogibati telo
SSKJ²
prepogníti -pógnem tudi -pôgnem dov. (ī ọ́, ó)
dati, položiti en del česa čez drugega: prepogniti kos blaga, list papirja / prepogniti po dolžini
    prepógnjen tudi prepôgnjen -a -o:
    večkrat prepognjen bankovec
SSKJ²
prepógnjenka -e ž (ọ̑)
1. zal. tiskano delo iz enega prepognjenega lista: izdati prepognjenko; barvna prepognjenka
2. pica, pri kateri je ena polovica prepognjena čez drugo: mediteranske prepognjenke; tunina prepognjenka / pica prepognjenka
SSKJ²
prepogóst -a -o prid.(ọ̑)
preveč pogost: njeni obiski so se jim zdeli prepogosti; prepogoste poplave; prepogosto jemanje pomirjevalnih tablet / v knjigi so prepogosti avtobiografski odlomki
    prepogósto prisl.:
    prepogosto prihajati na obisk; prepogosto spreminjati načrte
     
    ekspr. ideali so prepogosto težko dosegljivi zelo pogosto
SSKJ²
prepogóstnost -i ž (ọ̑)
pojav ali dejstvo, da je kaj preveč pogosto: prepogostnost obiskov
SSKJ²
prepogóstoma prisl. (ọ̑)
knjiž. prevečkrat, prepogosto: to se prepogostoma ponavlja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prepohléven -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
preveč pohleven: prepohleven človek; ne upa se ugovarjati, je prepohlevna / ekspr. prepohlevna hiša premajhna, preskromna
SSKJ²
prepójati se -am se dov. (ọ́)
nar. ponovno se začeti goniti, ker ni prišlo do oploditve; pregoniti se: krava se je prepojala
SSKJ²
prepojênost -i ž (é)
lastnost, značilnost prepojenega: prepojenost obleke z vlago / ekspr. prepojenost s sebičnostjo
SSKJ²
prepojína -e ž (í)
med. tkivo, prepojeno s tujimi snovmi, tekočinami, celicami; infiltrat: neboleča prepojina / pljučna prepojina
// snov, ki prepoji tkivo:
SSKJ²
prepojítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prepojiti: prepojitev lesa s kemičnimi snovmi / prepojitev obveze s krvjo
SSKJ²
prepojíti -ím dov., prepójil (ī í)
1. narediti, da se kaka snov, navadno tekoča, popolnoma razširi po drugi snovi: prepojiti les s kemičnimi sredstvi; prepojiti madež z bencinom; prepojiti sadje s sladkorjem; pren. veselje je prepojilo žalost
2. nav. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo je prepojil duh po španskem bezgu / strah ga je vsega prepojil; mladino je prepojilo navdušenje
    prepojíti se 
    dobiti vase veliko kake snovi, navadno tekoče: hrana se v ustih prepoji s slino; obveza se je prepojila s krvjo
    prepojèn -êna -o:
    prepojen les; zrak je prepojen s prijetnim vonjem; z naprednimi idejami prepojena mladina; delo je prepojeno s satiričnim duhom
     
    ekspr. naša zemlja je bila med vojno prepojena s krvjo zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih
SSKJ²
prepóka -e ž (ọ̑)
alp. prečna razpoka v skalovju: nastajanje prepok
SSKJ²
prepókati -am dov. (ọ́ ọ̑)
razpokati: ledenik je prepokal
    prepókan -a -o:
    apnenec je tam prepokan in preluknjan
SSKJ²
prepoklína -e ž (í)
alp. ozka prečna razpoka v skalovju: prepoke in prepokline
SSKJ²
prepolávljati -am nedov. (á)
razpolavljati: prepolavljati sadeže
SSKJ²
prepolitírati -am dov. (ȋ)
les. na novo politirati: prepolitirati pohištvo
SSKJ²
prepôln -a -o [prepou̯nprid. (ȏ ó)
1. preveč poln: prepoln sod; prepolna posoda / avtobus je prepoln, da bi lahko še kdo vstopil; prepolno skladišče / prepoln hlev; gostilna je ob nedeljah prepolna, zato ne grem tja / ekspr. plaže so prepolne ljudi na njih je preveč ljudi / ekspr. njegovo srce je prepolno sreče, da bi lahko trezno razmišljal / ekspr. ima nekoliko prepoln obraz
2. ekspr., z rodilnikom zelo poln: poletno nebo je prepolno zvezd / biti prepoln volje do dela; njegovo delo je prepolno ljubezni do domovine
SSKJ²
prepolovíti -ím dov., prepolôvil (ī í)
razpoloviti: prepoloviti jabolko; v neurju se je ladja prepolovila
    prepolovljèn -êna -o:
    zdrgniti s prepolovljeno čebulo
SSKJ²
prepomémben -bna -o prid. (ẹ̄)
1. preveč pomemben: to so prepomembni problemi, da bi jih površno obravnavali
2. ekspr. zelo pomemben: prepomembni cilji; prepomembno novico imam zate
SSKJ²
prepóna -e ž (ọ̑)
1. anat. mišična pregrada med prsno in trebušno votlino: prepona se širi in krči / trebušna prepona
 
med. dihati s prepono tako, da se širi in krči trebušna prepona
2. zastar. zavesa: razdeliti sobo s prepono / pokriti pohištvo s preponami pregrinjali
SSKJ²
preponderánca -e ž (ȃ)
knjiž. večji pomen, premoč: v tem filozofskem sistemu dobiva preponderanco človekova duševna stran
SSKJ²
preponížen -žna -o prid. (í ī)
1. preveč ponižen: to je preponižen človek / ekspr. ne prenaša preponižnega vedenja
2. ekspr. zelo ponižen: uslišite mojo preponižno prošnjo
    preponížno prisl.:
    preponižno se klanjati; preponižno prositi
SSKJ²
preponôsen -sna -o prid. (ó ō)
preveč ponosen: preponosen je, da bi prosil za denar
SSKJ²
prepónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na prepono: preponske mišice
 
med. preponsko dihanje
SSKJ²
prepórek -rka m (ọ̑)
zastar. razporek: krilo s preporkom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prepóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄)
zastar. sporen1sedanja meja je preporna / preporen spis
SSKJ²
preporòd -óda m (ȍ ọ́)
knjiž. prerod: to je povzročilo preporod; moralni preporod; preporod gledališča, kulturnega življenja / slovenski narodni preporod
SSKJ²
preporóden -dna -o prid. (ọ̑)
knjiž. preroden: preporodno gibanje / preporodni pisatelji
SSKJ²
preporodítelj -a m (ȋ)
knjiž. preroditelj: narodni preporoditelj; preporoditelj gledališča / Vodnik in drugi preporoditelji
SSKJ²
preporodíti -ím dov., preporódil; preporojèn (ī í)
knjiž. preroditi: s svojim delom je skušal preporoditi naše kulturne in politične razmere
SSKJ²
preporódovec -vca m (ọ̄)
pripadnik gibanja srednješolcev in visokošolcev od leta 1912 do 1914 za združitev južnoslovanskih narodov: revolucionarne ideje, program preporodovcev
SSKJ²
preporódovski -a -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na preporodovce: preporodovska ideja revolucionarne rešitve slovenskega narodnega vprašanja / preporodovsko gibanje
SSKJ²
preposláti -póšljem dov. (á ọ́)
poslati naprej na drug naslov ali drugemu naslovniku: preposlati sporočilo; preposlati sliko po elektronski pošti / dopis je preposlala na drug naslov
SSKJ²
preposlúšati -am in preposlúšati tudi preposlušáti -am dov. (ú; ú; á ú)
s poslušanjem priti od začetka do konca: odgovorili so mu, ko so preposlušali posnetek njegovega pogovora
SSKJ²
prepošíljati -am nedov. (í)
pošiljati naprej na drug naslov ali drugemu naslovniku: gradivo je po elektronski pošti prepošiljal svojemu šefu / prepošiljati poštne pošiljke
SSKJ²
prepoštèn -êna -o prid. (ȅ é)
preveč pošten: prepošten je, da bi goljufal
SSKJ²
prepoténca -e ž (ẹ̑)
1. velika potenca: prepotenca in omejena potenca
2. knjiž., ekspr. mogočnost, oblastnost: nekdanja nemška prepotenca proti slovanskim narodom
● 
knjiž., ekspr. avanturizem iz mladostne prepotence objestnosti
SSKJ²
prepotênost -i ž (é)
stanje prepotenega: prepotenost obleke
SSKJ²
prepoténten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. zelo potenten: prepotentni in impotentni moški
2. knjiž., ekspr. mogočen, oblasten1postal je prepotenten in grob
● 
knjiž., ekspr. prepotentna domišljavost pubertetnikov objestna
SSKJ²
prepoténtnost -i ž (ẹ̑)
1. značilnost prepotentnega človeka: hvaliti se s prepotentnostjo; pren., ekspr. pisateljeva prepotentnost
2. knjiž., ekspr. mogočnost, oblastnost: prepotentnost nemštva proti slovenstvu
SSKJ²
prepotíti -ím dov., prepótil (ī í)
s potenjem povzročiti, da je kaj vlažno: prepotiti obleko
    prepotíti se 
    postati poten, znojen: večkrat na dan se je prepotil / od zadrege se ves prepoti / ko se bo bolnik prepotil, bo vročina padla izločil veliko potu
     
    ekspr. pošteno se je prepotil, da je to dosegel utrudil, namučil
    prepotèn -êna -o:
    prepoteni lasje; biti prepoten; prepotena srajca; prepotena žival
SSKJ²
prepotováti -újem tudi prepótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑)
1. potujoč priti na več mest kakega območja: prepotovati deželo; kot študenta sta veliko prepotovala
2. potujoč opraviti kako pot: na dan so prepotovali dvesto kilometrov
SSKJ²
prepotrében -bna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
ekspr. zelo potreben: izdati prepotrebne učbenike; zgradili so prepotrebno šolo; dobiti prepotrebna navodila / biti komu prepotreben
SSKJ²
prepoudáriti -im dov. (á ȃ)
knjiž. preveč poudariti: v svoji kritiki je prepoudaril pomanjkljivosti dela / v romanu je prepoudaril idejno poanto
    prepoudárjen -a -o:
    prepoudarjena ideja
SSKJ²
prepôved -i ž (ȏ)
1. glagolnik od prepovedati: prepoved zaposlovanja otrok; pogajanja o prepovedi jedrskih poskusov / prepoved kajenja v javnih prostorih
2. kar pove, sporoči, da se kaj ne sme narediti, delati: očetova prepoved, da ne smeš od doma, še velja; kršiti, slišati prepoved; zapoved in prepoved / ravnati se po zdravnikovih prepovedih
// kar pove, sporoči to, navadno z grožnjo kazni: ta prepoved je prizadela marsikatero podjetje; odpraviti prepoved / nalepiti prepoved na oglasno desko / nadzorovati kako prepoved njeno izpolnjevanje, upoštevanje / izvozna, sodna prepoved
 
pravn. upravna izplačilna prepoved prepoved izplačati del osebnega dohodka dolžnika z njegovo privolitvijo; kazen prepovedi opravljanja določenega poklica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prepovédanost -i ž (ẹ̑)
dejstvo, da je kaj prepovedano: prepovedanost je izražena na različne načine
SSKJ²
prepovédati -povém dov. (ẹ́)
povedati, sporočiti, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedal jim je govoriti o teh stvareh; gostilničar jim je prepovedal kartanje; s pogledom, z roko komu kaj prepovedati; strogo prepovedati / zdravnik mu je prepovedal težko delo / prepovedali so mu cigarete / zastar. prepovedal jim je svojo hišo vstop vanjo
// povedati, sporočiti to, navadno z grožnjo kazni: prepovedati nadurno delo; občinski organi so prepovedali točiti alkoholne pijače pred sedmo uro zjutraj; z odločbo, zakonom prepovedati; pisno, ustno prepovedati / pod kaznijo prepovedati
// povedati, sporočiti, navadno z grožnjo kazni
a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: prepovedati film, knjigo, nauk
b) da kaj ne sme več obstajati: prepovedati kako društvo, organizacijo / časopis je nekaj časa izhajal, nato so ga prepovedali
    prepovédan -a -o:
    parkirati na prepovedanem mestu; po veljavnih predpisih je to prepovedano / kot opozorilo: nezaposlenim vstop prepovedan; kaditi prepovedano
     
    loviti v prepovedanem času v času, ko se po predpisih o lovu določene živali ne smejo loviti, streljati; prepovedani sad je najslajši človek najrajši dela, česar ne sme; star. sad prepovedane ljubezni nezakonski otrok; ta beseda, oblika je prepovedana ni v skladu z določenim slovničnim pravilom in se šteje za napako; sam.: ali sem storil kaj prepovedanega
SSKJ²
prepôveden -dna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na prepoved: prepovedni napisi
 
pravn. prepovedna tožba tožba, s katero naj se doseže prepoved neupravičenega poseganja v tožnikovo pravico
SSKJ²
prepovedoválen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se prepoveduje: prepovedovalni predpisi
SSKJ²
prepovedováti -újem nedov. (á ȗ)
praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedujem mu hitro voziti, pa me ne posluša / dov. prepovedujem ti povedati moje ime / zdravniki so mu več let prepovedovali težko delati, kaditi / ekspr. to mi prepoveduje srce
// praviti, sporočati to, navadno z grožnjo kazni: ta urad jim je včasih dovoljeval, včasih prepovedoval prodajo izdelkov / v taborišču so jim večkrat prepovedovali pisma dobivanje, odpošiljanje pisem / to nam prepoveduje zakon / ta znak prepoveduje prehitevanje
// praviti, sporočati, navadno z grožnjo kazni
a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: cenzura je nekdaj take filme prepovedovala
b) da kaj ne sme več obstajati: fašistična oblast je prepovedovala društvo za društvom
● 
ekspr. tako govorjenje, ravnanje si prepovedujem nezadovoljen, ogorčen sem zaradi neprimernosti, žaljivosti takega govorjenja, ravnanja z menoj
SSKJ²
prepovŕšen -šna -o prid.(ȓ)
preveč površen: biti prepovršen pri delu / prepovršen pregled / prepovršna je, da bi to prav občutila / prepovršno doživljanje
    prepovŕšno prisl.:
    prepovršno obravnavati, soditi
SSKJ²
prepôzen -zna -o prid.(ó ō)
preveč pozen: bil je prepozen in ni mogel kupiti vstopnic; za koncert je že prepozna / prepozna dobava blaga; prepozna odločitev; pritožba je prepozna; prepozno plačilo
    prepôzno prisl.:
    prepozno kaj izvedeti; prepozno je opazil nasproti vozeči avtomobil; prepozno priti
     
    preg. nikoli ni prepozno tudi po določenem presledku opravljeno dejanje je vredno priznanja
SSKJ²
prepozícija -e ž (í)
jezikosl. predlog: prepozicija in konjunkcija
SSKJ²
prepoznánje -a s (ȃ)
glagolnik od prepoznati: trupla so bila tako iznakažena, da prepoznanje ni bilo mogoče / vesel je bil prepoznanja starega znanca
SSKJ²
prepoznáti -znám dov. (á ȃ)
1. ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: čeprav je bil maskiran, so ga prepoznali; prepoznati ponesrečenca, utopljenca / že pri prvih zvokih je prepoznal napev; takoj je prepoznala njegovo pisavo
// pri ponovnem srečanju ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: svojega nekdanjega učenca je takoj prepoznal; tako se je spremenil, da ga ni prepoznala; pogledal se je v ogledalo in se komaj prepoznal / prepoznati po glasu, po hoji
2. ugotoviti: prepoznali so njegovo bolezen; hitro je prepoznal fantovo nadarjenost
● 
zastar. prepoznala in zaljubila sta se v vlaku spoznala, seznanila
    prepoznán -a -o:
    prepoznan mrlič; razveselil se je prepoznanega sošolca
SSKJ²
prepoznáva -e ž (ȃ)
glagolnik od prepoznati ali prepoznavati: prepoznava ponesrečencev je bila zelo naporna / prepoznava po glasu / prepoznava bolezni ugotovitev
SSKJ²
prepoznávanje -a s (ȃ)
glagolnik od prepoznavati: prepoznavanje ponesrečencev je bilo težko / prepoznavanje po glasu / prepoznavanje bolezni, sposobnosti ugotavljanje
 
psih. ugotavljanje, da je vsebina kake zaznave enaka vsebini že prej znane zaznave
SSKJ²
prepoznávati -am nedov. (ȃ)
1. ugotavljati, da je kdo isti, kot se misli: prepoznavati ponesrečence / prepoznavati napev, pisavo
// pri ponovnem srečanju ugotavljati, da je kdo isti, kot se misli: na cesti ga prepoznavajo in pozdravljajo; prepoznavati stare znance / prepoznavati pevce po glasu
2. ugotavljati: prepoznavati bolezni, sposobnosti
● 
star. prepoznavati življenje spoznavati
    prepoznavajóč -a -e:
    pozdravljal je nekdanje sošolce, hitro prepoznavajoč vse
SSKJ²
prepoznáven -vna -o prid. (á ā)
1. ki se da prepoznati: utopljenec ni bil prepoznaven / prepoznaven po glasu
2. s katerim se prepoznava: prepoznavni postopek / prepoznavni znaki
SSKJ²
prepoznávnost -i ž (á)
lastnost, značilnost prepoznavnega: povečati medijsko prepoznavnost; mednarodna prepoznavnost države; za prepoznavnost zastave sta pomembni tako oblika kot tudi barva; ugled in prepoznavnost
SSKJ²
prêprast -a -o prid. (é)
nar. nespameten, neumen: menda ni tako preprast, da bi to res naredil
SSKJ²
preprášati tudi preprašáti -am dov., tudi preprášala (á á á)
ekspr. natančno, temeljito izprašati: pohitela je k znankam, da bi jih preprašala
    preprášati se tudi preprašáti se
    s spraševanjem priti kam: po dolgem iskanju se je nazadnje le preprašal do spomenika
SSKJ²
prepráti1 -pêrem dov., preprál (á é)
z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: prepoteno srajco je le prepral / preprati fižol
● 
ekspr. dež nas je prepral zelo namočil, zmočil
    preprán -a -o
    1. deležnik od preprati: preprana solata
    2. ki je zaradi pranja izgubil prvotno kakovost, lastnost: obledela in preprana bluza / klobuk, prepran od dežja
SSKJ²
prepráti2 -pórjem dov., prepôrji preporjíte; preprál (á ọ́)
star. preparati, pretrgati: preprati krilo, zaveso
SSKJ²
preprázen -zna -o prid. (á)
nav. ekspr. preveč prazen: skrinja ni ne preprazna ne prelahka / dom mu je postal preprazen in presamoten / to je zame preprazna pijača
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preprážiti -im dov. (á ȃ)
1. s praženjem narediti, da dobi živilo rjavo barvo: na olju prepražiti čebulo; prepražila je še drobtine in moko
2. pripraviti jed na majhni količini vroče maščobe: prepražiti jetra; pren., ekspr. sonce ga je temeljito prepražilo
SSKJ²
prepréčenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od preprečiti: preprečenje nesreče, vojne
SSKJ²
preprečeválec -lca [preprečevau̯ca in preprečevalcam (ȃ)
1. kdor kaj preprečuje: včasih so vojaki bolj opazovalci kot preprečevalci spopadov; preprečevalec korupcije
2. snov, sredstvo, ki kaj preprečuje: nekatere preproste jedi spadajo med učinkovite preprečevalce rakavih obolenj
SSKJ²
preprečeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na preprečevanje: preprečevalni ukrepi proti boleznim, požaru; preprečevalno sredstvo / preprečevalno cepljenje preventivno cepljenje
 
med. preprečevalno zdravstvo preventivna medicina
SSKJ²
preprečevánje -a s (ȃ)
glagolnik od preprečevati: preprečevanje bolezni, nesreč, poplav / sredstva za preprečevanje spočetja / preprečevanje ponarejanja vin
SSKJ²
preprečeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati, povzročati:
a) da se kako dejanje, stanje, dogajanje ne uresniči: preprečevati nesreče, zločine; preprečevati trčenja letal / preprečevati bolezni, krize; sredstvo, ki preprečuje gnitje / preprečevati konflikte, medsebojna obračunavanja; preprečeval je stike med njimi
 
bolje je preprečevati kakor zdraviti
b) da kaj ne more (nemoteno) potekati: preprečevati razvoj česa; preprečevati širjenje novih idej / industrijski odpadki preprečujejo življenje rastlinstva
// delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti, doseči: preprečevati pobege / njihov namen je bil preprečevati sovražne akcije / tega ji ne sme nihče preprečevati / njegov značaj mu preprečuje še večje uspehe
SSKJ²
prepréči -préžem dov., preprézi preprézite in preprezíte; preprégel preprégla; nam. prepréč in preprèč (ẹ́)
1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: prepreči ploskev z ornamenti / prepreči s pajčevino
// ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem območju: dolino so prepregli z daljnovodi
2. ekspr. nastopiti, pojaviti se
a) načrtno razporejen na kakem območju: jarki so prepregli polja
b) na kaki površini: gube, žilice preprežejo obraz; lise so prepregle les; nebo so prepregli temni oblaki; sence so prepregle pot / knjiž. mesečina je prepregla polje; pren. dušo mu je prepregla tema
3. rastoč (mrežasto)
a) prekriti: bršljan je prepregel zidove; plevel prepreže peščene steze
b) se razširiti v čem: zemljo so globoko prepregle korenine; vodne rastline preprežejo ribnik
4. menjati, zamenjati vprežno žival: ustavili so se le toliko, da so prepregli; prepreči konje / prepreči konja v kočijo
5. star. namestiti napravo, ki onemogoča, ovira prehod; pregraditi: prepregel je cesto, da niso mogli naprej
● 
ekspr. otožnost, smehljaj prepreže obraz postane opazen, viden na obrazu
    prepréžen -a -o:
    obraz, preprežen z gubami, žilicami; svet je preprežen s prometnimi potmi; z žilicami preprežene mišice; uta, preprežena z divjo trto; steza je preprežena s koreninami; okno, prepreženo s pajčevino; nebo je prepreženo s sivimi oblaki
     
    med seboj preprežene žične ovire prepletene
SSKJ²
preprečílo -a s (í)
knjiž. preprečevalno, preventivno sredstvo: za to bolezen še ni preprečila
SSKJ²
preprečítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od preprečiti: preprečitev bolezni, požara / načrt za preprečitev nasprotnikovih vojaških akcij
SSKJ²
prepréčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
narediti, povzročiti:
a) da se kako dejanje, stanje, dogajanje ne uresniči: preprečiti nesrečo, zločin; trčenje je komaj preprečil / preprečiti bolezen, požar, smrt; preprečiti zanositev / preprečiti medsebojno obračunavanje; preprečiti sestanek, srečanje; vse stike med njimi so preprečili / slabo vreme je preprečilo izlet
b) da kaj ne more (nemoteno) potekati: preprečiti širjenje požara / preprečiti razvoj bolezni
// narediti, povzročiti, da kdo česa ne more narediti, doseči: preprečiti pobeg, umik; preprečiti stavko / preprečil je vodi, da bi tekla na cesto / tega ji ne more nihče preprečiti / neugodne okoliščine so mu preprečile uspeh
SSKJ²
preprečítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na preprečitev: preprečitveni ukrepi / preprečitveno cepljenje preventivno cepljenje
SSKJ²
prepréčkati -am dov. (ẹ̑)
1. priti na drugo stran ali od enega konca na drugega, gibajoč se, premikajoč se navadno v prečni smeri: patrulja je preprečkala cesto / planinca sta preprečkala steno; preprečkati travnik
// prehoditi, prepotovati: ta raziskovalec je preprečkal več tisoč kilometrov / tanki, kamioni, topništvo – vse je čakalo ukaza, da preprečka deželo
2. zastar. prepreči, prepresti: ljudje so z mejami preprečkali zemljo / sledovi živali so preprečkali polje
    prepréčkan -a -o:
    z žilicami preprečkan obraz
SSKJ²
preprédati -am nedov. (ẹ̄)
1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: jaso pred bunkerjem so prepredali z žičnimi ovirami
// ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem območju: državo so začeli prepredati s cestami in železnicami
2. ekspr. biti2, obstajati1:
a) načrtno razporejen na kakem območju: polja prepredajo jarki in namakalne naprave
b) na kaki površini: oblaki prepredajo nebo / obraz ji prepredajo gube njen obraz je gubast; sence so začele prepredati gozd
3. rastoč (mrežasto) prekrivati: stezo prepreda plevel
SSKJ²
prepréden -a -o prid. (ẹ̑)
ekspr. zvit, prebrisan: prepreden trgovec; bil je najbolj prepreden med nami; prepredena tatica
    preprédeno prisl.:
    prepredeno se je zasmejal; 
prim. prepresti
SSKJ²
preprédenec -nca m (ẹ̑)
ekspr. zvit, prebrisan človek: ne zaupam mu, star prepredenec je
SSKJ²
preprédenost -i ž (ẹ̑)
ekspr. zvitost, prebrisanost: moral je uporabiti vso svojo prepredenost, da se ni izdal; kmečka prepredenost
SSKJ²
prepréga -e ž (ẹ̑)
glagolnik od prepreči 4: tam bo naslednja preprega
SSKJ²
prepregalíšče -a s (í)
nekdaj kraj, prostor, kjer se preprega živina: poštna kočija na prepregališču
SSKJ²
preprégati -am nedov. (ẹ̄)
1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: prepregati z nitmi
2. ekspr. biti2, obstajati1:
a) načrtno razporejen na kakem območju: takrat električno omrežje še ni prepregalo dežele
b) na kaki površini: oblaki prepregajo nebo / knjiž. mesečina preprega polje
3. rastoč (mrežasto)
a) prekrivati: divja trta preprega zidovje
b) se širiti v čem: korenine vedno globlje prepregajo zemljo
 
ekspr. lase ji že prepregajo srebrne niti začenja siveti
4. menjavati, zamenjavati vprežno žival: hlapci so prepregali in kričali; prepregati konje
SSKJ²
prepréka -e ž (ẹ̑)
publ. ovira: odstranjevati prepreke; podrta drevesa, skale in druge prepreke / vojaki so postavljali žične prepreke / jezikovne prepreke; to so glavne prepreke za hitrejši gospodarski napredek
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preprêsti -prêdem in preprésti -prédem dov., stil. preprèl preprêla in prepréla (é; ẹ́)
1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: vrtnar je gredo prepredel s trakovi / pajek preprede vse kote s pajčevino
// ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem območju: polje so prepredli z jarki
2. ekspr. nastopiti, pojaviti se
a) načrtno razporejen na kakem območju: po vojni so našo dolino prepredli daljnovodi / vso državo so prepredle zadruge
b) na kaki površini: proti večeru so oblaki prepredli nebo / njen obraz so že prepredle gube njen obraz je že gubast
3. rastoč (mrežasto)
a) prekriti: robida je prepredla zid; srobot preprede grm
b) se razširiti v čem: zemljo so globoko prepredle korenine; deteljo je prepredel plevel
● 
ekspr. lase so ji prepredle srebrne niti začela je siveti; ekspr. svojo novo skladbo je prepredel z motivi ljudske glasbe vanjo je vnesel motive iz ljudske glasbe
♦ 
tekst. prepresti volno spresti volno iz prediva, ki se dobi s trganjem odpadkov preje, tkanin in pletenin
    prepredèn -êna -o in prepréden -a -o:
    vrtovi, prepredeni z jarki; prepredena volna; nebo, prepredeno z oblaki; 
prim. prepreden
SSKJ²
prepréti -prèm dov., prepŕl (ẹ́ ȅ)
zastar. zapreti, zagraditi: prepreti prekop z zapornicami / nič mu ne more prepreti poti
SSKJ²
preprézati -am nedov. (ẹ̄)
1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: preprezati z žicami
2. ekspr. biti2, obstajati1:
a) načrtno razporejen na kakem območju: močvirje preprezajo jarki
b) na kaki površini: pajčevine preprezajo strop; voda se že prepreza z ledeno skorjo; pren. veriga nasprotij prepreza svet
3. rastoč (mrežasto)
a) prekrivati: trta prepreza zidanico
b) se širiti v čem: korenine vedno globlje preprezajo zemljo
    preprézati se 
    obstajati v mrežasti obliki: steze se preprezajo med grmovjem
    ● 
    knjiž. nad poljem se prepreza meglica se razprostira, leži
SSKJ²
prepréžen -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na preprego: preprežni konji / nekdaj preprežna postaja
SSKJ²
prepríčanec -nca m (ȋ)
knjiž., ekspr. kdor je prepričan: dvomljivci in prepričanci
SSKJ²
prepríčanje -a s (ȋ)
1. kar kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno misli, sodi, da je resnično, pravilno: njegovo prepričanje, da hči še živi, se je po tem dogodku omajalo, utrdilo; domneva se je spremenila v prepričanje / izrazil je prepričanje, da bo stvar kmalu urejena; prišel je do prepričanja, da je edino tako življenje smiselno / živel je v zmotnem prepričanju, da to ni njegova dolžnost / to sem naredil iz prepričanja, ne iz strahu; po mojem prepričanju stvar ne bo tako lahka mnenju, sodbi
2. prepričanost: njegov glas je izražal trdno prepričanje / odgovoriti z globokim, mirnim prepričanjem
3. skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb
a) o temeljnih, splošnih vprašanjih sveta, družbe, človeka: braniti, zatajiti prepričanje; za svoje prepričanje so bili pripravljeni tudi umreti; versko prepričanje / biti po prepričanju liberalec
b) v zvezi s kakim delom stvarnosti: njegovo politično prepričanje
SSKJ²
prepríčanost -i ž (ȋ)
stanje prepričanega človeka: za tako odločitev je bila potrebna globoka, trdna prepričanost; prepričanost koga o čem; prepričanost, da je tako prav / govoril je s tako prepričanostjo, da so mu verjeli
● 
zastar. imeti tako prepričanost prepričanje
SSKJ²
prepríčati -am dov. (ī ȋ)
doseči, da ima kdo povedano, mišljeno glede na logiko, izkustvo upravičeno za resnično, pravilno: prepričal jih je o njeni krivdi, o potrebnosti česa; ni ga prepričal, da bo vojne kmalu konec / prepričati koga o pravilnosti, resničnosti česa / ta dokaz ga je prepričal, da se je motil
 
pog. prepričaj ga, da bo šel z nami pregovori
// publ. vzbuditi pozitiven odnos: predstava me ni prepričala / ta roman niti umetniško niti idejno ne prepriča nima ustreznih umetniških in idejnih kvalitet
    prepríčati se 
    spoznati pozitiven ali negativen odnos med povedanim, mišljenim in resničnostjo tako, da se o resničnosti, pravilnosti spoznanega ne dvomi: prepričal se je o njihovi poštenosti, zastar. njihove poštenosti; prepričaj se, ali je cesta prazna; ekspr. na svoje oči sem se prepričal, da je to res
    prepríčan -a -o
    1. deležnik od prepričati: že na pol prepričani ljudje so spet začeli dvomiti; prepričan je bil, da bo sprejet; biti prepričan o svojem uspehu; biti prepričan v zmago o zmagi; popolnoma, trdno, ekspr. sveto prepričan
    2. ki vsebuje, izraža prepričanost o čem: videl je njegov prepričani pogled
    3. ki ima svoj nazor, idejo brez dvomov, pomislekov za najbolj pravilen, ustrezen resničnosti: postati prepričan komunist
    ● 
    knjiž. biti prepričan vase imeti zaupanje vase, biti samozavesten; pog. nisem prepričan, če bom šel na izlet ne vem gotovo, nisem se še odločil; ekspr. bodite prepričani, da se bom potrudil poudarja gotovost izpolnitve, uresničitve povedanega; prisl.: res je, je prepričano dodal
SSKJ²
prepričeválen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se prepriča: prepričevalna moč njegovega govorjenja / igra glavnega igralca je bila psihološko, umetniško prepričevalna
● 
knjiž. prepričevalen dokaz prepričljiv; zastar. doseči prepričevalno zmago prepričljivo
    prepričeválno prisl.:
    prepričevalno govoriti, zmagati
SSKJ²
prepričeválnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost prepričevalnega: prepričevalnost govora, nastopa / osebam romana manjka jasnosti in prepričevalnosti / idejna, umetniška prepričevalnost
SSKJ²
prepričevánje -a s (ȃ)
glagolnik od prepričevati: s prepričevanjem je dosegel več kot s silo / v svojem prepričevanju se niso omejevali samo na letake / poslušati prepričevanje; njegovemu prepričevanju ni nihče verjel
SSKJ²
prepričeváti -újem nedov. (á ȗ)
prizadevati si doseči, da bi kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno imel povedano, mišljeno za resnično, pravilno: zagovarjal je svoje mnenje in zaman so ga prepričevali; prepričevati koga o čem; prepričevati z besedami, dokazi; dolgo se je prepričeval, da nesreče ni kriv / njegovi pogledi so ga prepričevali, naj se ne boji / ekspr. prepričevati koga s pestmi
// delati, povzročati, da kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno ima povedano, mišljeno za resnično, pravilno: te slike nas prepričujejo, da na planetu ni živih bitij
● 
publ. taka umetnost ga je vse manj prepričevala ni vzbujala v njem pozitivnega odnosa
    prepričeváti se 
    spoznavati pozitiven ali negativen odnos med povedanim, mišljenim in resničnostjo tako, da se o resničnosti, pravilnosti spoznanega ne dvomi: prepričeval se je, če so zaboji zabiti
    prepričujóč -a -e:
    prepričujoč ga o nasprotnem, je postal nevljuden
     
    knjiž. to je prepričujoč dokaz, da ga ljudstvo podpira prepričljiv
SSKJ²
prepričljív -a -o prid., prepričljívejši (ī í)
1. ki ne vzbuja pomislekov, dvoma o resničnosti, pravilnosti: to je prepričljiv dokaz za pravilnost, o pravilnosti napisanega; njegov odgovor je bil prepričljiv; psihološko prepričljiv / govornik je bil jasen in prepričljiv / knjiž. seveda ga poznam, je bil vprašani prepričljiv je vprašani prepričljivo odgovoril
 
publ. umetnikova prepričljiva igra dobra, kvalitetna
2. ki ima določene lastnosti, značilnosti v taki meri, da se ne dvomi, da bi moglo biti drugače, kot je: ti uspehi so prepričljivi / bil je prepričljiv zmagovalec kolesarske dirke
    prepričljívo prisl.:
    prepričljivo govoriti; prepričljivo zmagati
SSKJ²
prepričljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost prepričljivega: prepričljivost dokazov, trditve / prepričljivost dobrega govornika / publ. umetniška prepričljivost v romanu / ekspr. dokazovati kaj z vso prepričljivostjo zelo prepričljivo
SSKJ²
preprijázen -zna -o prid. (á ā)
1. preveč prijazen: mnogokrat je preprijazen, skoraj vsiljiv; paziti mora, da ne bo preprijazen z njimi
2. ekspr. zelo prijazen: dobra, preprijazna žena ga je sprejela v hišo / preprijazen obraz
    preprijázno prisl.:
    preprijazno se pogovarjati; preprijazno ga je pozdravila
SSKJ²
preprijèm -éma m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od preprijeti: pri preprijemu je skoraj izpustil vrv / preprijem palice iz leve roke v desno / po nekaj preprijemih je plezalec spet počival
2. v prislovni rabi izraža razdaljo med mestoma dveh zaporednih prijemov: premakniti se za nekaj preprijemov dalje
SSKJ²
preprijémati -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑)
prijemati:
a) drugače, na drugem mestu: preprijemati volan, vrv / preprijemati s francozom
b) z drugo roko: s to roko kovčka ne morem več nesti, bom moral preprijemati
● 
preprijemati kline, veje pri plezanju prenašati telesno težo na roko, s katero se prijema (naslednji) klin, veja
    preprijémati se 
    prenašati telesno težo na eno roko, z drugo pa se prijemati drugje: akrobat se je spretno preprijemal in se po vrvi hitro oddaljeval
    ♦ 
    strojn. zobati kolesi se preprijemata prijemata, stikata tako, da prihaja zob enega v presledek med zobema drugega
SSKJ²
preprijéten -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
ekspr. zelo prijeten: preživeti preprijeten večer; preprijetna novica; preprijetno življenje
    preprijétno prisl.:
    preprijetno dišati
SSKJ²
preprijéti -prímem dov., preprijél; nam. preprijét in preprijèt (ẹ́ í)
prijeti:
a) drugače, na drugem mestu: med vožnjo na ovinku preprijeti volan / hotel je preprijeti zaboj, pa mu je zdrsnil na tla
b) z drugo roko: roka me boli, bom preprijel puško / preprijeti bodalo v levico predeti
● 
preprijeti klin, vejo pri plezanju prenesti telesno težo na roko, s katero se prime (naslednji) klin, veja; kazalec leve roke preprime tipko kazalca desne roke prime, pritisne tipko namesto kazalca, ki jo je držal, pritiskal
    preprijéti se 
    prenesti telesno težo na eno roko, z drugo pa se prijeti drugje: nekajkrat se je preprijel in že je bil višje v steni
SSKJ²
preprodája -e ž (ȃ)
prodaja kupljenega blaga, navadno zaradi dobička, koristi: kupovati mamila za preprodajo; s preprodajo je veliko zaslužil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preprodajálec -lca [preprodajau̯cam (ȃ)
kdor preprodaja: preprodajalci mamil, vstopnic, zelenjave / preprodajalec z lesom prekupčevalec
SSKJ²
preprodajálka -e [preprodajau̯ka tudi preprodajalkaž (ȃ)
ženska, ki preprodaja: preprodajalka cvetja; preprodajalko mamil so obsodili
SSKJ²
preprodájanje -a s (ȃ)
glagolnik od preprodajati: prijeli so ga pri preprodajanju / preprodajanje blaga
SSKJ²
preprodájati -am nedov. (ȃ)
prodajati kupljeno blago, navadno zaradi dobička, koristi: preprodajati rabljeno pohištvo
SSKJ²
preprodáti -dám dov., 2. mn. preprodáste in preprodáte; preprodál (á)
prodati kupljeno blago, navadno zaradi dobička, koristi: preprodati drva; kupili so poceni in preprodali z velikim dobičkom
    preprodán -a -o:
    zvečer je bilo že vse blago preprodano
SSKJ²
prepróga -e ž (ọ̄)
1. navadno večji tekstilni izdelek, zlasti za pokrivanje tal: iztepati, pogrniti preprogo; tkati preproge; hoditi po preprogi; mehka, pisana preproga; izdelovanje preprog / rdeča preproga preproga rdeče barve, razgrnjena ob slovesnem sprejemu pomembnih gostov, slavnih osebnosti / bosenska preproga; molilna preproga v muslimanskem okolju preproga, na kateri se opravljajo molitve; predposteljna, stenska preproga
2. ekspr., s prilastkom skupek česa na gosto nahajajočega se, razprostirajočega se na večji površini: skrbeti za cvetne, zelene preproge po parkih; hoditi po preprogah smrekovih iglic; preproge narcis po pobočju; preproga zvezd / asfaltne preproge je bilo nenadoma konec asfaltne plasti (na cesti); travnik je postal ena sama pisana preproga ploskev
● 
leteča preproga v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; zastar. namizna preproga namizni prt, namizno pregrinjalo
♦ 
tekst. lepljene, vozlane preproge; orientalska preproga ročno izdelana večbarvna vozlana preproga, po izvoru iz osrednje in jugozahodne Azije; perzijska preproga orientalska gosto vozlana preproga z drobnimi raznobarvnimi vzorci; pirotska preproga tkana preproga z geometričnimi vzorci; las preproge; voj. bombardirati v preprogi bombardirati iz več letal istočasno, da padajo bombe na gosto druga za drugo v več pasovih
SSKJ²
preprógar -ja m (ọ̑)
izdelovalec ali prodajalec preprog: kupiti preprogo pri preprogarju
SSKJ²
preprógarski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na preprogarje ali preprogarstvo: preprogarska delavnica / preprogarski mojster
SSKJ²
preprógarstvo -a s (ọ̑)
dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem preprog: razvoj preprogarstva / stensko preprogarstvo
SSKJ²
preprógast -a -o prid. (ọ̄)
podoben preprogi: tla so prekrili s preprogasto oblogo / ekspr. preprogasta polja
SSKJ²
preprosíti -prósim dov., prepróšen (ī ọ́)
z vztrajnimi prošnjami doseči, da kdo naredi, je pripravljen kaj storiti: toliko časa me je prosil, naj ne odidem, da me je preprosil; preprositi koga, da spremeni odločitev; ne daj se preprositi / z jokom koga preprositi
// ekspr. v prošnjah doseči veliko, preveliko mero: koliko je preprosila in prejokala, pa se ni omehčal
    preprosíti se 
    s prošnjami doseči, da se kljub oviram
    a) pride kam: preprositi se k blagajniškemu okencu
    b) dobi kaj: ker je bilo bralcev veliko, sem se težko preprosil do te zanimive knjige
    ● 
    s Češkega se je v enem tednu preprosil in preberačil do domovine je prišel, preživljajoč se s hrano, ki jo je naprosil
SSKJ²
prepròst -ôsta -o prid., preprôstejši (ȍ ó)
1. ki ne zahteva višjih miselnih postopkov, posebnega znanja: križanka je preprosta; ta naloga je preprostejša kot prejšnja / rešitev je preprosta, vendar se je ni nihče spomnil / postopek pridobivanja te snovi je preprost; preprosto, vendar utrujajoče delo / on zna povedati tudi najbolj zapletene stvari na preprost način preprosto
// ki je iz navadnih, pogostih sestavin, tako da za razumevanje ne zahteva višjih miselnih postopkov: že zna delati preproste stavke; pesem, zgodba je preprosta, pa lepa
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste samo osnovne, splošne lastnosti, značilnosti: že preprost računalnik nadomešča nekaj ljudi / opazovati kaj s preprosto lečo navadno; ta priprava je preprosta / njegov grob je preprost, vendar skrbno negovan; nositi preproste obleke; preprosta večerja; meniško, vojaško preprosta soba zelo preprosta / poslati komu samo preprosto dopisnico / opazovati preprosto kmečko življenje
3. splošno znan, razumljiv: opisuje preproste stvari: rožo, piščalko, vrč / treba je preprostih besed, kakor so kruh, ljubezen
4. ekspr. ki zaradi skladnosti z zakoni logike ne potrebuje razlage, utemeljitve: tega nisem naredil iz preprostega razloga: ker nisem vedel; to dejstvo je preprosta posledica onega
5. ki se vede, govori naravno, neizumetničeno in s svojimi potrebami, zahtevami ne povzroča skrbi, težav: ta zdravnik je preprost, domač človek; biti prijazen in preprost / uživati lepoto s preprosto, čisto dušo
6. ki je brez višje izobrazbe, višje kulture: preprosti bralci bodo knjigo radi brali; preprosto, pa zelo bistro kmečko dekle / revija ni bila namenjena preprostemu ljudstvu, ampak izobražencem
7. zastar. lahkoveren, naiven: bil je tako preprost, da je vse verjel
// neroden2, neuglajen: zdel se ji je preprost in dolgočasen, zato ga je zapustila / posmehovati se preprostemu vedenju koga
● 
v tem delu mesta so živeli preprosti ljudje ljudje brez pomembnega družbenega položaja in brez velikega premoženja; ekspr. bodi jedrnat in preprost govori, razlagaj preprosto; ekspr. to nam pove že preprosta pamet tega ni težko razumeti, spoznati; star. še zmeraj je preproste vere lahkoveren, naiven; zastar. preprosta ženska, premisli, kaj govoriš nespametna, neumna; ekspr. ta domneva je preveč preprosta nekritična, naivna; ekspr. preprost na duhu nedomiseln, naiven
    preprôsto 
    1. prislov od preprost: govoriti, pisati, razložiti preprosto, vsakomur razumljivo; to si pa zelo preprosto predstavljate; preprosto, domače se vesti; živeti preprosto; biti preprosto oblečen; preprosto povedano: umrl je; iron. čemu preprosto, če lahko zapleteno
     
    njega pregovoriti ne bo preprosto lahko
    2. v členkovni rabi poudarja trditev: o tem preprosto ni govorila; to preprosto pozabi kar; tega preprosto ne morem verjeti nikakor / kdor tega ne vidi, je preprosto bedak
    // poudarja, da izraženega glagolskega dejanja ne spremlja nobeno drugo dejanje: karkoli slišiš, pojdi preprosto naprej; tega ni mogoče uresničiti preprosto s tem, da se govori, govori
    preprôsti -a -o sam.:
    to bodo razumeli tudi najbolj preprosti; brati kaj preprostega
SSKJ²
preprôstež -a m (ȏekspr.
1. lahkoveren, naiven človek: to verjamejo le največji preprosteži; dobrodušen preprostež
2. neizobražen, nešolan človek: preprosteži in izobraženci
SSKJ²
preprôstnik -a m (ȏ)
knjiž. neizobražen, nešolan človek: razložiti kaj tako, da je razumljivo tudi preprostnikom
 
knjiž. prebivalci so bili delavci, ribiči in drugi preprostniki preprosti ljudje
SSKJ²
preprôstost -i ž (ó)
lastnost, značilnost preprostega: preprostost rešitve ga je presenetila / preprostost obleke, sobe / všeč jim je bila njegova preprostost in prijaznost / v svoji preprostosti je mislil, da se bo dala stvar takoj urediti lahkovernosti, naivnosti / ni sposoben naravne preprostosti naravno preprostega vedenja, govorjenja
 
ekspr. bila ga je sama preprostost bil je zelo preprost, skromen
SSKJ²
preprôščina -e ž (ȏ)
1. knjiž. preprostost: nenavadna preproščina vhoda v palačo
2. ekspr. lahkovernost, naivnost: čudil se je njeni preproščini / v svoji preproščini je vse verjel / kot vzklik o sveta preproščina
3. knjiž., ekspr. lahkoveren, naiven človek: imeli so ga za preproščino in so se norčevali iz njega / preproščina gara, drugi pa zapravljajo
● 
hitro je spoznal preproščino kolegov premajhno izobraženost, razgledanost
SSKJ²
prepróžen -žna -o (ọ̑)
pridevnik od preproga: navadne preprožne mere
SSKJ²
prepúcij -a m (ú)
anat., vet. koža, ki obdaja zunanji del moškega spolnega uda: odstranitev (pretesnega) prepucija; zoženje prepucija
SSKJ²
prepulíti in prepúliti -im dov. (ī ú)
s puljenjem narediti, da rastline rastejo v večjih medsebojnih presledkih: prepuliti korenje, peso, posevek
SSKJ²
prepúst1 -a m (ȗgrad.
1. cevast prostor pod cesto, železniško progo za pretakanje padavinske vode: prepust se je zamašil / cestni, železniški prepust
2. odprtina ob jezu z zaporno napravo, namenjena za uravnavanje odtoka odvečne vode: prepust pri hidrocentrali
● 
pisar. tako ravnanje je velik prepust velika napaka, malomarnost
♦ 
obrt. odprtina na jezu, skozi katero ob dvignjeni, odstranjeni zapornici teče voda v mlinsko korito
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prepúst2 -a -o stil. prid. (ȗ ú)
preveč pust: prepust kraj / prepust človek / prepusto meso
SSKJ²
prepústen -tna -o prid. (ú)
ki prepušča, zlasti tekočino: prepustna opna; prst za to rastlino naj bo prepustna; dobro, težko prepusten / prepusten za toploto, vodo
SSKJ²
prepustítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prepustiti: prostovoljna prepustitev sobe / prepustitev manj pomembnih del pomočniku; prepustitev dolžnosti drugemu / prepustitev obupu
SSKJ²
prepustíti -ím dov., prepústil (ī í)
1. dati komu pravico, možnost, da dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepustiti hišo sinu; prepustiti komu sobo za dva meseca / kralj je moral prepustiti prestol sinu / prepustiti besedo drugemu diskutantu / prepustiti v last, uporabo
 
pravn. prepustiti komu uporabo, uživanje česa
2. dopustiti, da dobi, ima kdo drug to, kar izraža samostalnik: prepustiti svoje dekle drugemu; prepustiti funkcijo drugemu; tekač je moral prepustiti prvo mesto boljšemu tekmovalcu / prepustiti pobudo, vodstvo tekmecu / prepustiti komu tekmo brez boja predati
3. narediti, da se mora, more namesto osebka kdo drug ukvarjati s kom: prepustil je goste ženi, sam pa odšel na sestanek
// z glagolskim samostalnikom narediti, da mora, more namesto osebka kdo drug narediti, opravljati kako delo: prepustiti nego bolne matere sestri / prepustil je ženi, da gospodari na kmetiji, sam pa odšel v tujino / prepustiti otroka v varstvo sosedi
4. z glagolskim samostalnikom dati komu drugemu možnost, da naredi, opravlja kako dejanje: prepustiti odločitev bratu; prepustiti sodbo bralcu / prepusti stvar meni, pa bo kmalu opravljena / zakon je prepustil določitev višine prispevka občinam
5. dopustiti, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj: tako pomembne stvari ne smemo prepustiti naključju, dobri volji koga / to vprašanje moramo prepustiti zgodovini
6. ne narediti ničesar
a) da bi se spremenil določen položaj, oviralo določeno dejanje: prijel jo je za roko in ona mu jo je prepustila / ekspr. spet mu je prepustila svoje ustnice
b) da bi se spremenilo stanje, delovanje koga: prepustiti koga revščini / prepustiti koga počasnemu umiranju / prepustiti koga njegovim mislim
7. star. predreti: prepustiti gnojno bulo; žulj se je prepustil
● 
ekspr. skrb za to kar meni prepusti za to bom (po)skrbel jaz; ekspr. delam prav ali narobe, to kar meni prepusti o tem ne sodi; ekspr. prepustiti kaj pozabljenju pozabiti kaj; ekspr. prepustiti koga samemu sebi, usodi ne poskrbeti zanj, ne pomagati mu
    prepustíti se 
    1. ne narediti ničesar, s čimer bi se nasprotovalo, upiralo
    a) določenemu dejanju koga: prepustila se je njegovemu objemu / čutil je, da se mu je plesalka popolnoma prepustila / ekspr. prepustiti se skrbnim rokam bolniške sestre
    b) določenemu delovanju česa: dvignil je veslo in se prepustil toku, valovom; ekspr. legel je na obalo in se prepustil soncu začel uživati v sončenju, začel se sončiti / prepustiti se splošnemu navdušenju
    // dopustiti, da nastopi odnos popolne odvisnosti: prepustiti se strastem / prepustil se je mamilom
    2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop
    a) stanja osebka, kot ga določa samostalnik: prepustiti se obupu, žalosti
    b) navadno z glagolskim samostalnikom intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: prepustiti se sanjarjenju / prepustil se je veselim mislim
    prepustívši zastar.:
    prepustivši konja hlapcu, je odšel v grad
    prepuščèn -êna -o:
    biti prepuščen sam sebi; obnoviti za majhno odškodnino prepuščeno skladišče
     
    ekspr. biti na milost in nemilost prepuščen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen
SSKJ²
prepústnica -e ž (ȗ)
pisno dovoljenje za prehod meje, zastraženega mesta: ker je imel prepustnico, mu je stražar dovolil vstopiti; pokazati prepustnico; prepustnica za stražo / dvolastniška, obmejna prepustnica; pren. njegova drama je zdaj dobila prepustnico
 
tur. turistična prepustnica ki daje turistu pravico bivanja v državi do 30 dni
SSKJ²
prepústnost -i ž (ú)
sposobnost omogočanja prehoda, zlasti tekočinam: prepustnost stekla, tal / prepustnost za svetlobo, vodo
 
avt. prepustnost ceste sposobnost ceste, določena s številom vozil, ki jo lahko prevozijo v časovni enoti v obe smeri; fiz. prepustnost razmerje med sprejetim in prepuščenim tokom valovanja; žel. prepustnost proge sposobnost železniške proge, določena z največjim številom vlakov, ki jo lahko prevozijo v 24 urah v obe smeri
SSKJ²
prepúšč -a m (ȗ)
knjiž. prepust1prepušč se je zamašil
SSKJ²
prepúščanje -a s (ú)
glagolnik od prepuščati: prepuščanje vode / prepuščanje postelje bolnemu tovarišu; prepuščanje česa v najem / prepuščanje odločanja o rojevanju otrok staršem / prepuščanje koga samemu sebi
SSKJ²
prepúščati -am nedov. (ú)
1. biti sposoben omogočiti prehod, zlasti tekočinam: prepuščati svetlobo, toploto, vodo / žleb prepušča pušča, ima luknjo
2. dajati komu pravico, možnost, da dobi, ima kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepuščati posteljo, sobo komu / prepuščati v last, uporabo / dov. s to izjavo prepuščam stavbo občini
3. dopuščati, da dobi, ima kdo drug to, kar izraža samostalnik: prepuščati funkcije drugim / prepuščati pobudo nasprotniku
4. delati, da se mora, more namesto osebka kdo drug ukvarjati s kom: ob delavnikih sta prepuščala otroka stari materi; manj pomembne stranke je prepuščal svojemu namestniku
// z glagolskim samostalnikom delati, da mora, more namesto osebka kdo drug narediti, opravljati kako delo: prepuščati delo pomočnikom; ekspr. astronomi vse bolj prepuščajo gledanje neba fotografskim napravam / prepuščati komu kaj v varstvo
5. z glagolskim samostalnikom dajati komu drugemu možnost, da naredi, opravlja kako dejanje: končno odločitev so prepuščali drugim; ta opravek prepuščam tebi; sodbo o tem, kdo ima prav, prepuščam bralcem / knjiga to prepušča domišljiji bralcev / nova moda prepušča dolžino oblek ženskam samim
6. dopuščati, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj: to so pomembne stvari, pa jih prepuščajo naključju; vzgoje otrok ne moremo prepuščati pouličnemu življenju
7. ne delati ničesar
a) da bi se spremenil določen položaj, oviralo določeno dejanje: kadar jo je držal za roko, mu jo je dolgo prepuščala / ekspr. prepuščala mu je ustnice
b) da bi se spremenilo stanje, delovanje koga: prepuščati koga revščini, stiski
8. star. predirati: prepuščati gnojne bule
● 
ekspr. prepuščati koga samemu sebi, usodi ne skrbeti zanj, ne pomagati mu; knjiž., ekspr. kostanji so svoje veje spet prepuščali vetru veje kostanjev je spet majal, zibal veter
    prepúščati se 
    1. ne delati ničesar, s čimer bi se nasprotovalo, upiralo
    a) določenemu dejanju koga: čutil je, da se mu plesalka popolnoma prepušča; prepuščal se je vojakom, da so ga vodili, kamor so hoteli / dekle se mu je prepuščalo brez besed predajalo
    b) določenemu delovanju česa: ležal je na vodi in se prepuščal valovom / prepuščal se je zanosu množice / jadrnica se prepušča vetru
    // dopuščati, da nastopi odnos popolne odvisnosti: prepuščati se strastem
    2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža
    a) stanje osebka, kot ga določa samostalnik: prepuščati se čustvom, obupu
    b) navadno z glagolskim samostalnikom da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: prepuščati se razmišljanju
    prepuščajóč -a -e:
    hodil je po sejmih, prepuščajoč delo drugim; rahla, vodo dobro prepuščajoča zemlja
SSKJ²
prepuščênost -i ž (é)
dejstvo, da je kaj čemu prepuščeno: v tem se kaže prepuščenost cen vplivom trga / prepuščenost samemu sebi
SSKJ²
preračún -a m (ȗ)
1. glagolnik od preračunati: končati preračun / preračun rezultatov na normalne razmere / zmotiti se pri preračunu evrov v dolarje
 
zastar. to dejanje ni posledica preudarka ali celo preračuna preračunljivosti
2. rezultat računanja: preračun kaže, da je ta način gradnje najcenejši
SSKJ²
preračúnanost -i ž (ȗ)
lastnost, značilnost preračunanega, premišljenega: preračunanost poteze / načrt je rezultat domiselnosti in izredne preračunanosti
// preračunljivost: moti ga njegova preračunanost / to je storil iz preračunanosti
SSKJ²
preračúnati -am dov. (ȗ)
1. opraviti potrebne računske operacije: ko je vse še enkrat preračunal, je dobil drugačen rezultat
// s ponovnim računanjem preveriti: vse račune sem preračunal, zato vem, da napake ni
2. v zvezi z na z računanjem ugotoviti določeni količini, vrednosti sorazmerno količino, vrednost glede na merilo, ki ga izraža dopolnilo: preračunati letno porabo mesa na štiričlansko družino
// v zvezi z v z računanjem ugotoviti določeni količini, vrednosti enakovredno količino, vrednost česa drugega: preračunati dolarje v evre; preračunati kubične metre v litre / preračunati ceno v dolarje
3. z računanjem ugotoviti, določiti kaj sploh: po številkah na brzojavnih drogovih je preračunal, da je prehodil že velik del poti; preračunati, koliko bo stalo potovanje
 
teh. preračunati napravo, stroj z računanjem ugotoviti glavne mere, tipične lastnosti naprave, stroja glede na določene tehnične ali ekonomske zahteve
4. premisliti kaj glede na mogoče posledice, uresničitev določenega namena: svoj zagovor je dobro preračunal; ekspr. vsako besedo, vsak gib je preračunal / preračunati svoj nastop na zunanji učinek
    preračúnan -a -o:
    njegovi odgovori so neodkritosrčni, preračunani; v dolarje preračunana cena; cena aparature je, preračunano v evre, dva milijona; prisl.: preračunano počasi govoriti
SSKJ²
preračunávanje -a s (ȃ)
glagolnik od preračunavati: potrebno je kontroliranje in preračunavanje / preračunavanje evrov v dolarje
 
ekon. kalkulacija
SSKJ²
preračunávati -am nedov. (ȃ)
1. opravljati potrebne računske operacije: medtem ko je on še enkrat vse preračunaval, so drugi odšli
// s ponovnim računanjem preverjati: preračunaval je račune, ker končni rezultat ni bil pravilen
2. v zvezi z na z računanjem ugotavljati določeni količini, vrednosti sorazmerno količino, vrednost glede na merilo, ki ga izraža dopolnilo: preračunavati slovensko letno porabo mleka na eno družino
// v zvezi z v z računanjem ugotavljati določeni količini, vrednosti enakovredno količino, vrednost česa drugega: preračunavati evre v dolarje; preračunavati milje v kilometre / preračunavati cene v dolarje
3. z računanjem ugotavljati, določati kaj sploh: preračunaval je, koliko denarja mu bo ostalo do konca meseca / z očmi preračunavati razdaljo
SSKJ²
preračúniti -im dov. (ū ȗ)
zastar. preračunati: vse je natančno preračunil / preračunil je, da je bolje, če to stvar opusti
    preračúnjen -a -o:
    preračunjena vrednost; vse je imel preračunjeno
     
    zastar. sosed je zelo preračunjen preračunljiv
SSKJ²
preračúnjenost -i ž (ȗ)
zastar. preračunanost: preračunjenost dejanja
 
zastar. to je storil iz preračunjenosti preračunljivosti
SSKJ²
preračunljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se da preračunati: preračunljiv sistem; v denarju preračunljive dobrine
2. ki se odloči za svoje dejanje, ravnanje zlasti glede na lastno korist: preračunljiv človek; nikoli ni bil preračunljiv; ta ženska je preveč preračunljiva, da bi naredila kaj takega / preračunljivo delovanje, mišljenje
SSKJ²
preračunljívec -vca m (ȋ)
ekspr. preračunljiv človek: ne bodi tak preračunljivec
SSKJ²
preračunljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost preračunljivega človeka: moti jih njegova preračunljivost / za to se je odločil iz preračunljivosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preràd -áda -o prid. (ȁ áv prislovni rabi
1. preveč rad: bolj malo se uči, prerada bere; prerada mu verjame / sina ima prerada, zato je tako razvajen / evfem. v šolo ne hodi ravno prerad rad
2. ekspr. zelo rad: še prerada bo šla domov / rada, prerada bi ga spoznala / v brezosebni rabi prerado se zgodi, da jim izvodi ostanejo v skladišču
SSKJ²
preradikálen -lna -o prid. (ȃ)
preveč radikalen: preradikalni predlogi za reforme; to je preradikalna sprememba
SSKJ²
preradodáren -rna -o prid. (á ā)
preveč radodaren: preradodaren človek
SSKJ²
preradovéden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
preveč radoveden: biti preradoveden
SSKJ²
prêrafaelít -a m (ȇ-ȋ)
um. predstavnik umetnostne smeri v angleškem slikarstvu sredi 19. stoletja, ki ima za vzor nekatere italijanske umetnike pred Rafaelom: umetnostni nazori prerafaelitov; nazarenci in prerafaeliti / občudovati prerafaelite dela teh predstavnikov
SSKJ²
prêrafaelítski -a -o prid. (ȇ-ȋ)
nanašajoč se na prerafaelite: prerafaelitska umetnost / prerafaelitski slikarji
SSKJ²
preráhel -hla -o [prerahəu̯prid.(á)
preveč rahel: prerahla prst / prerahel dež / trkanje je bilo prerahlo, da bi ga slišal
    preráhlo prisl.:
    prerahlo zavezan vozel
SSKJ²
prerahljáti -ám dov. (á ȃ)
narediti, povzročiti, da postane kaj rahlo, manj sprijeto: prerahljati slamo, zemljo / prerahljati blazino
● 
ekspr. vožnja z avtomobilom ga je prerahljala pretresla; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu prerahljal kosti bi ga zelo pretepel
    prerahlján -a -o:
    prerahljana zemlja
SSKJ²
prerájanje -a s (á)
glagolnik od prerajati: duhovno prerajanje; neprestano prerajanje te dejavnosti
SSKJ²
prerájati -am nedov. (á)
delati, povzročati, da postaja kaj bistveno boljše, bolj sposobno za življenje: te ideje prerajajo društvo; pomlad preraja zemljo; dežela se preraja
    prerajajóč -a -e:
    vse prerajajoča ljubezen; ni se mogel nagledati prerajajoče se narave
SSKJ²
prerán -a -o prid. (ȃ á)
knjiž. prezgodnji, prezgoden: preran sneg; prerana smrt; prerana zima
    preráno prisl.:
    prerano priti; prerano umreti; prerano zapadli sneg
SSKJ²
prerásel -sla -o tudi prerástel -tla -o [prerasəu̯; prerastəu̯prid. (ā á)
prekrit s čim rastočim: s travo prerasle poti; z drevjem in grmovjem preraslo pobočje; prim. prerasti
SSKJ²
preràst1 -ásta m (ȁ á)
glagolnik od prerasti: hiter prerast podjetja iz majhne delavnice v multinacionalko
SSKJ²
prerást2 -í in -i ž (ȃ)
glagolnik od prerasti: nagla prerast telesne vzgoje v široko družbeno gibanje
♦ 
bot. rastlina s celorobimi, črtalastimi ali jajčastimi listi in rumenimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Bupleurum
SSKJ²
prerásti -rástem in -rásem dov., prerásel in prerástel (á)
1. rastoč prekriti: bršljan je prerasel obzidje; trava je prerasla dvorišče / rano ji je prerasla kožica
2. z rastjo preseči: sin je prerasel očeta; jelka preraste smreko / publ. investicije so prerasle materialne možnosti; pren. v znanju je prerasel svojega učitelja
3. v zvezi z v doseči višjo stopnjo glede na intenzivnost, obseg: poznanstvo je preraslo v prijateljstvo; meddržavni spor je prerasel v vojno / bataljon je v kratkem času prerasel v odred
● 
publ. zborovanje je preraslo svoj informativni značaj je bilo več kot samo informativno; publ. te napake smo že prerasli teh napak ne delamo več; lansko obleko je že prerasla tako je zrasla, da ji obleka ni več prav
    preráščen -a -o:
    z mahom preraščene skale; pšenica je preraščena s plevelom; 
prim. prerasel
SSKJ²
preráščanje -a s (á)
glagolnik od preraščati: preprečiti divje preraščanje njiv; preraščanje obdelovalne zemlje z gozdovi / človekova želja po preraščanju samega sebe / preraščanje političnih idej v religijo
SSKJ²
preráščati -am nedov. (á)
1. rastoč prekrivati: lišaj prerašča drevo; cesto je začela preraščati trava / tanka kožica že prerašča rano
2. z rastjo presegati: otroci ga že preraščajo; smreke preraščajo drugo drevje / vrstnike je preraščal za pol glave; pren. dekle ga v vsem prerašča; dejal je, da se mora človek neprestano preraščati
 
publ. ta akcija prerašča okvir organizacije ni omejena samo na organizacijo
3. v zvezi z v dosegati višjo stopnjo glede na intenzivnost, obseg: tesnoba v njem je preraščala v grozo; demonstracije preraščajo v oborožene spopade; nemiri so začeli preraščati v vseljudsko vstajo
SSKJ²
prerazdelítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prerazdeliti: prerazdelitev dohodkov; prerazdelitev sredstev v korist izobraževanja / ekspr. prerazdelitev pravic in oblasti med ženskami in moškimi
SSKJ²
prerazdelíti -ím dov., prerazdélil (ī í)
na novo razdeliti: prerazdeliti denar, dohodek, prispevke
SSKJ²
prerazdeljeváti -ujem nedov. (á ȗ)
na novo razdeljevati: prerazdeljevati denar, dohodek, sredstva
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prerazdrážen -a -o prid. (ā)
preveč razdražen: prerazdraženi živci / biti prerazdražen; prerazdražena žival
SSKJ²
prerazdráženost -i ž (ā)
stanje prerazdraženega: prerazdraženost živcev / prerazdraženost živali
SSKJ²
prerázen -zna -o prid. (ā)
knjiž., ekspr. zelo različen, mnogovrsten: cvetje preraznih oblik in barv
SSKJ²
prerazgrét -a -o prid. (ẹ̑)
preveč razgret, segret: prerazgret zrak; prerazgreta voda v kotlu / ekspr. prerazgreta domišljija
SSKJ²
prerazkóšen -šna -o prid.(ọ́ ọ̄)
preveč razkošen: prerazkošna oprema / prerazkošno kosilo
    prerazkóšno prisl.:
    knjiga je prerazkošno opremljena
SSKJ²
prerazlíčen -čna -o prid. (í ī)
1. preveč različen: njeni nazori so prerazlični od njegovih / čutil je, da sta prerazlična
2. ekspr. zelo različen: vozovi so bili polni prerazličnih predmetov
SSKJ²
prerazlóčen -čna -o prid. (ọ́ ọ̄)
preveč razločen, jasen: glasovi so bili prerazločni
SSKJ²
prerazméščati -am nedov. (ẹ́)
na novo razmeščati: prerazmeščati predmete po policah / poveljnik je pred bojem prerazmeščal čete
SSKJ²
preraznovŕsten -tna -o prid. (ȓ)
preveč raznovrsten: članki v reviji so preraznovrstni; biti preraznovrstnega mnenja o čem
● 
ekspr. tam uspevajo preraznovrstne rastline zelo raznovrstne
SSKJ²
prerazporedítev -tve ž (ȋpubl.
1. ponovna razporeditev: prerazporeditev prostorov / prerazporeditev delitve dohodka
2. premestitev na novo delovno mesto: delavec se ni strinjal s svojo prerazporeditvijo
SSKJ²
prerazporedíti -ím dov., prerazporédil; prerazporejèn (ī í)
na novo razporediti: prerazporediti pohištvo; avtor je moral gradivo prerazporediti / prerazporediti davčna bremena; prerazporediti denar, (proračunska) sredstva; enakomerno, ustrezno prerazporediti / prerazporediti delavce, zaposlene na druga delovna mesta / prerazporediti vojaške sile
SSKJ²
prerazporêjati -am nedov. (é)
na novo razporejati: prerazporejati bogastvo; prerazporejati denar, (proračunska) sredstva; samostojno, samovoljno prerazporejati / prerazporejati delavce, zaposlene znotraj organizacije, podjetja
SSKJ²
prerazvít -a -o prid. (ȋ)
preveč razvit: posledice prerazvite civilizacije; ta otrok je duševno, telesno prerazvit za svojo starost
SSKJ²
prerazvrstítev -tve ž (ȋ)
ponovna razvrstitev: prerazvrstitev razstavnih predmetov
SSKJ²
prerêči -rêčem dov., prerêci prerecíte; prerékel prerêkla (é)
ekspr., z dajalnikom reči, izreči očitke, psovke: kaj vse je prerekla sosedi; vse sem mu prerekel, kar mi je prišlo na misel zelo sem ga ozmerjal, oštel
● 
star. kar stori, mu prerečejo negativno ocenijo; zastar. slab človek je, ki danes prereče, kar je včeraj rekel prekliče, zanika
SSKJ²
prerédčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
z redčenjem narediti, da rastline rastejo v večjih medsebojnih presledkih: preredčiti korenje; spomladi je treba pregosto rastoče rože preredčiti / preredčiti gozd
    prerédčen -a -o:
    preredčene rastline je še okopal
SSKJ²
prerédek -dka -o prid.(ẹ́)
preveč redek: preredka jed / preredki zobje / preredki obiski
    prerédko prisl.:
    preredko kaj posejati
SSKJ²
preredíti -ím dov., tudi prerédi; prerédil (ī í)
1. z rejo, krmljenjem povzročiti, da žival (pre)živi določen čas: prerediti živino čez zimo / ti travniki in pašniki lahko preredijo precej goveda
2. prehraniti, preživiti: s svojim delom za silo preredi družino
    prerejèn -êna -o:
    1. deležnik od prerediti: čez zimo prerejene ovce
    2. ekspr. preveč rejen, debel: fant je prerejen
SSKJ²
prerèk -éka m (ȅ ẹ́)
star. prerekanje: zaradi takih prerekov lahko pride še do pravde
SSKJ²
preréka -e ž (ẹ̑)
1. prerekanje: prereke in spori
2. knjiž. razprava, razpravljanje: poznavalca literature sta začela prereko; prereke znanstvenikov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prerékanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od prerekati: prerekanje trditev nasprotne stranke / knjiga je vzbudila veliko zanimanja in prerekanja / izzvati prerekanje; prerekanje z nasprotniki; prerekanje, prepir in pretep
SSKJ²
prerékati -am nedov. (ẹ̑)
1. pravn. zanikovati, ne priznavati: toženec prereka obdolžitev; prerekati nasprotnikove trditve; prerekati tožbeni zahtevek
2. zastar. oporekati, ugovarjati: sosed mu prereka / prerekati izvirnosti dela
    prerékati se 
    medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro: spet se prerekata; prerekajo se za nepomembne reči / včeraj se je prerekala z možem zaradi denarja
SSKJ²
prerés povdk. (ẹ̑)
ekspr., navadno okrepljen izraža obžalovanje, sprijaznjenje z danimi dejstvi: le preres je, da si tam sodniki razlagajo zakone po svoje; kar praviš, je res, še preres
SSKJ²
prerésen -sna -o prid.(ẹ́ ẹ̄)
preveč resen: preresen je za svoja leta / stvar je preresna, da bi jo smeli podcenjevati
    prerésno prisl.:
    tega ne bi smeli jemati preresno
SSKJ²
preresníčen -čna -o prid. (ī)
ekspr. zelo resničen: resnična, preresnična zgodba
SSKJ²
prerešetáti -ám dov. (á ȃ)
1. agr. odstraniti pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: prerešetati žito / ovsene pleve je še enkrat prerešetal
2. ekspr. natančno proučiti, obdelati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresti: prerešetati načrt, predloge / na sestanku so prerešetali vse kandidate in izbrali najboljšega / prerešetali so vsako novico se pogovorili o njej
3. ekspr. premisliti: v mislih je še enkrat prerešetal njun pogovor / vedno je vse dobro prerešetal, preden je kaj naredil
4. ekspr. prestreliti na več mestih: prerešetali so mu obe nogi; prerešetati z brzostrelko / prerešetati s kroglami / rafal je prerešetal sovražno letalo
● 
ekspr. to ti bom prerešetal kosti zelo te bom pretepel; ekspr. ko ga ni bilo doma, so mu prerešetali stanovanje preiskali, pregledali
    prerešetán -a -o:
    od vseh strani prerešetan problem; našli so samo prerešetano in krvavo obleko; pospraviti prerešetano žito; bil je ves prerešetan od krogel
SSKJ²
prerešetávati -am nedov. (ȃ)
1. agr. odstranjevati pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: več ur so prerešetavali žito
2. ekspr. natančno proučevati, obdelovati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresati: prerešetavati nove predloge; večkrat so prerešetavali njegov problem / prerešetavali so kandidate, pa se niso mogli odločiti, katerega bi izbrali / dolgo so prerešetavali vsako novico se pogovarjali o njej
3. ekspr. premišljevati: v mislih je prerešetaval njun pogovor
SSKJ²
preréven -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
preveč reven: prereven je, da bi si lahko to kupil / dežela je bila takrat še prerevna za življenje
SSKJ²
prerèz -éza m (ȅ ẹ́)
1. slika, predstavljajoča telo, kakršno je v ravnini, ki gre skozenj: narisati prerez jabolka; prerez kože, kruha; oblika, površina prereza / navpični, prečni, vzdolžni prerez; pravokotni, trikotni prerez / slika predmeta v prerezu
 
geol. geološki prerez ki kaže geološko zgradbo
2. pregled: podati prerez društvenega dela; prerez skozi novejšo slovensko liriko / program prireditve je prerez najboljšega
3. glagolnik od prerezati: pri prerezu se mu je palica razklala
SSKJ²
prerézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z rezanjem narediti dva dela: prerezati hlebec, palico; polo prerezati čez polovico; prerezati s škarjami, z nožem; po dolgem, prečno prerezati kaj; pren. krik prereže zrak
2. narediti rez po čem: prerezati kožo, papir; pri rezanju kruha je prerezal mizo; prerezati si dlan; prerezati si žile usmrtiti se, poskusiti se usmrtiti s prerezom žil / prerezati komu vrat
3. ekspr. ustaviti, prekiniti: oče je odločno prerezal prošnje otrok; osorno mu prereže ugovor / s tankim piskom je prerezal trušč / krik, žvižg prereže nočni mir; šolski zvonec nenadoma prereže tišino
● 
ekspr. potok nato prereže travnik in se izliva v reko preseka; ekspr. ptič je prerezal zrak hitro zletel skozi zrak; publ. po slavnostnem govoru je župan prerezal trak, vrvico s tem dejanjem je simbolično odprl kaj
    prerézan -a -o:
    prerezana vrv; strmina, prerezana s hudourniškimi grapami; prerezan hlebec kruha
     
    obrt. plašč je v pasu prerezan krojen tako, da je v pasu sešit
SSKJ²
prerézavka in prerezávka -e ž (ẹ́; ȃ)
nar. trta, ki se ji pri obrezovanju pustijo samo šparoni:
SSKJ²
prerézek -zka -o prid. (ẹ́)
1. preveč rezek: premočna in prerezka svetloba mu je škodovala / to je prerezko govorjenje
2. ekspr. zelo rezek: rezka, prerezka svetloba
    prerézko prisl.:
    prerezko je zagovarjal svoje nazore
SSKJ²
prerézen -zna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na prerez: prerezna ploskev / prerezni prikaz kake dejavnosti na razstavi pregledni
 
knjiž. pisatelj popisuje prerezne ljudi povprečne
SSKJ²
prerigólati -am dov. (ọ̑)
agr. z rigolanjem prerahljati zemljo: prerigolati vinograd; prerigolati štirideset centimetrov globoko
SSKJ²
preríja -e ž (ȋ)
obširen travnat svet z visoko travo v Severni Ameriki: loviti živali v preriji / ameriške, kanadske prerije
SSKJ²
preríjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prerijo: visoka prerijska trava / bil je prerijski lovec; prerijski požar
 
zool. prerijski pes večji rdečkasto rjav glodavec, ki živi v srednjem delu Severne Amerike, Cynomys; prerijski volk kojot
SSKJ²
preríniti -em dov. (í ȋ)
narediti, povzročiti, da pride kaj skozi kaj ozkega, ovirajočega: preriniti čoln skozi brzico / luknja je tolikšna, da bi lahko prerinil svoje suho telo skoznjo
    preríniti se 
    1. s težavo priti skozi kaj ozkega, ovirajočega: med mizami se je prerinil do nje; prehod je ozek, da se komaj prerineš skozenj / preriniti se skozi gnečo, v avtobus; preriniti se v prvo vrsto, naprej; pren. preriniti se skozi težave
     
    ekspr. preriniti se skozi vojno, zimo (s težavo) jo preživeti
    2. ekspr. s težavo priti kam, doseči kaj: komaj se je prerinil do sedmega razreda; prerinil se je na tretje mesto / preriniti se na dober položaj, naprej / ta popevka se je prerinila v evropsko popevkarsko glasbo
SSKJ²
prerís -a m (ȋ)
1. glagolnik od prerisati: pri prerisu je pozabil izdelati del oblačila
2. izdelek, ki nastane pri prerisovanju: preris je izdelan zelo natančno
SSKJ²
prerísati -ríšem dov. (ȋ)
narisati sliko slike: prerisati karto, skico
// z risanjem prenesti na papir, tablo: portal je hotel takoj prerisati
// prenesti z originala, predloge, navadno skozi prozoren papir: učenec je risbo prerisal
    prerísan -a -o:
    prerisan zemljevid
     
    ekspr. pobočje je prerisano s sledovi smuči na njem so vidni sledovi smuči
SSKJ²
prerisávanje -a s (ȃ)
prerisovanje: vaje v prerisavanju
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prerisávati -am nedov. (ȃ)
prerisovati: pokrajine je prerisaval z razglednic
SSKJ²
prerisoválec -lca [prerisovau̯ca tudi prerisovalcam (ȃ)
kdor prerisuje: prerisovalci posameznih umetnin
SSKJ²
prerisoválen -lna -o prid. (ȃ)
ki se uporablja za prerisovanje: prerisovalni papir
SSKJ²
prerisovánje -a s (ȃ)
glagolnik od prerisovati: prerisovanje načrtov
SSKJ²
prerisováti -újem nedov. (á ȗ)
risati sliko slike: prerisovati načrt; pokrajino je prerisoval z razglednic / prerisovati kaj v pomanjšanem merilu
// z risanjem prenašati na papir, tablo: prerisovati antično arhitekturo
// prenašati z originala, predloge, navadno skozi prozoren papir: učenci prerisujejo risbe
SSKJ²
preríti -ríjem dov., preríl in prerìl (í ȋ)
z ritjem priti skozi kaj ovirajočega: žival se kupu peska ni ognila, ampak ga je prerila / ekspr. palec mu je preril čevelj, tako da se je videla luknja
// s premikanjem sem in tja narediti rove, navadno po večji površini: krt je preril cel vrt / ekspr. nič ne boste našli, pa če vse prerijete preiščete
    preríti se 
    1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: komaj se je preril skozi gnečo; težko se je prerila skozi odprtino v ograji; prerila se je v ospredje dvorane, da bi bolje slišala; pren. preriti se skozi težave
     
    ekspr. za vsak izpit se je moral preriti skozi goro knjig s težavo jih prebrati, preštudirati
    // ekspr. kljub oviram priti kam: po strmi stezi so se prerili na vrh; pren. precej časa je potreboval, da se je preril do tega spoznanja
    2. ekspr. s težavo priti kam, doseči kaj: sčasoma se je preril do dobre službe; rada bi se prerila v boljšo družbo / vi se lahko še prerijete naprej
    3. ekspr. (s težavo) se preživeti: kakor vidiš, sem se preril / se bomo že kako prerili čez zimo
    prerít -a -o:
    zemlja je prerita s krtovimi rovi
SSKJ²
prerívanje -a s (í)
glagolnik od prerivati: prerivanje stolov in miz / ne mara hrupa in prerivanja / prerivanje za materialne koristi
SSKJ²
prerívati1 -am nedov. (í)
porivati sem in tja: prerival je prazno posodo po mizi; prerivati zaboje
    prerívati se 
    1. s težavo se premikati skozi kaj ozkega, ovirajočega: dolgo so se prerivali skozi vrata / brezobzirno se prerivati iz dvorane, mimo česa; težko se je bilo prerivati skozi gosto grmovje; prerivati se med množico / v trolejbusu so se prerivali, da je izgubil še nekaj gumbov gnetli / ekspr. voda se preriva med skalami
    2. ekspr. prizadevati si dobiti kaj, priti do česa: otroci so se prerivali za bonbone
    // prepirati se, prerekati se: dolgo sta se prerivala, dogovorila pa se nista nič / sosedje se pogosto prerivajo zaradi poti
    preriváje :
    živali so prerivaje se in preskakujoč druga drugo silile iz hleva
    prerivajóč -a -e:
    hotela je k vratom, prerivajoč se skozi množico; prerivajoči se ljudje
SSKJ²
prerívati2 -am nedov. (í)
s premikanjem sem in tja delati rove, navadno po večji površini: vsako leto so mu krti prerivali travnik
SSKJ²
prerjavéti -ím dov. (ẹ́ í)
zaradi rjavenja dobiti luknjo, luknje: ograja je prerjavela
    prerjavèl in prerjavél -éla -o:
    prerjavele cevi
SSKJ²
prerobàt -áta -o prid. (ȁ ā)
preveč robat: biti prerobat / prerobato govorjenje
SSKJ²
preročánstvo -a s (ȃ)
knjiž. prerokba: njene besede je imel za preročanstvo
SSKJ²
preróčba -e ž (ọ̑)
zastar. prerokba: bil je prepričan, da se bo ta preročba uresničila
SSKJ²
preročíšče -a s (í)
pri nekaterih narodih, nekdaj svetišče, kjer svečenik v imenu božanstva izreka prerokbe: iti v preročišče po odgovor / delfsko preročišče / vprašati preročišče za nasvet
SSKJ²
preròd -óda m (ȍ ọ́)
1. sprememba v bistveno boljše, bolj sposobno za življenje: njegov duševni prerod; ekonomski prerod države; prerod naroda / (slovenski narodni) prerod gibanje ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja za nastanek, uveljavitev celovite slovenske kulture, zlasti literature
2. biol. zaporedno, pravilno menjavanje spolnega rodu z nespolnim: prerod pri klobučnjakih
SSKJ²
preróden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na prerod: prerodni procesi v kaki družbi / prerodna doba / Linhart in drugi prerodni pisatelji
SSKJ²
prerodítelj -a m (ȋ)
kdor si prizadeva za prerod česa: narodni preroditelji / dela Valentina Vodnika in drugih naših preroditeljev
SSKJ²
prerodíteljski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na preroditelje: v takratni umetnosti je on opravil preroditeljsko nalogo / Zoisova preroditeljska miselnost
SSKJ²
prerodítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od preroditi: preroditev države, naroda
SSKJ²
prerodíti -ím dov., preródil (ī í)
narediti, povzročiti, da postane kaj bistveno boljše, bolj sposobno za življenje: poskušal je preroditi stari svet; pomlad je prerodila zemljo; zemlja se je prerodila; računal je, da se bo v novem kraju prerodil; bilo mu je, kakor da bi se prerodil
 
ekspr. v planinah sem se kar prerodil postal bolj zdrav, se boljše počutil
    prerodíti se ekspr.
    pojaviti se znova, drugače: Tak pevec se trudi, samoten živi, se v slavi, ko zgrudi ga smrt, prerodi (F. Prešeren)
    prerojèn -êna -o:
    čuti se prerojenega; prerojena država, narava; bil je kakor prerojen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prerogatív -a m (ȋ)
knjiž. posebna pravica, ugodnost: doseči več prerogativov
SSKJ²
prerogatíva -e ž (ȋ)
1. knjiž. posebna pravica, ugodnost: ne dovoliti gospodarskih in političnih prerogativ središča; to je prerogativa abonentov
2. pravn. izključna, posebna pravica, ki jo ima kdo glede na svoj položaj, funkcijo: vladarske prerogative; pomilostitev je prerogativa predsednika države
SSKJ²
prerojênje -a s (é)
glagolnik od preroditi: narodno prerojenje; politično prerojenje države
SSKJ²
prerojeválen -lna -o prid. (ȃ)
ki preraja: prerojevalna moč zdravega planinstva
SSKJ²
prêrok -óka m (é ọ́)
1. kdor vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa: prerok in njegove prerokbe / prerok boljših časov napovedovalec
 
ekspr. pastirji so navadno dobri vremenski preroki dobro napovedujejo vreme; ekspr. ali misliš, da bodo zmagali? Težko je biti prerok težko je napovedati; nihče ni prerok v domovini v domačem kraju, domači deželi se človek težko uveljavi, doseže priznanje
 
rel. prerok v stari zavezi kdor pod božjim vplivom opominja ljudstvo, vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa; prerok Jeremija
2. star. kdor razširja, uči kak nauk: ne poslušaj teh prerokov; biti prerok novih idej glasnik / po deželi so hodili krivi preroki
SSKJ²
prerókba -e ž (ọ̑)
kar kdo prerokuje: ta prerokba se je uresničila; verjeti prerokbam; dvoumne prerokbe / ekspr. prerokba, da bo film dobil nagrado napoved
SSKJ²
prerókinja -e ž (ọ̄)
ženska, ki vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa: judovski preroki in prerokinje; poslušal jo je kakor prerokinjo / dobra prerokinja si bila
SSKJ²
prerókov -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na preroka: prerokove besede / kot vzklik pri prerokovi bradi
SSKJ²
prerokoválka -e [prerokovau̯ka tudi prerokovalkaž (ȃ)
vedeževalka: prerokovalka je gledala v karte in govorila; iti k prerokovalki
SSKJ²
prerokovánje -a s (ȃ)
glagolnik od prerokovati: prerokovanje prihodnosti / prerokovanje iz kave, zvezd / prerokovanje vremena za teden naprej / prerokovanje se je izpolnilo prerokba
 
rel. apokaliptična prerokovanja
SSKJ²
prerokováti -újem nedov. in dov. (á ȗ)
vnaprej pripovedovati potek, pojavitev česa: vse se je uresničilo, kar je prerokoval / prerokovati komu srečo, usodo; prerokovati iz kart, kave, zvezd vedeževati / prerokovala mu je prihodnost / prerokovali so mu lepe uspehe napovedovali; pren., ekspr. srce ji je prerokovalo, da se bo vrnil
 
rel. pod izrednim božjim vplivom vnaprej pripovedovati potek, pojavitev česa
    prerokován -a -o:
    prerokovani hudi časi so prišli; prerokovana usoda se ni izpolnila; tako je bilo prerokovano
SSKJ²
prerómati -am dov. (ọ̑)
ekspr. prepotovati, prehoditi: preromal je skoraj pol sveta / preromal je dolgo vrsto stopnic in hodnikov / torba je preromala dolgo pot, preden se je vrnila k lastniku
SSKJ²
preróški -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na preroke ali prerokovanje: ima preroški dar; preroške besede
    preróško prisl.:
    preroško izrečene besede
SSKJ²
preróškost -i ž (ọ̑)
1. lastnost, značilnost preroškega: preroškost njegovih besed
2. sposobnost za prerokovanje: čudili so se, od kod njegova preroškost
SSKJ²
preróštvo -a s (ọ̑)
knjiž. prerokba: njegovo preroštvo se je uresničilo
SSKJ²
prerumèn -êna -o prid. (ȅ é)
preveč rumen: prerumena barva obleke / knjiž. prerumen je še za to premlad, premalo izkušen
SSKJ²
prerúšiti -im, in prerušíti in prerúšiti -im dov. (ú ȗ; ī ú)
zastar. pretrgati, prekiniti: prerušiti molk; krik je prerušil tišino / govor so prerušili z navdušenim ploskanjem
    prerúšen -a -o:
    prerušen molk; razvoj je bil s tem prerušen
SSKJ²
presàd -áda m (ȁ á)
1. presaditev: pripraviti drevesa za presad / uspešen presad mozga
2. nar. sadike (zelja): pridelati, saditi presad
SSKJ²
presádek -dka m (ȃ)
med. kar je presajeno: presadek se je lepo prijel; kostni presadek
SSKJ²
presáden1 -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na presad, presaditev: presadna priprava
 
med. presadna koža
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
presáden2 -dna -o prid. (ā)
ki se da presaditi: presadna rastlina
SSKJ²
presadítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od presaditi: presaditev sadik / presaditev kostnega mozga, organa / presaditev prizorišča v domače okolje / vzorna presaditev dela v slovenščino / presaditev bakterij
SSKJ²
presadíti -ím dov., presádil (ī í)
1. izkopati rastlino in jo drugam vsaditi: presaditi okrasni grm; vrtnar je hruško presadil v boljšo zemljo / spomladi je presadila vse lončnice; pren. starega človeka ni mogoče presaditi v tuje okolje
2. med. narediti, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem: presaditi ledvico, kostni mozeg, organ; presaditi kožo z nadlakti na obraz; uspešno presaditi srce
3. ekspr. prestaviti: presaditi mejnik / prevajalec je dogajanje komedije presadil v slovensko okolje
● 
ekspr. njihove dobre izkušnje bi morali presaditi k nam prenesti; knjiž. presaditi roman iz angleščine v slovenščino prevesti
♦ 
obrt. presaditi kruh dati kruh iz ene etaže pekovske peči v drugo ali na drugo mesto v isti etaži
    presajèn -êna -o:
    presajena koža; živeti s presajeno ledvico; presajena rastlina dobro raste
SSKJ²
presáhel -hla -o [presahəu̯prid. (á)
ki je navadno krajši čas brez vode: presahli studenci / presahla struga; pren., ekspr. njegova nikoli presahla delovna vnema
SSKJ²
presahnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od presahniti: presahnitev studenca
SSKJ²
presahníti in presáhniti -em dov. (ī á)
1. navadno za krajši čas postati suh, brez vode: to jezero vsako leto presahne; mlaka je presahnila / studenec je presahnil
// navadno za krajši čas izginiti, zlasti zaradi suše: voda v potoku poleti skoraj popolnoma presahne
 
agr. kravi je presahnilo mleko krava nima več mleka
2. ekspr. izginiti, izgubiti se: misel na to ni nikdar presahnila / reka ljudi in avtomobilov je zvečer presahnila / beseda mu je nenadoma presahnila nenadoma je umolknil
● 
ekspr. solze so ji presahnile prenehala je jokati
    presáhnjen -a -o:
    presahnjen izvir / toliko je zemlja že presahnjena, da se lahko orje osušena
SSKJ²
presájanje -a s (á)
glagolnik od presajati: presajanje sadik / presajanje otrok iz enega okolja v drugo / presajanje ledvic, srca / presajanje tujih umetnin v domačo besedo
SSKJ²
presájati -am nedov. (á)
1. izkopavati rastline in jih drugam vsajati: presajati mlada drevesa, solato / presajati lončnice
2. med. delati, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem: uspešno presajati kosti, ledvice, srca
3. ekspr. prestavljati: presajal je otroka s stolčka na gugalnico in nazaj; kaj se boš presajal po sobi, kakega dela se loti / zgodbe je prirejal in jih presajal v domače okolje
● 
ekspr. presajati tuje izkušnje v naše razmere prenašati; zvečer je presajal motike in sekire jih snemal in ponovno nasajal; knjiž. presajati iz nemščine v slovenščino prevajati
SSKJ²
presajênka -e ž (é)
agr. presajena rastlina: presajenka začne kmalu poganjati nove korenine
SSKJ²
presajeválec -lca [presajevau̯cam (ȃ)
kdor presaja: presajevalec rož
● 
knjiž. presajevalec grških pesmi v slovenščino prevajalec
SSKJ²
presajevánje -a s (ȃ)
glagolnik od presajevati: presajevanje kaktusov, lončnic, sobnih rastlin; lopatica za presajevanje sadik / presajevanje delov človeškega telesa, organov; tehnike presajevanja; tkiva za presajevanje
SSKJ²
presajeváti -újem nedov. (á ȗ)
presajati: rastlin ni treba presajevati vsako leto / presajevati ledvico
SSKJ²
presám -a -o prid. (ȃ á)
knjiž., ekspr. zelo sam, osamljen: počutil se je presamega
SSKJ²
presamévati -am dov. in nedov. (ẹ́)
v samevanju prebiti, preživeti: presamevala je sobotne in nedeljske večere / ekspr. zaradi svoje bolezni mnogo presameva sameva
SSKJ²
presamotáriti -im dov. (á ȃ)
v samotarjenju prebiti, preživeti: bala se je, da bo morala starost presamotariti / ekspr. kot otrok je mnogo presamotaril samotaril
SSKJ²
presamôten -tna -o prid. (ó)
preveč samoten: presamotna in prevelika hiša / presamoten kraj / ekspr. presamoten človek
    presamôtno prisl.:
    presamotno živeti / v povedni rabi tukaj je presamotno
SSKJ²
presamozavésten -tna -o prid. (ẹ̄)
preveč samozavesten: presamozavesten človek / presamozavestno vedenje
SSKJ²
presanjáriti -im dov. (á ȃ)
ekspr. v sanjah, sanjarijah prebiti, preživeti: večere je presanjaril / ure in ure je presanjarila sanjarila
SSKJ²
presánjati -am dov. (á)
ekspr. v sanjah prebiti, preživeti: v nekaj sekundah presanja človek dolge prizore / presanjati dan, pomlad / knjiž. koliko so presanjali o svobodi sanjali
 
knjiž., ekspr. vse to sem že presanjal premislil
SSKJ²
presánkati -am dov. (ȃ)
sankajoč se opraviti kako pot: ekipe so presankale progo štirikrat
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prescáti -ščíjem tudi -ščím dov., preščíj preščíjte tudi preščì preščíte; prescál (á í, í)
vulg. premočiti s sečem: prescati plenice
    prescán -a -o:
    prescana žimnica
SSKJ²
preséčen -čna -o prid. (ẹ̑)
geom. nanašajoč se na presek: presečna ravnina / presečni lik presek
 
mat. presečna množica množica elementov, ki so skupni vsem upoštevanim množicam
SSKJ²
preséči1 -séčem dov., preséci presecíte; presékel presékla (ẹ́)
star. presekati: preseči žico
SSKJ²
preséči2 -séžem dov., presézi presézite; preségel preségla; nam. preséč in presèč (ẹ́)
1. pojaviti se nad določeno stopnjo, mero: sestavek je presegel navadno dolžino; dnevna temperatura je presegla trideset stopinj Celzija / trpljenje je preseglo meje človeške vzdržljivosti
// zvečati se, izboljšati se nad določeno stopnjo, mero: današnji obisk predstave je presegel včerajšnjega
2. opraviti, izpolniti več, kot je določeno: preseči normo; preseči planirani izvoz za tri odstotke / preseči odobreni kredit
 
šport. preseči rekord doseči v kaki športni disciplini boljši rezultat, kot je bil dosežen pred tem
// narediti, da se kaj pojavi nad določeno stopnjo, mero: voznik je presegel dovoljeno hitrost / preseči pooblastila
3. postati boljši, uspešnejši od koga: kmalu je presegel vse sošolce / doseči in preseči koga v znanju; knjiž. prizadeval si je, da bi se presegel
4. knjiž. z napredovanjem priti do prepričanja, da kaj ni več primerno, ustrezno: to politično koncepcijo smo že presegli
● 
publ. kongres je presegel vsa pričakovanja uspeh kongresa je bil zelo velik; s to knjigo je avtor presegel vse prejšnje ta knjiga je boljša kot vse prejšnje
    preséžen -a -o:
    plan je bil presežen; zastarele in že presežene metode
SSKJ²
presečíšče -a s (í)
geom. točka, v kateri se sekata dve črti ali črta in ploskev: presečišče parabole s premico / presečišče dveh smeri; pren. na tem ozemlju je presečišče evropskih nasprotij
SSKJ²
preséčnica -e ž (ẹ̑)
geom. premica, ki seka krivuljo ali ploskev v dveh točkah; sečnica1presečnica in dotikalnica
SSKJ²
presedán -a m (ȃ)
publ. ravnanje, postopek kot zgled, potrdilo za (poznejša) podobna ravnanja, postopke; precedens: ustvariti presedan / dogodek brez presedana
SSKJ²
presédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od presedati: presedanje učencev / na postaji so poskušali s presedanjem zabrisati sled za seboj / opazili so njegovo nemirno presedanje
SSKJ²
presédati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄)
1. povzročati, da seda kdo drugam: razrednik je pogosto presedal učence; presedali so se na sonce; star. presedali so z vrta v sobo
2. med potovanjem hoditi z enega prevoznega sredstva na drugo: presedali smo na več postajah
3. knjiž. sedeč preživljati: vse popoldneve preseda na vrtu / ekspr. dolge ure preseda pri knjigi bere, študira
4. nav. 3. os., nav. ekspr., z dajalnikom biti neprijeten, zoprn: negotovo čakanje mu preseda; pijača mi že preseda; vse mu je že presedalo; enolično življenje mu je začelo presedati / ta sitnež mi preseda s svojimi pripombami
    presédati se 
    nekoliko se dvigati in spet sedati: pogledoval je k vratom in se presedal; presedal se je po fotelju, da bi mu bilo čim udobnejše
SSKJ²
presédavka -e ž (ẹ́)
nar. drobna hruška rumene barve in trpkega okusa: mediti presedavke
SSKJ²
presedéti -ím dov. (ẹ́ í)
sedeč prebiti, preživeti: po več ur dnevno je presedel na klopi; nepremično je presedel celo uro / popoldne je presedela pri frizerju; ekspr. ure in ure je presedel pri knjigah bral, študiral / ekspr. več let je presedel v zaporu prebil, preživel
 
ekspr. presedeti kazen prestati
    presedèn -êna -o
    1. deležnik od presedeti: ure, presedene na sestankih
    2. knjiž. poškodovan od sedenja: preseden naslanjač
SSKJ²
presedévati -am nedov. (ẹ́)
sedeč preživljati: vse popoldneve je presedeval v naslanjaču / ekspr. cele noči presedeva pri knjigah bere, študira
SSKJ²
presedláti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. prestopiti, preiti: presedlati z ene fakultete na drugo; presedlati v drug poklic / presedlati med pilote / presedlal je na cenejši avtomobil kupil je cenejši avtomobil, kot ga je imel do zdaj / hitro je presedlal na drug pogovor
● 
presedlati konja zamenjati mu sedlo
SSKJ²
presedljáj -a m (ȃ)
preval2, prelaz: hiša stoji na presedljaju
SSKJ²
presèg -éga m (ȅ ẹ́)
glagolnik od preseči presežem: preseg norme
SSKJ²
preséganje -a s (ẹ̄)
glagolnik od presegati: preseganje norm, planskih obveznosti / preseganje rekordov / preseganje samega sebe / gibanje za preseganje verskih in nacionalnih delitev
SSKJ²
preségati -am nedov. (ẹ̄)
1. pojavljati se nad določeno stopnjo, mero: članek presega navadno dolžino; globina ne presega dvajset metrov; poleti temperatura večkrat presega trideset stopinj Celzija je višja kot 30 °C / ta zahteva presega moje sposobnosti; naše želje presegajo to, kar lahko dobimo so večje kot to
// biti večji, boljši od določene mere: avtorjevo zadnje delo presega vsa prejšnja; današnji dobiček presega včerajšnjega
// biti večji, višji kot kaj drugega: ta gora presega vse druge v pogorju; ekspr. sošolce presega za celo glavo
2. opravljati, izpolnjevati več, kot je določeno: presegati norme, plan
// delati, da se kaj pojavlja nad določeno stopnjo, mero: presegati dovoljeno hitrost / presegati svoja pooblastila
3. biti boljši, uspešnejši od koga: ta športnik presega vse druge; duševno presegati / po marljivosti, v pridnosti, s pridnostjo presega svojega brata
4. knjiž. z napredovanjem prihajati do prepričanja, da kaj ni več primerno, ustrezno: zdaj presegamo takratna pojmovanja
● 
ekspr. to presega vse meje izraža nedopustnost česa; o tem ne bom govoril, ker presega okvir mojega predavanja to je več, kot se pričakuje v mojem predavanju
♦ 
ekon. povpraševanje presega ponudbo; filoz. presegati danost transcendirati
    presegajóč -a -e:
    navadne meje presegajoči spori; tipalke, presegajoče dolžino trupa
SSKJ²
presegljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki se da preseči: presegljivo stanje
SSKJ²
presejálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na presejanje: presejalni test; preventivni presejalni pregled; presejalna metoda; presejalno merjenje mineralne kostne gostote
SSKJ²
presêjanje -a s (é)
preiskava za zgodnje odkrivanje bolezni in nepravilnosti pri ljudeh, živalih: uvesti organizirano mamografsko presejanje; metoda presejanja; program za presejanje raka materničnega vratu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
presejáti -sêjem dov., presêj in presèj; presejál (á ȇ)
narediti, da pride kaj skozi sito: presejati moko, pesek; presejati kaj skozi zelo tanko sito / moko presejati v skledo; pren. cenzura je presejala članke; čas preseje, kar je vrednega, drugo pa prepusti pozabi
    preseján -a -o:
    presejana moka
SSKJ²
presejeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na presejanje; presejalen: presejevalni program; presejevalno testiranje
SSKJ²
presèk -éka m (ȅ ẹ́)
1. slika, predstavljajoča telo, kakršno je v ravnini, ki gre skozenj: narisati presek jabolka; presek debla / letvice kvadratnega preseka; prečni presek kabla; vzdolžni presek ladje / dimnik s presekom dvesto kvadratnih centimetrov / na načrtu je ta del narisan v preseku
2. pregled: podati presek glasbenega ustvarjanja v zadnjih letih; petletni presek uvoza; presek skozi novejšo slovensko liriko
3. del gozda s posekanim drevjem v ozkem pasu; preseka: tu je bil nekdaj presek / gozdni presek
4. glagolnik od presekati: pri preseku palice je les počil
● 
na licih je imel nekaj prask, presekov pa ne ran, pri katerih je presekana koža
♦ 
fiz. presek količina, ki pove verjetnost za jedrsko reakcijo ali reakcijo med delci; geol. geološki presek ki kaže geološko zgradbo; geom. presek množica skupnih točk dveh tvorb; osni presek presek skozi os; mat. presek množic množica elementov, ki so skupni vsem upoštevanim množicam
SSKJ²
preséka -e ž (ẹ̑)
1. del gozda s posekanim drevjem v ozkem pasu: preseka se je že zarasla; na preseki je zagledal srno; rob preseke / voziti po preseki
2. zastar. prehod: pot drži skozi preseko med hribi; preseka med visokim skalovjem / steza zavije skozi preseko v ograji
SSKJ²
presékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s sekanjem narediti dva dela: kol je bil predolg, zato ga je presekal; presekati vrv, žebelj; presekati s sekiro; presekati palico na dvoje; po dolgem, prečno presekati; pren., ekspr. blisk preseka nebo
2. s sekanjem narediti odprtino, zarezo v kaj: s sekiro presekati led; po nesreči presekati parket / ostra črepinja mu je presekala podplat / padel je in si presekal ustnico
3. ekspr. preiti kaj navadno podolgovatega: tisti dan smo presekali ekvator / ladja preseka zaliv
4. nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj podolgovatega: tam cesta preseka železniško progo
// biti speljan, voditi čez kaj sploh: potok preseka travnik in se izliva v reko; nova sled je presekala snežno pobočje / nova cesta bo presekala njegovo kmetijo bo speljana tako, da jo bo delila na dvoje
5. ekspr. ustaviti, prekiniti: šefov nenadni prihod je presekal pogovore; presekal je njeno pritoževanje z nervoznim gibom / že vem, kaj hočeš, je presekal njegove besede / krik je presekal tišino
● 
ekspr. bolečina ji je presekala telo se je nenadoma pojavila v visoki stopnji, v močni obliki; ker se mu je mudilo, je presekal ovinek šel je po krajši poti, naravnost; ekspr. presekati komu pot preprečiti, onemogočiti mu prehod; preprečiti, onemogočiti uresničitev kakega dejanja; presekati stavo z udarcem roke razdeliti na dvoje podani roki pri stavi in s tem narediti stavo veljavno; ekspr. presekati gordijski vozel z odločnim, drznim posegom rešiti zapleteno, težko rešljivo zadevo ali vprašanje; presekati dolino s prekopom narediti po njej prekop
♦ 
gozd. presekati sestoj narediti v sestoju preseko; s sečnjo zelo preredčiti sestoj; mat. presekati razdeliti telo z ravnino; med. presekati z enkratnim udarcem z ostrim orodjem ločiti stik
    presékati se ekspr.
    s sekanjem česa ovirajočega priti kam: skozi goščavo smo se presekali do ceste
    presékan -a -o:
    govoril je s presekanim glasom pretrganim; stava je presekana; zračnica je presekana deset centimetrov na dolgo; prisl.: presekano se zasmejati
SSKJ²
presekávati -am nedov. (ȃ)
1. s sekanjem delati dva dela: presekavati žeblje / presekavati žico
2. s sekanjem delati odprtine, zareze v kaj: s sekiro presekavati led
● 
ekspr. kaj bi mi zmeraj presekaval besede mi onemogočal povedati do konca; ekspr. gozdni mir je presekavalo oglašanje šoje prekinjalo
    presekávati se ekspr.
    s sekanjem česa ovirajočega prihajati kam: oddelek se je presekaval skozi džunglo k cesti
SSKJ²
presekováti -újem nedov. (á ȗ)
presekavati: presekovati žico
SSKJ²
preselítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od preseliti: prisilna preselitev / preselitev tiskarne / še dolgo po preselitvi se ni mogel navaditi novega kraja; preselitev v novo stanovanje
SSKJ²
preselíti -sélim dov. (ī ẹ́)
povzročiti, da kdo spremeni stalno ali začasno bivališče: preselili so jo v novo stanovanje; preseliti kaznjenca v druge zapore; med vojno so nasilno preselili obmejne prebivalce / preseliti otroka v večjo sobo / zvečer so goste z vrta preselili v sobo
// povzročiti, da kaj spremeni svoje stalno mesto: preseliti knjige v nove prostore; preseliti rastlino na drugo gredo; vzgojni zavod so preselili v sosednji kraj
    preselíti se 
    spremeniti stalno ali začasno bivališče: prodal je hišo in se preselil / preseliti se iz Ljubljane v Kranj; mati se je preselila k poročeni hčeri; na starost se je preselil spet v domači kraj / preseliti se na drug oddelek; preseliti se v podstrešno sobo / divjad se je preselila drugam; pren. v mislih se je preselil v domačo hišo; preselimo se za trenutek v preteklost, za tristo let nazaj
    // spremeniti svoje stalno mesto: usnjarska šola se je preselila v novo poslopje; ekspr. slika se je z naslovne strani preselila na steno fantove sobe / promet se je takrat s cest preselil na železnico
    ● 
    ekspr. preiskali so klet, nato pa so se preselili na podstrešje so začeli preiskovati podstrešje; evfem. preseliti se na drugi svet, v večnost umreti; ekspr. del pridelka se je preselil v graščakovo kaščo je vzel, dobil graščak; trikrat preseliti se je enkrat pogoreti ob selitvah se pohištvo zelo poškoduje, uniči
    preséljen -a -o:
    izseljeni in preseljeni ljudje; pohištvo je že preseljeno
SSKJ²
preselítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na preselitev: preselitveni stroški / okupatorjevi preselitveni načrti
SSKJ²
preséljenec -nca m (ẹ́)
kdor je preseljen ali se preseli: med vojno so tam naselili preseljence; vlak je bil poln bivših ujetnikov, pregnancev in preseljencev / vsak deveti prebivalec mesta je priseljenec ali preseljenec
SSKJ²
preseljeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na preseljevanje: nemška preseljevalna politika / omejiti komu preseljevalno pravico
SSKJ²
preseljevánje -a s (ȃ)
1. glagolnik od preseljevati: okupatorjevi načrti za množično preseljevanje prebivalstva / ob preseljevanju sem knjigo izgubil; ekspr.: naveličal se je potepanj in večnega preseljevanja ter šel v pokoj; dnevno preseljevanje iz vasi v mesto / nadzorovati preseljevanje divjih živali / preseljevanje narodov gibanje barbarskih plemen, ljudstev v Evropi od konca 4. stoletja do začetka 7. stoletja proti zahodu, jugu Evrope
 
publ. junija se začne pravo preseljevanje narodov se začnejo množična turistična potovanja
2. v zvezi preseljevanje duš, zlasti v brahmanizmu, budizmu in pitagorejstvu prehod duše po smrti v drugo telo, živalsko ali človeško: verovati v preseljevanje duš
SSKJ²
preseljeváti -újem nedov. (á ȗ)
povzročati, da kdo spremeni stalno ali začasno bivališče: nemški okupator je preseljeval naše ljudi ob meji
    preseljeváti se 
    spreminjati stalno ali začasno bivališče: takrat se ljudje niso smeli preseljevati, kamor so hoteli / živali se preseljujejo, kadar jim zmanjka hrane
SSKJ²
présen -sna -o prid. (ẹ́)
1. ki ni kuhan; surov: presna krma za prašiče; to zelenjavo jedo presno; presno mleko, sadje / presno maslo
2. knjiž. svež: zaviti kaj v presne trtne liste; presno zelenje; to maslo ni več popolnoma presno / presne in konzervirane ribe; ker niso mogli pojesti vseh jabolk presnih, so jih sušili / rana je še presna
● 
star. presno testo nekvašeno testo; nar. presno zelje redkejša jed iz zelja in krompirja; sam.:, um. slika na presno freska
SSKJ²
presenéčati -am nedov. (ẹ́)
1. delati, povzročati, da se kdo zelo čudi: preseneča nas s svojimi odgovori; vsak dan ga je otrok presenečal z novimi besedami; prijetno presenečati / to me ne preseneča; upravičeno preseneča, da pisec tega dejanja ne omenja
2. delati, povzročati, da kaj doleti koga nepripravljenega: nič ga ne vznemirja in ne preseneča
SSKJ²
presenéčenje -a s (ẹ̑)
ugodno ali neugodno duševno stanje kot posledica kakega nepričakovanega predhodnega dejanja: ni skrival presenečenja, ko ga je zagledal med poslušalci; od presenečenja je obstal; novico je sprejel s presenečenjem; neprijetno, prijetno, veliko presenečenje; njegovo presenečenje je bilo videti resnično / doživeti presenečenje; pripraviti komu presenečenje / ekspr. prvo presenečenje je bilo že za njo / na njegovo presenečenje je bil rezultat pravilen; na presenečenje vseh je začela jokati
// kar povzroči tako stanje: njena zmaga je bila veliko presenečenje; doma jih je čakalo presenečenje; prirejal mu je presenečenje za presenečenjem
● 
publ. tekmovalec je poskrbel za presenečenje je nepričakovano zmagal; je bil nepričakovano premagan
♦ 
voj. mina presenečenja eksplozivni naboj, skrit v na videz nenevarnem predmetu
SSKJ²
presenéčenost -i ž (ẹ̑)
stanje presenečenega človeka: na njenem obrazu se je kazala presenečenost / opazil je mojo presenečenost presenečenje
SSKJ²
presenétiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi: s svojim ravnanjem je vse presenetil; presenetila ga je z dobrimi ocenami, novimi predlogi; neprijetno, prijetno presenetiti / vaš dopis nas je presenetil
2. evfem. zalotiti, ujeti: policisti so tatu presenetili pri kraji; mati ga je presenetila, ko je brskal po njenih predalih
3. narediti, povzročiti, da kaj doleti koga nepripravljenega: ko so se vračali domov, jih je presenetil dež; zgodnja zima jih je presenetila / nič nas ne sme presenetiti
● 
publ. moštvo je na tej tekmi presenetilo je zelo dobro igralo; je nepričakovano zmagalo
    presenéčen -a -o:
    presenečen človek; pogledal je s presenečenim izrazom na obrazu; presenečen je obstal; biti neprijetno, prijetno, ekspr. rahlo presenečen; prisl.: presenečeno pogledati, vprašati
SSKJ²
presenetljív -a -o prid., presenetljívejši (ī í)
ki koga preseneti: presenetljiv odgovor; našli so presenetljivo rešitev; s presenetljivo preudarnostjo je upravljala tovarno
// ekspr. zelo velik: moštvo je doseglo presenetljiv uspeh; razlika med njima je presenetljiva
    presenetljívo 
    1. prislov od presenetljiv: presenetljivo je reagiral na njegove obtožbe
    2. ekspr. zelo: vzpon na goro je bil presenetljivo lahek; presenetljivo strma pot; presenetljivo lepo je oblečena; sam.: nič presenetljivega se ni zgodilo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
presenetljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost presenetljivega: presenetljivost njegovega pesniškega jezika; presenetljivost odkritja
SSKJ²
preservatív in prezervatív -a m (ȋ)
tanka gumijasta prevleka za zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi, zanositvijo, navadno za moški spolni ud: seks brez preservativa
SSKJ²
presésti -sédem dov., stil. presèl preséla; nam. presést in presèst (ẹ́ ẹ̑)
1. povzročiti, da sede kdo drugam: razrednik ga je presedel za nekaj klopi naprej; presesti se k oknu; presedi se na sonce; star. presedli so izpod lipe v sobo
2. med potovanjem iti z enega prevoznega sredstva na drugo: v Ljubljani je presedel na dolenjski vlak; presesti se z vlaka na avtobus
3. nav. 3. os., nav. ekspr., z dajalnikom postati neprijeten, zoprn: čakanje jim je že presedlo / ta človek mi je presedel do grla
    presésti se 
    nekoliko se dvigniti in spet sesti: presesti se na stolu; nekajkrat se je nemirno presedel
SSKJ²
presèv -éva m (ȅ ẹ́)
knjiž. pojav, ki nastane pri presevanju svetlobe: raznobarvni presevi v megli
SSKJ²
presévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od presevati: rentgensko presevanje predmeta / presevanje značaja skozi opis
SSKJ²
presévati -am nedov. (ẹ́)
1. sijoč prihajati skozi plast česa: luč preseva skozi zavese; sonce preseva skozi meglo; pren. veselje je presevalo vso slavnost
// delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi: žarki presevajo rosne kaplje, oblake
// delati, povzročati, da svetloba prehaja skozi kaj: z žarki presevati papir
2. prepuščati svetlobo: papir preseva
3. ekspr. zaradi večje svetlosti biti viden skozi kaj: skozi meglico preseva modrina neba / skozi redke lase preseva rumenkasta koža; pren. iz njegovega pisma preseva sreča
    presevajóč -a -e:
    presevajoča luč
    presévan -a -o:
    presevani predmeti
SSKJ²
presévek -vka m (ẹ̑)
min. kar pri sejanju ostane na situ, mreži: količina presevka
SSKJ²
preséven -vna -o prid. (ẹ̄)
ki deloma prepušča svetlobo: presevna krošnja; presevna snov
 
presevna svetloba svetloba, ki jo predmet prepušča
SSKJ²
presézati -am nedov. (ẹ̄)
presegati: to preseza moje moči / po izobrazbi ga preseza
SSKJ²
preséžek -žka m (ẹ̑)
količina, vrednost, za katero je presežena potrebna količina, mera: povečati presežek; nagrada za presežek dela; presežek gotovine v blagajni; pomanjkanje in presežek svetlobe / izvoz proizvodnih presežkov; tehnološki presežek presežek delovne sile zaradi naprednejše, izboljšane tehnologije; kdor zaradi spremembe zaposlitvenih potreb podjetja izgubi zaposlitev / iskati zaposlitev za presežek delovne sile
♦ 
ekon. presežek vsota, za katero so prihodki večji od odhodkov; proračunski presežek; tržni presežek količina blaga, ki ga ni mogoče prodati po določeni ceni
SSKJ²
preséžen -žna -o prid. (ẹ̄)
ki je čez potrebno stopnjo, mero: jarki, po katerih odteka presežna voda; skladišča za presežno žito
 
ekon. presežni delovni čas čas, v katerem ustvari delavec presežni produkt, ki predstavlja čisti dobiček lastnika podjetja; presežni produkt produkt, ki ga delavec ustvari s presežnim delom; presežna vrednost; presežno delo delo, katerega produkti ne ostanejo delavcu; filoz. presežni svet transcendentni svet
SSKJ²
preséžnik -a m (ẹ̑)
jezikosl. oblika, ki izraža najvišjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova: pridevnik v presežniku; primernik in presežnik
● 
knjiž., ekspr. govoriti, pisati o čem v (samih) presežnikih zelo hvaliti; publ. Brazilija, dežela presežnikov ki ima kake stvari največje, v največji meri
SSKJ²
presíh -a m (ȋ)
glagolnik od presahniti: nenaden presih vode
● 
nar. iz presihov in požiralnikov zaudarja smrad iz plitvih vdolbin, v katerih voda polagoma presiha
♦ 
rad. začasna oslabitev sprejema zaradi sprememb v jakosti magnetnega polja
SSKJ²
presíhanje -a s (ī)
glagolnik od presihati: čas presihanja jezera / presihanje umetnikove ustvarjalne moči
SSKJ²
presíhati -am nedov. (ī ȋ)
1. navadno za krajši čas postajati suh, brez vode: to jezero presiha; vaške mlake so že presihale
// navadno za krajši čas izginjati, zlasti zaradi suše: poleti voda v potoku presiha
 
agr. ob koncu brejosti kravi mleko presiha ima krava vedno manj mleka
2. ekspr. izginjati, izgubljati se: glasovi so nekaj časa naraščali in nato presihali / dobro razpoloženje že presiha
    presihajóč -a -e:
    presihajoč potok
     
    geogr. presihajoči studenec studenec, ki v določenih časovnih presledkih izvira in presiha; presihajoče jezero jezero, ki nastane, ko voda preplavi kraško polje, in usahne, ko ta voda odteče
SSKJ²
presíja tudi présija -e ž (ȋ; ẹ́)
knjiž. prisila, pritisk: to je naredil pod presijo
SSKJ²
presijáti -síjem dov., presijál (á ȋ)
narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi: luč je presijala mrak; sonce je presijalo sobo, vodo; pren., ekspr. ta misel je vsega presijala; sonce naj duše presije
● 
ekspr. sonce samo poredko presije skozi oblake postane vidno
    presiján -a -o:
    s sončnimi žarki presijana voda
SSKJ²
presíla -e ž (ízastar.
1. premoč: narodnostni odpor proti presili nemščine
2. z rodilnikom prevelika količina, množina: presila tvoje žalosti kaže nespamet
SSKJ²
presílen -lna -o prid. (ȋ)
1. nav. ekspr. preveč močen: sunek je bil presilen / kanal se je zamašil, ker je bil naliv presilen
// preveč velik: napor je bil presilen
2. ekspr. zelo velik: govoril ji je o svoji presilni ljubezni / navdajajo ga presilna čustva zelo močna
    presílno prisl.:
    presilno hrepeneti
SSKJ²
presíliti -im dov. (í ȋ)
knjiž. preobremeniti, preutruditi: presiliti koga z delom; presiliti živino; presiliti se z oranjem
    presíljen -a -o
    1. deležnik od presiliti: presiljena žival
    2. zastar. prenapet, pretiran: presiljen gib / presiljene podobe v pesmi; presiljeno odpovedovanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
presilovít -a -o prid. (ȋ)
preveč silovit: presilovit in preenostranski napad; presilovit udarec
// ekspr. zelo silovit: obšlo ga je presilovito čustvo
    presilovíto prisl.:
    presilovito udariti
SSKJ²
présing tudi pressing -a [présing-m (ẹ̑)
šport., zlasti pri košarki napadalna obramba, pri kateri se s kritjem nasprotnih igralcev onemogoča uspešno podajanje in lovljenje žoge: igrati presing; s presingom zmanjšati razliko v koših; presing in conska obramba
SSKJ²
presíp -a m (ȋ)
knjiž., navadno v zvezi peščeni presip sipina: peščeni presipi ob morju
SSKJ²
presípanje -a s (ī)
glagolnik od presipati: pri presipanju je raztresla precej moke; prostor za presipanje rude
SSKJ²
presípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ)
s sipanjem spravljati kaj sipkega v drugo posodo: presipati moko iz vrečk v posodo; presipati žito / presipati pesek med prsti
SSKJ²
presipávati -am nedov. (ȃ)
s sipanjem spravljati kaj sipkega v drugo posodo: presipavati žito; zrnje je presipaval iz roke v roko
SSKJ²
presìt -íta -o prid. (ȉ ȋ)
preveč sit: presit otrok / ekspr. ti ljudje so presiti, da bi to lahko razumeli / ekspr. biti presit vsega dobrega
SSKJ²
presítost -i ž (í)
stanje presitega človeka: občutek presitosti / ekspr. to je povzročila presitost ljudi
SSKJ²
preskákati in preskakáti -skáčem, stil. preskákati -am dov., preskáčite, tudi preskákaj, tudi preskakájte (á á á; á)
s skakanjem prehoditi: z lahkoto je preskakal to razdaljo
    preskákati se in preskakáti se, stil. preskákati se
    s skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: živali je spustil iz hleva, da bi se preskakale
SSKJ²
preskakovánje -a s (ȃ)
glagolnik od preskakovati: preskakovanje ovir / preskakovanje električnih isker / preskakovanje misli
SSKJ²
preskakováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s skoki prihajati čez kaj: na poti je moral preskakovati jarke; po dve stopnici je preskakoval; mladiči se preskakujejo in prekopicavajo
2. s skoki prehajati na druga mesta: preskakovati z drevesa na drevo, z veje na vejo / preskakovati z noge na nogo; pren. misli so mu preskakovale od bojev na dom
3. nav. ekspr., s predlogom spreminjati, menjavati predmet dela, delovanja: v pogovoru je hitro preskakoval z enega predmeta na drugega
4. nav. ekspr. večkrat ne upoštevati česa, kar bi glede na vrstni red moralo biti upoštevano: pri branju preskakovati strani, vrstice / pri prepletanju s trakom preskakovati po eno luknjico
● 
ekspr. njegov pogled je preskakoval z obraza na obraz pogledoval je zdaj tega zdaj onega
♦ 
šah. skakač lahko preskakuje figure; teh. električna iskra preskakuje med elektrodama svečke
    preskakováje :
    stekla je po stopnicah, preskakovaje po tri hkrati
    preskakujóč -a -e:
    teči po gozdu, preskakujoč korenine; otrok je bral knjigo, preskakujoč težja mesta; preskakujoč pomenek
SSKJ²
preskočíti -skóčim dov. (ī ọ̑)
1. s skokom priti čez kaj: preskočiti jarek, lužo, ograjo, več stopnic / konj je preskočil oje / ali boš preskočil to daljavo, višino; pren. umetnik je preskočil svoj čas
2. s skokom priti na drugo mesto: preskočiti s čolna na breg / preskočiti z noge na nogo / iskra je preskočila na zaveso; ogenj je preskočil na sosednjo streho; pren. bolezen je iz Azije preskočila v Evropo; misli so ji preskočile od moža na otroke
3. nav. ekspr., s predlogom spremeniti, menjati predmet dela, delovanja: opazil je njeno zadrego in preskočil na manj kočljiv problem; ker ni hotela govoriti o tem, je brž preskočila na druge reči / pil je vino, kasneje pa preskočil na žganje je začel piti žganje
4. nav. ekspr. ne upoštevati koga, ki bi glede na vrstni red moral biti upoštevan: omenila je vse, nikogar ni preskočila; pri branju seznama me je preskočil / pri nagrajevanju so ga preskočili / preskočil je dve strani in bral naprej; v pripovedovanju je znane stvari preskočil; uvod bralec lahko preskoči
● 
skakalec je preskočil druge za nekaj metrov skočil nekaj metrov dalj kot drugi; ekspr. pri napredovanju ga je preskočil mlajši kolega je napredoval prej kot on; ekspr. ta država je iz 19. stoletja preskočila v novi čas se je zelo hitro razvila; ekspr. preskočil je v nasprotni politični tabor prestopil; ekspr. preskočil je z očmi na drugega učenca pogledal je drugega učenca
♦ 
šah. skakač je preskočil figuro; šol. preskočiti razred napredovati v šoli naenkrat za dva razreda; šport. preskočiti konja, kozo
    preskočíti se knjiž.
    s skokom se premakniti: v suhi travi se je preskočila kobilica
    preskočívši zastar.:
    planil je iz hiše, preskočivši tri stopnice
    preskóčen -a -o:
    preskočene strani
SSKJ²
preskòk -óka in -ôka m (ȍ ọ́, ó)
glagolnik od preskočiti: zbrati moči za preskok jarka / preskoki razburkanih misli / za preskok v drug politični tabor je pričakoval nagrado / preskok iz stila v stil / preskok vrstice pri izpisovanju
● 
publ. opaziti preskok v kvaliteti storitev hitro izboljšanje; knjiž. jemati vzorce na preskok po naključnem izboru
♦ 
alp. preskok skok čez skalno ali ledeniško razpoko ali čez vrzel med skalnimi kladami; filoz. preskok kvantitete v kvaliteto po Heglu zakon, po katerem nastane sprememba kvalitete zaradi kopičenja kvantitativnih sprememb; jezikosl., lit. preskok nepovezanost, neskladnost v stavčni zvezi, včasih namerna; šport. preskok prehod čez telovadno orodje s skokom, pri katerem si telovadec med letom pomaga s hipno oporo na rokah; teh. potrebna napetost za preskok električne iskre
SSKJ²
preskóp -a -o stil. -ó in preskòp -ôpa -o prid. (ọ̑ ọ́; ȍ ó)
preveč skop: preskop človek; biti preskop / ekspr. preskopa zemlja / ekspr. preskopi podatki; poročilo je preskopo
    preskópo in preskopó in preskôpo prisl.:
    preskopo opisovati; preskopo povedano
SSKJ²
preskŕba -e ž (ȓ)
1. glagolnik od preskrbovati ali preskrbeti: skrbeti za preskrbo prebivalstva; preskrba iz zraka; težave, zastoji v preskrbi / preskrba mesta s premogom; preskrba tržišča z južnim sadjem / njegova naloga je preskrba prostora za tovor
2. kar obsega vse potrebno za vsakdanje življenje: dobra, zadostna preskrba; povečati, zmanjšati obseg preskrbe; prevoz preskrbe / zagotovljena preskrba zlasti v vojnem času ki jo zagotovijo državni organi, da se življenjske potrebščine načrtno in enakomerno razdelijo med prebivalstvo
SSKJ²
preskŕben1 -bna -o prid. (ŕ r̄)
1. preveč skrben: njegovi starši so preskrbni; preskrbna mati ga ni pustila v družbo
2. ekspr. zelo skrben: žalovala je za svojim preskrbnim očetom
    preskŕbno prisl.:
    preskrbno se oblačiti
SSKJ²
preskŕben2 -bna -o (ȓ)
pridevnik od preskrba: preskrbni stroški
SSKJ²
preskrbéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. biti uspešen v prizadevanju priti do česa: preskrbeti cvetje; preskrbeti komu delo, zaposlitev; vsem je preskrbel prenočišče; preskrbeti, kar je treba; preskrbeti si dovoljenje, vstopnice; preskrbeti si sadje za zimo / preskrbi nam vodnika; preskrbel si je človeka za spremstvo
2. narediti, da kdo dobi, kar potrebuje; oskrbeti: preskrbeti koga z denarjem; preskrbeti se za pot s hrano
3. narediti, da se kdo sam preživlja, vzdržuje: otroke je že preskrbel / star. preskrbeti hčer dati, oddati v zakon
● 
publ. prevod romana je preskrbel znani prevajalec roman je prevedel; zastar. ko je bil ranjen, so ga v lazaretu dobro preskrbeli oskrbeli; zastar. dobro si preskrbel zame poskrbel
    preskrbljèn -êna -o:
    vsi njegovi otroci so preskrbljeni; biti za zimo dobro preskrbljen s premogom; ambulanta je preskrbljena z zdravili; za razvedrilo gostov je preskrbljeno
SSKJ²
preskrbljênost -i ž (é)
stanje preskrbljenega: jeseni je preskrbljenost najboljša; preskrbljenost tržišča; dobra preskrbljenost prebivalstva z mesom / materialna preskrbljenost otrok
SSKJ²
preskrbnína -e ž (ī)
nekdaj denarni prispevek za preživljanje: dobivati preskrbnino za starost; preskrbnina po padlem v vojni
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preskrboválec -lca [preskərbovau̯ca tudi preskərbovalcam (ȃ)
oskrbovalec: to območje je glavni preskrbovalec evropskih držav s premogom
SSKJ²
preskrboválen -lna -o prid. (ȃ)
oskrbovalen: kraj ima pet prodajaln in preskrbovalni center; dobra preskrbovalna mreža / preskrbovalno oporišče čet v puščavi; vojaki so izpraznili sovražnikovo preskrbovalno skladišče
♦ 
rad. preskrbovalno območje območje, na katerem radijska ali televizijska postaja omogoča zadovoljiv sprejem
SSKJ²
preskrbovalíšče -a s (í)
oskrbovališče: vsa ta pokrajina je bila preskrbovališče za partizanske čete
SSKJ²
preskrboválka -e [preskərbovau̯ka tudi preskərbovalkaž (ȃ)
oskrbovalka: kmetijske zadruge naj bi bile glavne preskrbovalke pridelkov
SSKJ²
preskrboválnica -e ž (ȃ)
knjiž. podjetje, ustanova za oskrbovanje s potrošnimi dobrinami: ustanoviti preskrbovalnico
SSKJ²
preskrbovalnína -e ž (ī)
knjiž. oskrbnina: majhna preskrbovalnina
SSKJ²
preskrbovánje -a s (ȃ)
glagolnik od preskrbovati: preskrbovanje prebivalstva z zelenjavo / naloga špedicije je tudi preskrbovanje tovorov za druga prevozniška podjetja
SSKJ²
preskrbováti -újem nedov. (á ȗ)
1. biti večkrat uspešen v prizadevanju priti do česa: preskrbovati ljudem zaposlitev / to podjetje preskrbuje menzi moko / agencija preskrbuje tudi zasebne sobe
2. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje; oskrbovati: preskrbovati koga z zelenjavo / preskrbovati planinsko kočo z živili / menza preskrbuje več ustanov s toplo malico / studenec je preskrboval vso vas z vodo; rastline se preskrbujejo s hranilnimi snovmi
SSKJ²
preskrômen -mna -o prid. (ó ō)
preveč skromen: preskromen človek; biti preskromen / ekspr. preskromen uspeh / ekspr. preskromna večerja
SSKJ²
preskus ipd. gl. preizkus ipd.
SSKJ²
preskúšnja -e ž (ȗ)
zastar. izpit: preskušnjo je naredil z odliko / stroge odvetniške preskušnje; sprejemna preskušnja; prim. preizkušnja
SSKJ²
preslàb -ába -o tudi prid. (ȁ á)
preveč slab: preslaba cesta / preslaba letina / bolnik je preslab, da bi dočakal jutro
    preslabó tudi preslábo prisl.:
    preslabo soditi koga
SSKJ²
preslabôten -tna -o prid. (ó)
preveč slaboten: preslaboten otrok; ni mogla vstati, ker je bila preslabotna / reka ima preslaboten padec
 
knjiž., ekspr. beseda je preslabotna, da bi lahko izrazila to, kar čutijo to, kar čutijo, se ne da izraziti z besedami
SSKJ²
presládek stil. presladák presládka -o stil. prid. (á ȃ á)
1. preveč sladek: ta kava je presladka / ekspr. njeno govorjenje je presladko, zato ji ne zaupam
2. ekspr. zelo sladek: presladko vince / presladki spomini / s presladkimi besedami ga je vabila / njene presladke oči zelo ljubeznive, prijetne
SSKJ²
presladkáti -ám dov. (á ȃ)
1. preveč sladkati: presladkati kavo
2. knjiž. prepojiti s sladkorjem: potresti jagode s sladkorjem, da se dobro presladkajo
SSKJ²
preslán -a -o stil. prid. (ȃ á)
preveč slan: preslana jed
SSKJ²
preslaníniti -im dov. (í ȋ)
gastr. pretakniti s koščki slanine: preslaniniti meso
    preslanínjen -a -o:
    preslaninjena divjačina
SSKJ²
preslásten -tna -o prid. (á)
ekspr. zelo slasten: preslastni sadeži; preslastna omaka / iz kuhinje se širi preslasten vonj
SSKJ²
presláven -vna -o prid. (á)
ekspr. zelo slaven: počastiti spomin preslavnega moža / priče preslavne preteklosti
SSKJ²
preslávljati -am nedov. (á)
zastar. slaviti, poveličevati: njihov spev ga časti in preslavlja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preslédek -dka m (ẹ̑)
1. prostor med bližnjima predmetoma: povečati presledek; presledek med hišami; presledki med številkami, vrstami / hodi hitreje, da ne bo presledka v koloni / svetilke so postavljene v določenih presledkih; veje so razvrščene v enakih presledkih
2. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava: za kongrese so bili določeni petletni presledki; presledki med udarci; po daljšem presledku se je spet oglasil pri njem / govoril je pol ure brez presledka neprenehoma / od streh je počasi, v presledkih kapalo; pregledovati kaj v rednih presledkih; učiti se v presledkih; publ.: letala vzletajo v presledkih petnajst minut vsakih petnajst minut; bil je predsednik od 1900 do 1920 s presledkom nekaj let razen
● 
z redkimi presledki mi je šlo zmeraj slabo skoraj zmeraj; gozdovi pokrivajo z majhnimi presledki ves tisti svet skoraj ves tisti svet
♦ 
adm. presledek razmik; arhit. stopniščni presledek večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest
SSKJ²
presléden -dna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. pretrgan, prekinjen, nepovezan: presleden razvoj
    preslédno prisl.:
    ta roža cvete presledno
SSKJ²
presledíti -ím dov., preslédi in preslêdi; preslédil (ī í)
lov. prečkati sled: preslediti jelena
● 
knjiž. to vprašanje bo v podrobnosti mogoče preslediti, ko bo zbranega več gradiva raziskati
SSKJ²
preslédkast -a -o prid. (ẹ̑)
ki ima presledke: presledkasta živa meja / presledkasto pokanje v daljavi
 
čeb. presledkasta zalega zalega, pri kateri so med zaleženimi celicami prazne celice
SSKJ²
preslédkoma prisl. (ẹ̑)
v presledkih: presledkoma je nalival kozarec z vinom; presledkoma se oglašati / na ograji so sedeli presledkoma
SSKJ²
preslédnica -e ž (ẹ̑)
tipka na računalniški tipkovnici, s katero se v besedilo vnese presledek: držati preslednico; pritisniti preslednico
SSKJ²
presléga -e ž (ẹ̑)
knjiž. del zemljišča, ki ni porasel; pleša: preslega na njivi
 
knjiž. preslege na plašču obrabljena, natrgana mesta
SSKJ²
preslégan -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. obrabljen, natrgan: oblekel si je stare, preslegane hlače; preslegana preproga
SSKJ²
preslégast -a -o prid. (ẹ̑knjiž.
1. obrabljen, natrgan: preslegast suknjič; starinska postelja je bila pokrita s preslegastim pregrinjalom
2. ki ima gola, neporasla mesta: preslegast travnik
SSKJ²
preslepáriti -im dov. (á ȃ)
ekspr. ogoljufati, prevarati: prepozno so spoznali, da jih je presleparil
    preslepáriti se 
    s spretnostjo, zvijačnostjo priti kam: ni hotela čakati v vrsti, ampak se je neopazno presleparila naprej
SSKJ²
preslepíti -ím dov., preslépi; preslépil (ī í)
1. ekspr. prevarati, ukaniti: dal se je preslepiti; spoznal je, da so ga preslepili; preslepiti nasprotnika; preslepil je svoje zasledovalce in ušel; preslepiti koga s prijaznimi besedami / to govorjenje je tudi njega preslepilo / preslepiti svojo voljo
2. slabš. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: menda jo je že čisto preslepil s svojim sladkim govorjenjem / vsi poznate njeno zvestobo, noben fant je ne preslepi
● 
star. sovraštvo me je preslepilo in planil sem nanj vzelo razsodnost, presojo
    preslepljèn -êna -o:
    biti usodno preslepljen
SSKJ²
preslépljati -am nedov. (ẹ́)
1. ekspr. večkrat prevarati, ukaniti: na vse načine je preslepljal nasprotnika
2. slabš. pridobivati si ljubezensko naklonjenost koga: tako zapeljuje in presleplja moške
SSKJ²
préslica -e ž (ẹ́)
1. rastlina vlažnih tal s členastim votlim steblom in sivo zelenimi stranskimi poganjki v isti višini: s preslico zarasla njiva / čaj iz preslice
2. lesena priprava, na katero se pritrdi preja pri ročnem predenju: natakniti preslico na kolovrat; privezati prejo na preslico; presti na preslico, s preslico; lepo izrezljana preslica
♦ 
agr. preslica del stiskalnice iz navadno dveh pokončnih tramov, med katera se namesti vzvod; bot. njivska preslica
SSKJ²
présličen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na preslico: preslični čaj / preslična os
SSKJ²
preslíkanje -a s (ȋ)
glagolnik od preslikati: preslikanje veže / muzeju posoditi sliko za preslikanje / preslikanje prve množice v drugo
SSKJ²
preslíkati -am dov. (ȋ)
1. na novo poslikati, popleskati, navadno drugače: preslikati sobo
// um. čez obstoječo barvno plast nanesti novo barvo: preslikati oltarno podobo
2. narediti sliko slike, fotografije: izposodil si je fotografijo, da bi jo preslikal / preslikati pokrajino
3. mat. narediti sliko originala, na kateri si elementi originala in elementi slike ustrezajo po istem pravilu: funkcija preslika prvo množico v drugo
    preslíkan -a -o:
    preslikana oljna slika
SSKJ²
preslikáva -e ž (ȃ)
1. slika slike, fotografije: preslikava originala
// um. barva, nanesena na prejšnjo barvno plast: sliko očistiti preslikav
2. mat. slika originala, na kateri si elementi originala in elementi slike ustrezajo po istem pravilu: to je preslikava one množice
3. glagolnik od preslikavati: pri preslikavi so se fotografije pokvarile / preslikava iz ene množice v drugo
SSKJ²
preslikávanje -a s (ȃ)
glagolnik od preslikavati: preslikavanje sobe / preslikavanja so precej spremenila prvotno lepoto slike / zaradi pogostega preslikavanja so postali poltoni in sence neizraziti
SSKJ²
preslikávati -am nedov. (ȃ)
1. na novo poslikavati, pleskati, navadno drugače: preslikavati sobo
// um. čez obstoječo barvno plast nanašati novo barvo: preslikavati oljne slike
2. delati sliko slike, fotografije: preslikavati pokrajino s fotografije
3. mat. delati sliko originala, na kateri si elementi originala in elementi slike ustrezajo po istem pravilu: preslikavati iz ene množice v drugo
SSKJ²
preslikováti -újem nedov. (á ȗ)
preslikavati: preslikovati sobo / slike je umetnik vedno znova preslikoval in spreminjal
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preslíniti -im dov. (í ȋ)
prepojiti s slino: dobro prežvečiti in presliniti hrano
SSKJ²
preslíšati -im dov. (í ȋ)
1. s sluhom ne dojeti: zgodilo se je, da je preslišal njegovo klicanje; preslišati vprašanje; naredil se je, kot da bi te besede preslišal / preslišati budilko / zdelo se mi je, da me je preslišal
2. ekspr. zavestno sprejeti kako izjavo, navadno neprijetno, brez odziva: pojasnilo ga ni zadovoljilo, zato ga je preslišal; naslednje vprašanje je kar preslišal; preslišati žalitev
3. ekspr. postati deležen razmeroma veliko neprijetnih trditev, besed: veliko ostrih besed, očitkov je moral preslišati na ta račun; od svojih tovarišev je moral marsikaj preslišati
SSKJ²
preslojevánje -a s (ȃ)
prehajanje iz enega (družbenega) sloja v drugega: preslojevanje prebivalstva / poklicno preslojevanje
SSKJ²
preslonéti -ím dov. (ẹ́ í)
sloneč prebiti, preživeti: popoldan je preslonela na oknu / ekspr. vse večere je preslonel pri meni prebil, preživel
 
ekspr. koliko ur sem preslonel nad knjigo bral, študiral
SSKJ²
preslúh -a m (ȗ)
elektr. motnja na telekomunikacijskih vodih in napravah, ko se signali, ki normalno potekajo po enem vodu, zaznavajo tudi na drugem, vzporednem vodu: odpraviti presluh
SSKJ²
preslužíti in preslúžiti -im dov. (ī ú)
služeč prebiti, preživeti: več let je preslužil pri bogatem kmetu
SSKJ²
présmec -a [presməcm (ẹ̑)
1. nar. vzhodno, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: presmeci, okrašeni s trakovi
2. nar. kruh, kolač, pečen zlasti za veliko noč: speči presmec
SSKJ²
presmejáti se -smêjem se tudi -ím se stil. -smêjam se dov., presmêj se in presmèj se presmêjte se stil. presmêjaj se presmejájte se; presmejál se stil. presmêjal se presmejála se (á é, í, é)
ekspr. v smejanju doseči veliko, preveliko mero: koliko smo se včeraj presmejali
SSKJ²
presméšen -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
1. preveč smešen: prizor je postal presmešen; prestara in presmešna obleka / presmešen je, da bi ga jemali resno
2. ekspr. zelo smešen: nastopili so presmešni klovni; zapeti presmešno pesem
    presméšno prisl.:
    presmešno poskakovati po eni nogi / v povedni rabi vse to je presmešno
SSKJ²
presmolíti -ím dov., presmólil (ī í)
prepojiti, premazati s smolo: presmoliti čoln
SSKJ²
presmrčáti -ím dov. (á í)
smrčeč prebiti, preživeti: na stolu je presmrčal noč / ekspr. teh nekaj ur bom kar presmrčal prespal
SSKJ²
presmŕkav -a -o prid. (ŕ)
slabš. premlad, premalo izkušen: ne boš me prevaral, si še presmrkav
SSKJ²
presmúčati -am dov. (ȗ)
s smučanjem opraviti kako pot: smučar je presmučal tekmovalno progo brez padca; ta teren sta že večkrat presmučala
SSKJ²
presmúkati se -am se tudi -smúčem se dov. (ú)
ekspr. neslišno in neopazno priti skozi kaj: presmukal se je skozi prehod / grizoč cigaro se je presmukal skozi vrata
● 
ekspr. komaj se je presmukal skozi množico prerinil
SSKJ²
presnavljálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na presnavljanje: presnavljalne motnje / presnavljalni proces
SSKJ²
presnávljanje -a s (á)
1. glagolnik od presnavljati: presnavljanje hranilnih snovi / družbeno presnavljanje; presnavljanje kulturnega življenja
2. biol. biokemični procesi, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: uravnavati presnavljanje; nenormalno presnavljanje; nepravilnosti v presnavljanju
SSKJ²
presnávljati -am nedov. (á)
1. biol. opravljati biokemične procese, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: rastline presnavljajo; nekatere živali hitro presnavljajo; človek ta živila težko prebavlja in presnavlja / jetra presnavljajo beljakovine, maščobe in sladkor / presnavljati sladkor v alkohol
2. knjiž. spreminjati, predrugačevati: presnavljati svet, življenje; bolečina jo je notranje presnavljala
    presnavljajóč -a -e:
    presnavljajoče rastline; presnavljajoče se življenje
SSKJ²
présnec -a [presnəcm (ẹ̑)
1. nar. vzhodno, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: narediti visok presnec
2. nar. kruh, kolač, pečen zlasti za veliko noč: odrezati kos presneca
 
etn. kruh iz nekvašenega testa
SSKJ²
presnémati -am nedov. (ẹ̑)
rad. zapisovati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo z drugega traku, plošče: nekatere zapise je izbrisal, nekatere pa presnemal
SSKJ²
presnemávati -am nedov. (ȃ)
rad. zapisovati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo z drugega traku, plošče: presnemavati glasbo s plošč
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
presnét -a -o prid. (ẹ̑)
ekspr. ki izraža
a) nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: ali se ta presneti fant še ni vrnil / pusti to presneto reč pri miru; presneta veselica, koliko sem zapravil / kot psovka presneta neroda, kaj si spet razbil
b) občudovanje: presneto dekle, le kdaj je postalo tako čedno
// v medmetni rabi, v zvezi presneta reč, stvar izraža zaskrbljenost, nejevoljo: ti presneta reč, kako bi neki prišel tja; presneta stvar, spet se me loteva prehlad / presneta reč, teh ljudi pa tudi ni nikoli doma
    presnéto prisl.
    1. zelo, hudo: presneto smo se namučili; on ti bo lahko še presneto škodoval; to so bili presneto hudi časi; presneto slabo mu gre / elipt. presneto je ljudi, saj bodo še dvorano podrli
    2. v členkovni rabi izraža
    a) podkrepitev trditve: presneto, saj me je sram, če na to pomislim; to so bili lepi dnevi, presneto; pretepel ga bom, presneto, da ga bom; denar sem položil na mizo, presneto da
    b) nejevoljo, nestrpnost: presneto, kdo bo pa imel denar, če ne on; presneto, to je pa že preveč; kaj čakaš, presneto
    c) začudenje, navdušenje: presneto, dosti si dobil; to je pa lepo, presneto / star. presneto nazaj, kdaj si tako zrasla
    č) pritrjevanje: kako se je shladilo, ali ne? Presneto da
SSKJ²
presnétek -tka m (ẹ̑)
rad. kar je presneto: uspešni presnetki filmske glasbe; presnetki izvirnih posnetkov
SSKJ²
presnéti -snámem dov., presnêmi presnemíte; presnél; nam. presnét in presnèt (ẹ́ á)
rad. zapisati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo z drugega traku, plošče: film presneti na 35-milimetrski trak; glasbo s plošč presneti na magnetofonski trak
● 
nar. ko je malo zrasla, je presnela brata pri paši zamenjala; nar. komaj čaka, da bi presnel tvoje mesto prevzel; star. presneti vino z droži v drug sod pretočiti
    presnét -a -o:
    presneta glasba
SSKJ²
presnína -e ž (í)
star. surova krma, zlasti korenje, krompir, repa: presnino spraviti v klet / kuhali so največ presnino
SSKJ²
presnojéd -a m (ẹ̑ ẹ̄)
kdor je samo surovo hrano rastlinskega izvora; presnojedec: v njegovi širši družini so sami presnojedi; presnojedi in frutarijanci
SSKJ²
presnojédec -dca m (ẹ̑)
kdor je samo surovo hrano rastlinskega izvora: postati presnojedec; sokovnik za presnojedce; vegetarijanec, vegan in presnojedec
SSKJ²
presnojédka -e ž (ẹ̑)
ženska, ki je samo surovo hrano rastlinskega izvora: postala je presnojedka in premagala raka; vegetarijanka, veganka in presnojedka
SSKJ²
presnojédstvo -a s (ẹ̑)
prehranjevanje samo s surovo hrano rastlinskega izvora: nekateri menijo, da presnojedstvo dolgoročno ni priporočljivo; zagovorniki presnojedstva; post in presnojedstvo
SSKJ²
présnost -i ž (ẹ́)
knjiž. svežost: predpisi o presnosti in čistosti sadja
SSKJ²
presnôva -e ž (ȏ)
biol. biokemični procesi, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: uravnavati, usmerjati presnovo; nenormalna presnova; nepravilnosti v presnovi
 
knjiž. presnova društva preoblikovanje, preureditev; knjiž. presnova v gospodarstvu reforma
 
biol., kem. presnova beljakovin; med. osnovna presnova
SSKJ²
presnováti -snújem dov., presnovál (á ú)
knjiž. preoblikovati, preurediti: presnovati pravila, predpise
 
knjiž. presnoval se je v upornika postal je upornik
SSKJ²
presnôvek -vka m (ȏ)
nav. mn., biol. snov, ki nastane pri presnovi: odvajati presnovke; škodljivi presnovki; zastrupitev s presnovki / rastlinski presnovki
SSKJ²
presnôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na presnovo: presnovni produkti / imeti presnovne motnje; porušiti presnovno ravnotežje
SSKJ²
presnovíti -ím tudi presnôviti -im dov., presnôvil (ī í; ō ȏ)
1. biol. opraviti biokemične procese, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: presnoviti hrano
2. knjiž. spremeniti, predrugačiti: rad bi presnovil svet; presnoviti življenje
    presnovljèn -êna -o tudi presnôvljen -a -o:
    presnovljene sestavine živil; presnovljeno delovanje društva
SSKJ²
presódek -dka m (ọ̑)
knjiž. presoja: dati pameten presodek / odloči se ravnati po lastnem presodku
SSKJ²
presóden -dna -o prid. (ọ́ ọ̄star.
1. razsoden: presoden človek; biti izredno presoden
2. kritičen1premeril jo je s presodnim pogledom
    presódno prisl.:
    presodno ocenjevati, pogledati kaj
SSKJ²
presodíti in presóditi -im dov., presójen (ī ọ́)
1. s podrobno raziskavo podatkov, dejstev priti do kake ugotovitve: sodniki so presodili, da je oškodoval podjetje; trezno moram presoditi, kaj naj ukrenem
// s podrobno raziskavo podatkov, dejstev spoznati resnično vrednost česa: presoditi dogodek, položaj; presoditi dokaze / knjiž. presoditi pravilnost listine
// ugotoviti: ozrl se je v nebo, da bi presodil čas; po glasu sem presodil, da je on
2. knjiž. oceniti: profesorja je presodil za dobrega človeka; presoditi koga na oko / slabo je presodil oddaljenost predmeta
SSKJ²
presódnost -i ž (ọ́)
star. razsodnost: njegova presodnost je bila v tistem času zmanjšana
SSKJ²
presója -e ž (ọ̑)
1. glagolnik od presoditi: to prepuščam njemu v presojo; čustvo je zmagalo nad trezno presojo; ni bil več sposoben mirne presoje / narediti kaj po lastni presoji / presoja dokazov, položaja
2. knjiž. ocenitev: nepristranska presoja; presoja literarnega dela; presoja otrokovega zdravstvenega stanja / slišal sem tvojo presojo
 
knjiž. ni izgubil presoje razsodnosti; knjiž. gledališke presoje ocene
SSKJ²
presójanje -a s (ọ́)
1. glagolnik od presojati: pri presojanju, kaj storiti, je na nekatere stvari popolnoma pozabil / opazovanje in presojanje pojavov; napaka v presojanju položaja
2. knjiž. ocenjevanje: presojanje psov na razstavi; presojanje znanja tečajnikov; merila za presojanje česa / estetsko presojanje umetniškega dela
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
presójati -am nedov. (ọ́)
1. s podrobno raziskavo podatkov, dejstev prihajati do kake ugotovitve: sam boš moral presojati, kaj je pravilno in kaj narobe; hladno presojati kaj; zna samostojno presojati; presojal je temeljito
// s podrobno raziskavo podatkov, dejstev spoznavati resnično vrednost česa: presojati dogodke, dokaze; pravilno presojati položaj / presojati pritožbe / knjiž. presojati skladnost listine z zakoni
 
znamenja, po katerih se presojajo tla ugotavljajo
2. knjiž. ocenjevati: prizanesljivo je presojal njegove besede; mladeniči so ogledovali in presojali dekleta; način presojanja živine / presojati literarna dela
    presojajóč -a -e:
    presojajoče oči; prisl.: presojajoče gledati
    presójan -a -o:
    presojani predmet
SSKJ²
presójen -jna -o prid. (ọ̄)
ki deloma prepušča svetlobo; prosojen: presojen papir; dolge presojne zavese / imeti presojen obraz; bolnikove presojne roke
SSKJ²
presojeválec -lca [presojevau̯ca tudi presojevalcam (ȃ)
1. kdor presoja: vedno ostane trezen presojevalec / presojevalec našega gledališkega razvoja
2. knjiž. ocenjevalec: nepristranski presojevalec; presojevalci rokopisov pri založbah; presojevalec vin
SSKJ²
presojeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na presojanje: presojevalno obravnavanje česa / star. presojevalna komisija ocenjevalna komisija
SSKJ²
presojeválka -e [presojevau̯ka tudi presojevalkaž (ȃ)
ženska, ki presoja: bila je dobra presojevalka značajev
SSKJ²
presojevánje -a s (ȃ)
1. presojanje: ni bil več zmožen pametnega presojevanja; odločil se je po kratkem presojevanju / presojevanje njegovih dejanj
2. knjiž. ocenjevanje: presojevanje živine na razstavi / pri presojevanju literarnih del je gledal zlasti na estetsko vrednost
SSKJ²
presojeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. presojati: sam boš moral presojevati, kaj je prav in kaj narobe / presojevati kako dejanje
2. knjiž. ocenjevati: presojevati pevce / presojevati literarna dela
    presojeván -a -o:
    presojevano delo
SSKJ²
presojíti -ím dov., presójil (ī í)
pesn. presvetiti: sonce je presojilo rdeča zagrinjala
SSKJ²
presójnost -i ž (ọ̄)
prosojnost: presojnost vode / presojnost njegovih idej
SSKJ²
presolíti -ím dov., presólil (ī í)
1. prepojiti s soljo: meso je treba dobro presoliti
2. preveč osoliti: nima občutka za slanost, jedi največkrat presoli
    presoljèn -êna -o:
    presoljena juha
SSKJ²
presónčiti -im dov. (ọ́ ọ̑)
narediti, da sončni žarki razmeroma močno učinkujejo na kaj: presončiti obleko, posteljnino, stanovanje; ob morju se je dobro presončil
    presónčen -a -o:
    zdravo presončeno telo
SSKJ²
presopáren -rna -o prid. (á ā)
preveč soparen: presoparen dan
    presopárno prisl., v povedni rabi:
    bilo je presoparno, da bi šli na sprehod
SSKJ²
presortírati -am dov. (ȋ)
1. na novo sortirati: sortirati in presortirati
2. ločiti, urediti po določenem merilu, načelu; sortirati: po obiranju so jabolka takoj presortirali; presortirati pripeljani les po debelini
SSKJ²
présoterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
med. zdravljenje, pri katerem se z zunanjim nadtlakom pospešuje krvni obtok in izvaja limfna drenaža v okončinah: opravljati presoterapijo; presoterapija za noge; aparat za presoterapijo; presoterapija in savnanje
SSKJ²
prespáti -spím dov., prespì prespíte; prespál (á í)
1. speč prebiti, preživeti: noč je mirno prespal; tretjino življenja človek prespi / fant je dogodek prespal in zjutraj ni vedel nič o njem / na vlaku je prespal vse postaje do Ljubljane / prespati dogovorjeni znak
 
zool. nekatere živali zimo prespijo prebijejo, preživijo v stanju, podobnem spanju
// speč preiti kako časovno točko, mejo: ker se je bal prespati dogovorjeno uro, se je vso noč zbujal
// prenočiti: prespal je kar pod kozolcem; prespal je doma, nato je odšel / v kraju je lani prespalo skoraj sto tisoč turistov
2. s spanjem doseči prenehanje kakega stanja: najprej prespi svojo pijanost; ko so prespali utrujenost, so nadaljevali pot
3. ekspr. s spanjem, čakanjem časovno oddaljiti se od česa: ko je poraz, razočaranje prespal, je začel misliti bolj kritično / stvar dvakrat, trikrat prespi, preden se odločiš počakaj nekaj časa
    prespáti se 
    s spanjem se okrepiti: tri dni je popival, nato se je prespal in začel spet delati; jutri bo nedelja, pa se bom prespal
    prespán -a -o:
    biti prespan in spočit; za njim je slabo prespana noč
SSKJ²
prespávati -am nedov. (ā)
večkrat prespati: mrzle noči je navadno prespaval na peči / medvedi zime prespavajo / videl jih je ležati v senci, kjer so prespavali najhujšo vročino so med najhujšo vročino spali
SSKJ²
presplôšen -šna -o prid. (ó)
preveč splošen: presplošna razlaga, trditev / presplošna teorija / to je presplošen odgovor premalo natančen
SSKJ²
presramôten -tna -o prid. (ó)
preveč sramoten: pogoji za vdajo so se jim zdeli presramotni
SSKJ²
presŕčen -čna -o prid. (ȓ)
star. prisrčen: njen otrok je zelo presrčen / presrčen pogovor; njegov presrčni smeh jih je razvedril / kot izraz hvaležnosti presrčna ti hvala / zajelo jih je presrčno veselje resnično, iskreno / objel je svojo presrčno mater ljubo, drago
    presŕčno prisl.:
    presrčno pozdraviti, se zasmejati; presrčno se zahvaljevati
SSKJ²
presŕčkan -a -o prid. (ȓ)
ekspr. zelo ljubek: presrčkana deklica / presrčkan psiček / imajo majhno presrčkano hišico
Število zadetkov: 97669