Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

predočeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. prikazovati, predstavljati: v romanu pisatelj nazorno predočuje življenje proletarcev; predočevati komu pomen dela / slike predočujejo zgodovinske dogodke

predočeváti si

predstavljati si, zamišljati si:

ljudje so si to različno predočevali

predočeval si je njeno lepoto

/ v mislih si je predočeval, kako mu naj pove, kaj se je zgodilo

SSKJ²

predočítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od predočiti: natančna predočitev stanja; predočitev kulturnega življenja

SSKJ²

predóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. prikazati, predstaviti: pisatelj je predočil v romanu idealno kmečko življenje; grafično predočiti porabo; nazorno predočiti problem / predočil mu je, kaj vse bi ga lahko prizadelo
● knjiž. obdolžencu so predočili ukradeno listnico pokazali (kot dokaz)

predóčiti si

predstaviti si, zamisliti si:

skušal si je predočiti vsako malenkost

natančno si je predočil njen obraz

SSKJ²

prèdoglèd -éda m (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́)
1. ogled postavitve za natis izdelane strani na računalniškem zaslonu: hiter predogled slike; predogled strani; predogled tiskanja; okno za predogled
2. predhodni ogled: narediti predogled; skrbel je za predogled strateških točk in nastanitev

SSKJ²

prèdojačeválnik -a m (ȅ-ȃ)
elektr. naprava ali del naprave, ki povzroča povečanje zelo šibkega signala, da ga je mogoče okrepiti, povečati v ojačevalniku:

SSKJ²

prèdokús -a m (ȅ-ȗ)
knjiž. nejasno, nepopolno doživljanje, občutenje tega, kar bo sledilo: predokus bede; predokus veselja, bližnje zmage

SSKJ²

prêdol in predól -óla [tudi predou̯] m (é ọ́; ọ̑)
zastar. stranska dolina: doli in predoli

SSKJ²

predôlbsti -dôlbem [predou̯psti] dov., predôlbite in predolbíte (ó)
z dolbenjem narediti luknjo skozi kaj: predolbsti hlod; kapljice so predolble kamen

SSKJ²

predôlg -a -o stil. -ó [predou̯g-] prid. (ȏ ó)
preveč dolg: delati predolge korake; predolgi lasje; predolgo krilo / predolg govor; predolga povest / utrujen od predolge poti
● slabš. imeti predolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; evfem. imeti predolge prste krasti

predôlgo

prisl.:

predolgo čakati

predolgo se je zamudil na obisku

ne predolgo potem je res prišel

SSKJ²

predôlgčas [predou̯kčas] povdk. (ȏ)
s smiselnim osebkom v dajalniku preveč dolgčas: samemu je bilo na vasi predolgčas

SSKJ²

predolgočásen -sna -o [predou̯gočasən] prid.(á ā)
preveč dolgočasen: predolgočasen film; njegovo delo je predolgočasno / predolgočasen človek je, da bi se pogovarjala z njim

predolgočásno

prisl.:

predolgočasno predavati

/ v povedni rabi predolgočasno mu je bilo v samoti

SSKJ²

predolgovézen -zna -o [predou̯govezən] prid. (ẹ́ ẹ̄)
slabš. preveč dolgovezen: predolgovezen pisatelj; biti predolgovezen / predolgovezni govori

SSKJ²

prèdolímpijski -a -o prid. (ȅ-ȋ)
šport. ki je, poteka pred olimpijskimi igrami: predolimpijski trening; predolimpijsko tekmovanje

SSKJ²

predolóčen -čna -o prid.(ọ́)
preveč določen: predoločna izjava; predoločno mnenje

predolóčno

prisl.:

predoločno se izražati

SSKJ²

predomàč -áča -e prid.(ȁ á)
preveč odkrit, preveč zaupen: biti s kom predomač / predomači odnosi

predomáče

prisl.:

predomače govoriti, se vesti

SSKJ²

predomísliti se -im se dov., predomíšljen (í ȋ)
zastar. premisliti se: v zadnjem trenutku se je predomislil

SSKJ²

predòr -ôra m (ȍ ó)
1. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet: peljati skozi predor; vlak je zapeljal v predor; dolg predor; obok predora; vhod v predor / cestni predor / kopati, vrtati predor; pren., ekspr. vrtal je predor v kup žgancev
// odprtina: stena ima tri predore za okna
2. glagolnik od predreti: predor želodčne stene je zakrivila tudi kisla pijača / zakasneli predor zob pri otroku / hotel je izsiliti predor skozi množico / predor mrzlega zraka / pesnikov predor v novo tematiko
♦ agr. zamrzovalni predor prostor v obliki predora za zamrzovanje živil, zlasti mesa; geom. predor lega dveh teles, pri kateri imata telesi del svojega prostora skupen; grad. predor rov; mat. predor presek dveh ravnin; mont. predor umetno narejeni prehod skozi hrib; navt. predor polkrožni prostor, skozi katerega vodi vijačna gred iz stroja do krme; tunel

SSKJ²

predóren1 -rna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na predor: predorna odprtina
♦ geol. predorna dolina dolina, nastala z erozijo tekoče vode v prelomnici ali manj odpornih skladih

SSKJ²

predóren2 -rna -o prid.(ọ́ ọ̄)
prodoren: predoren človek / predoren duh

predórno

prisl.:

predorno določiti pojem

SSKJ²

predórnica -e ž (ọ̑)
geom. presek površij dveh teles:

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

predornína1 -e ž (ī)
petr. kamnina, nastala iz lave na zemeljski površini: lastnosti predornin
♦ geom. skupnost dveh ali več ploskev, ki se predirajo, a nobena med njimi ni ravnina

SSKJ²

predornína2 -e ž (ī)
knjiž. pristojbina za prevoz skozi predor; tunelnina: plačati predornino

SSKJ²

predórnost -i ž (ọ́)
prodornost: predornost našega opazovanja
♦ agr. kalilna moč, izražena v odstotkih kali, ki zrastejo v določenem času skozi plast peska določene debeline

SSKJ²

predôrski in predórski -a -o prid. (ȏ; ọ̑)
nanašajoč se na predor: predorska vrata / predorska izpustitev vode v hidroelektrarni

SSKJ²

prèdosnútek -tka m (ȅ-ȗ)
predhodni osnutek: izdelati predosnutek nove ustave, zakona; predosnutki in osnutki statutov

SSKJ²

predozíranje -a s (ȋ)
glagolnik od predozirati: umreti zaradi predoziranja; majhna, velika možnost predoziranja; nevarnost predoziranja; znaki predoziranja s heroinom, kokainom

SSKJ²

predozírati -am dov. (ȋ)
odmeriti, uporabiti, zaužiti preveliko količino česa, navadno zdravila, mamila: pazili so, da ne bi predozirali odmerka; predozirati vitamin D / predozirati se s heroinom, tabletami / predozirati gnojila na vrtovih

SSKJ²

predozôrel in predozorèl in predozorél -éla -o [predozoreu̯] prid. (ó ẹ́; ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́)
knjiž. prezrel: predozorelo sadje / predozorela deklica

SSKJ²

prèdpakírati -am nedov. in dov. (ȅ-ȋ)
trg. predhodno pakirati: predpakirati blago

prèdpakíran

-a -o:

prodaja predpakiranega mesa

SSKJ²

prèdparlamentáren -rna -o prid. (ȅ-ȃ)
1. ki je, poteka pred obravnavo v parlamentu: predparlamentarni postopek; predparlamentarna razprava; predparlamentarno usklajevanje
2. ki je bil, obstajal pred oblikovanjem parlamenta: predparlamentarna tradicija slovanskih žup

SSKJ²

predpásati -pášem dov. (ȃ)
zastar. narediti, da je kaj nameščeno okrog pasu; opasati: predpasati predpasnik; predpasal se je s kosom polivinila

SSKJ²

predpásniček -čka m (ȃ)
manjšalnica od predpasnik: obleči, zavezati predpasniček; obrisati si roke v predpasniček; bel predpasniček

SSKJ²

predpásnik -a m (ȃ)
vrhnje, navadno zaščitno oblačilo, ki pokriva sprednji del telesa: obleči, opasati, zavezati si predpasnik; obrisati roke v predpasnik; gumijast, usnjen predpasnik; blago za predpasnike / zaščitni predpasnik; predpasnik na naramnice
♦ obl. polovični predpasnik ki ima le del od pasu navzdol

SSKJ²

predpéček -čka m (ẹ̑)
nar. vodoraven zid pred odprtino kmečke peči: postaviti lonec na predpeček

SSKJ²

predpéčnik -a m (ẹ̑)
pločevinasta priprava za zaščito tal, ki se da pred peč: izdelovati predpečnike; stresti premog na predpečnik; bakren predpečnik
♦ obrt. pekarski delavec, ki daje pekarske izdelke v peč in jih jemlje iz nje

SSKJ²

prèdpekèl -klà tudi prèdpèkel -kla [pretpəkəu̯] m (ȅ-ə̏ ȅ-ȁ; ȅ-ə̀)
rel. posmrtno stanje brez trpljenja tistih, ki (še) niso zveličani: predpekel in vice

SSKJ²

predpís -a m (ȋ)
1. pravno veljavno določilo o posamezni stvari, zadevi: izdati predpis; izvajati, kršiti predpise; omiliti, razveljaviti, spremeniti predpis; podrobni, splošni predpisi; strog predpis; ta predpis je samo formalen, ni več veljaven / carinski, poštni, prometni, varnostni, zdravstveni predpisi; pravni predpis; ustavni, zakonski predpis; predpis o cenah, kvaliteti / delati, ravnati po predpisih, proti predpisom, v skladu s predpisi
♦ pravn. mednarodnopravni predpisi
2. kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje: ravnati se po predpisih / moralni predpisi
// navadno s prilastkom kar določa, kakšno sme, mora biti kaj sploh: estetski predpisi / jezikovni predpisi

SSKJ²

predpísati in predpisáti -píšem dov., predpíšite (í á í)
ukazati, zahtevati, navadno v pisni obliki
a) kakšno naj kaj bo: predpisati kakovost, mere, obliko česa; predpisati način pouka; predpisati omejitev hitrosti; predpisati z zakonom
b) kaj je kdo dolžen opraviti, izpolniti: zdravnik mu je predpisal dieto, ležanje / predpisati davke; pren. to vlogo so mu predpisali drugi
♦ pravn. predpisati kazen

predpísan

-a -o:

gibati se v predpisanem ritmu

predpisani učbeniki

dolžina ni predpisana

za to je predpisana kazen strogega zapora

SSKJ²

predpísen -sna -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na predpis: predpisna določila

predpísno

prisl.:

predpisno se predstaviti

SSKJ²

predpisoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na predpisovanje: predpisovalni in spodbujevalni ukrepi; predpisovalna in omejevalna politika / predpisovalne navade zdravnikov pri izdajanju receptov
// ki (rad) predpisuje: bil je konservativen, ukazovalen in predpisovalen; predpisovalno jezikoslovje / predpisovalna vloga režimskega časopisja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

predpisovánje -a s (ȃ)
glagolnik od predpisovati: predpisovanje kakovosti, oblike česa / čezmerno predpisovanje zdravil

SSKJ²

predpisováti -újem nedov. (á ȗ)
ukazovati, zahtevati, navadno v pisni obliki
a) kakšno naj kaj bo: pravopis predpisuje izgovor posameznih glasov; predpisovati mere, obliko česa; predpisovati metode pouka / ne moreš mu predpisovati, kaj sme govoriti in česa ne
b) kaj je kdo dolžen opravljati, izpolnjevati: to predpisuje protokol / predpisovati davke / več let mu je zdravnik predpisoval napačna zdravila

SSKJ²

prèdpláčen -čna -o prid. (ȅ-ȃ)
nanašajoč se na predplačilo; predplačniški: predplačni paket, sistem; predplačna mobilna telefonija; predplačno telefoniranje / predplačni mobilnik, telefon; predplačna kartica / predplačni naročniki, uporabniki

SSKJ²

prèdplačílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ)
nanašajoč se na predplačilo; predplačniški: predplačilni sistem; predplačilna kartica / potniki s predplačilnimi vozovnicami

SSKJ²

prèdplačílo -a s (ȅ-í)
predhodno plačilo, plačilo vnaprej: predplačilo za nakup avtomobila

SSKJ²

prèdplačník -a m (ȅ-í)
kdor kaj predhodno plača: računajo na denarno podporo predplačnikov

SSKJ²

prèdplačníški -a -o prid. (ȅ-ȋ)
nanašajoč se na predplačilo: predplačniški paket, račun, sistem; predplačniška ponudba, tarifa; uporabniki predplačniške mobilne telefonije / predplačniški mobilni telefon; predplačniška kartica / predplačniški uporabniki

SSKJ²

prèdpléva -e ž (ȅ-ẹ́)
bot. zunanji cvetni list pri travah:

SSKJ²

prèdpodóba -e ž (ȅ-ọ̑)
knjiž., navadno s prilastkom kar nejasno, nepopolno kaže, predstavlja to, kar bo sledilo: to je predpodoba prihodnosti vsega človeštva
● knjiž. primerjava med Smoletovo Antigono in njeno davno predpodobo, Sofoklovo njenim predhodnim podobnim Sofoklovim delom; knjiž. njegova junakinja je nekaka predpodoba človeštva simbol, prispodoba

SSKJ²

prèdpogódba -e ž (ȅ-ọ̑)
pravn. predhodna pogodba: sklepanje predpogodb

SSKJ²

prèdpogòj -ója tudi -ôja m (ȅ-ȍ ȅ-ọ́, ȅ-ó)
publ. prvi, osnovni pogoj: to je predpogoj za uspešno delo / rešitev teh vprašanj je predpogoj napredka
// pogoj: materialni, tehnični predpogoji; ustvarjati osnovne predpogoje

SSKJ²

predpôldan1 -dnéva [pretpou̯dan] m (ȏ ẹ̑)
del dneva pred poldnevom; dopoldan1: bil je lep jesenski predpoldan

SSKJ²

predpôldan2 [pretpou̯dan] prisl. (ȏ)
v času od jutra do poldneva; dopoldne2: predpoldan je začelo rositi

SSKJ²

predpoldánica tudi predpôldanica -e [pretpou̯danica] ž (á; ȏ)
nar. (dopoldanska) malica: prinesla je predpoldanico na njivo

SSKJ²

predpoldánski tudi predpôldanski -a -o [pretpou̯danski] prid. (á; ȏ)
dopoldanski: predpoldansko sonce je zmehčalo sneg

SSKJ²

predpôldne1 -dnéva [pretpou̯dne] s (ȏ ẹ̑)
ed. del dneva od jutra do poldneva; dopoldan1: mračno jesensko predpoldne; prim. poldne

SSKJ²

predpôldne2 [pretpou̯dne] prisl. (ȏ)
v času od jutra do poldneva; dopoldne2: vrnil se je včeraj predpoldne; predpoldne se je megla vzdignila

SSKJ²

predpôldnica -e [pretpou̯dnica] ž (ȏ)
nar. (dopoldanska) malica: mati jim je prinesla predpoldnico na travnik

SSKJ²

prèdpoléten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
nanašajoč se na čas pred poletjem: predpoletno jutro / skozi okno je sijalo predpoletno sonce / maj je predpoletni mesec

SSKJ²

prèdpomlád -i ž (ȅ-ȃ)
knjiž. čas pred pomladjo: sivkasto nebo predpomladi

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prèdpomláden -dna -o prid. (ȅ-ȃ)
nanašajoč se na čas pred pomladjo: predpomladno deževje / v zraku je bil predpomladni nemir / predpomladni dnevi

SSKJ²

prèdpomnílnik -a m (ȅ-ȋ) rač.
vmesna pomnilniška enota računalnika, ki procesorju omogoča hitro in učinkovito obdelavo trenutno ali pogosto rabljenih podatkov: shranjevati podatke v predpomnilnik; količina, velikost predpomnilnika; imeti vgrajen hiter predpomnilnik

SSKJ²

predpóna -e ž (ọ̑)
jezikosl. obrazilo ali njegov del, ki stoji pred podstavo tvorjene besede: s predponami sestavljene besede; predpone in pripone

SSKJ²

predpónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na predpono: predponska oblika / predponski glagoli

SSKJ²

prèdporóčen -čna -o prid. (ȅ-ọ̑)
nanašajoč se na čas pred poroko: predporočne priprave; predporočna zabava; predporočno potovanje / ekspr. predporočna mrzlica / predporočna pogodba pogodbeni popis premoženja vsakega od bodočih zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze

SSKJ²

prèdporóden -dna -o prid. (ȅ-ọ̑)
nanašajoč se na čas pred porodom: predporodne slabosti / predporodni dopust; predporodno varstvo

SSKJ²

predpostáva -e ž (ȃ)
knjiž. predpostavka: ob taki predpostavi je bil ta ukrep pravilen / ti cilji temeljijo na predpostavi, da se bo v prihodnosti položaj bistveno spremenil predvidevanju
● publ. na znanstvenih predpostavah sklepati domnevah, hipotezah

SSKJ²

predpostáviti -im dov. (á ȃ)
1. sprejeti mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost: pri analizi smo predpostavili, da so vsi učenci enako stari / predpostavimo, da bodo vsi prijavljeni res odšli na izlet / predpostaviti tek dogodkov predvideti
2. knjiž. dati prednost: vedno predpostavi delo zabavi / te vrednote je predpostavil vsem drugim / Koseskega so hoteli predpostaviti Prešernu

predpostávljen

-a -o:

predpostavljena hipoteza, trditev

to dejstvo je bilo predpostavljeno

●

publ. uresničevanje predpostavljenih nalog vnaprej določenih; publ. v državi ni bilo nobene predpostavljene stranke nadrejene, vodilne; sam.:, publ. predpostavljenim je poročal o svojem delu nadrejenim, predstojnikom

SSKJ²

predpostávka -e ž (ȃ)
1. mnenje, trditev, ki se v danem primeru sprejme za izhodišče ne glede na resničnost: ta predpostavka ga vodi pri raziskovalnem delu; napačna predpostavka je, da je vse, kar se tiska kot literatura, res literatura
2. publ. domneva, hipoteza: to ni dejstvo, le predpostavka; ovreči, potrditi predpostavko
● publ. vztrajnost je predpostavka za uspeh pogoj; publ. predpostavke politične stabilnosti območja osnove
♦ filoz. nedokazana trditev, ki je vodilo kakemu nazoru, kaki teoriji

SSKJ²

predpostávljanje -a s (á)
glagolnik od predpostavljati: predpostavljanje določenega znanja je bilo osnova za učni načrt / njegovo predpostavljanje o izidu tekmovanja se je uresničilo / predpostavljanje proze poeziji; njegovo neobjektivno predpostavljanje nekaterih umetnikov

SSKJ²

predpostávljati -am nedov. (á)
1. sprejemati mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost: pri svojih razmišljanjih predpostavljajmo, da bi se zemlja prenehala vrteti; učitelj pri podajanju nove snovi predpostavlja, da učenci obvladajo že razloženo snov / predpostavljali smo, da se bo tako zgodilo predvidevali
2. knjiž. dajati prednost: pridnost predpostavlja inteligentnosti / prijatelja predpostavlja bratu

predpostávljan

-a -o:

predpostavljana trditev

SSKJ²

predpósteljen -jna -o prid. (ọ̑)
navadno v zvezi predposteljna preproga manjša preproga za pred posteljo: iztepati predposteljno preprogo

SSKJ²

predpósteljnik -a m (ọ̑)
predposteljna preproga: iztepati prah iz predposteljnika

SSKJ²

prèdpotópen -pna -o prid. (ȅ-ọ̑)
ekspr. zastarel, nesodoben: predpotopni stroji; predpotopne naprave; to je predpotopno orožje / imeti predpotopno pohištvo / ta človek ima predpotopne nazore
● ekspr. predpotopne živali živali, ki so živele v daljni preteklosti

SSKJ²

prèdpotrésen -sna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
nanašajoč se na čas
a) pred določenim potresom: predpotresno stanje mesta
b) pred potresom leta 1895 v Ljubljani: stara, predpotresna Ljubljana

SSKJ²

prèdpránje -a s (ȅ-ā)
predhodno pranje: pralni stroj opravi predpranje, pranje in izpiranje

SSKJ²

prèdpravíca -e ž (ȅ-í)
knjiž. posebna pravica, ugodnost: imeti, uživati predpravice; ekspr. zaradi dolgoletnega prijateljstva si je ohranil predpravico, da ga je lahko obiskal ob vsakem času
♦ pravn. pravica, pri kateri ima upravičenec prednost pred drugimi zaradi posebnih okoliščin

SSKJ²

prèdprázničen -čna -o prid. (ȅ-á)
nanašajoč se na čas pred praznikom: predpraznično razpoloženje / predpraznični dnevi

SSKJ²

predprážen -žna -o prid. (ȃ)
ki je, se nahaja pred pragom: s predpražne plošče je stopil v vežo

SSKJ²

predprážnik -a m (ȃ)
priprava za odstranjevanje blata, prahu s podplatov: očistiti predpražnik; obrisati si čevlje na predpražniku; pod predpražnikom je našla ključ od sobe; kovinski, lesen predpražnik
♦ tekst. kokosov predpražnik iz kokosovih vlaken

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prèdpredílnica -e ž (ȅ-ȋ)
delavnica, obrat, kjer se opravljajo predhodna dela za predenje: delati v predpredilnici

SSKJ²

prèdpredvčérajšnjim prisl. (ȅ-ẹ́)
tretjega dne pred današnjim dnevom: predpredvčerajšnjim je divjala huda nevihta

SSKJ²

prèdpredzádnji -a -e prid. (ȅ-ȃ)
ki je, se nahaja neposredno pred predzadnjim: predpredzadnja stopnja razvoja
♦ jezikosl. naglas stoji na predpredzadnjem zlogu

SSKJ²

prèdpremiêra -e [pretpremijera in pretpremjera] ž (ȅ-ȇ)
predstava pred premiero: biti pri predpremieri drame; predpremiere najnovejših filmov; film bodo predvajali kot predpremiero v kinu Union / videti film v predpremieri

SSKJ²

prèdpretékel -têkla -o [pretpretekəu̯] prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-é)
nanašajoč se na časovno obdobje, ki je minilo pred nastopom drugega časovnega obdobja v preteklosti: predpretekli mesec, teden; predpretekla gledališka sezona
♦ jezikosl. predpretekli čas čas za izražanje preteklega dejanja, izvršenega pred kakim drugim dejanjem v preteklosti, ali glagolska oblika za tako izražanje

SSKJ²

prèdpretêklik -a m (ȅ-é)
jezikosl. glagolska oblika za izražanje preteklega dejanja, izvršenega pred kakim drugim dejanjem v preteklosti: preteklik in predpreteklik

SSKJ²

prèdprevráten -tna -o prid. (ȅ-ȃ)
nanašajoč se na čas pred prevratom leta 1918: predprevratne razmere / predprevratna doba

SSKJ²

prèdprijáva -e ž (ȅ-ȃ)
najava svoje prijave na kaj: predprijava je obvezna, zaželena vsaj tri dni pred začetkom prireditve; predprijava tekmovalcev; obrazec, rok za spletno predprijavo / nižja prijavnina, startnina v predprijavi
// sporočilo o taki najavi: oddati, poslati predprijavo; sprejemati, zbirati predprijave po telefonu, elektronski pošti

SSKJ²

prèdprijáviti se -im se dov. (ȅ-á ȅ-ȃ)
najaviti svojo prijavo na kaj: predprijavili so se prek spletne strani

SSKJ²

prèdpripráva -e ž (ȅ-ȃ)
predhodna priprava: predpriprava živil za kuhanje / končati, opraviti predpriprave za izdajo knjige; predpriprava za volitve; predpriprava za zidanje hiše

SSKJ²

prèdpripráviti -im dov. (ȅ-á ȅ-ȃ)
publ. predhodno pripraviti: predpripraviti živila

prèdpriprávljen

-a -o:

barvati stene s predpripravljenimi barvami

SSKJ²

prèdprodája -e ž (ȅ-ȃ)
predhodna prodaja vstopnic, vozovnic: predprodaja letalskih vozovnic; vstopnice so v predprodaji

SSKJ²

prèdprôstor -óra m (è-ó ȅ-ọ́)
prostor pred drugim večjim, pomembnejšim prostorom v poslopju: iz predprostora se pride v atelje; sobi s predprostoroma / predprostor kina Šiške

SSKJ²

predpŕsje -a s (ȓ)
zool. srednji člen oprsja pri nekaterih žuželkah:

SSKJ²

predpŕsnik -a m (ȓ)
nekdaj modni dodatek k boljši moški ali ženski obleki za na prsi: bil je v temni obleki z belim predprsnikom; čipkasti predprsnik

SSKJ²

prèdpŕt -a m (ȅ-ȓ ȅ-r̄)
zastar. predpasnik: zavezala si je bel predprt

SSKJ²

prèdpubertéta -e ž (ȅ-ẹ̑)
ped. doba človekovega razvoja neposredno pred puberteto: predpuberteta in puberteta

SSKJ²

prèdpubertéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
nanašajoč se na predpuberteto: predpubertetna kriza / predpubertetna doba

SSKJ²

prèdpubertétnik -a m (ȅ-ẹ̑)
ped. kdor je v dobi neposredno pred puberteto: periodika za predpubertetnike in pubertetnike

SSKJ²

predpúst -a m (ȗ)
etn. čas od 6. januarja do pustnega torka: predpust je minil; zabave in plesi v predpustu / poročiti se v predpustu

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

predpústen -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na predpust: predpustni plesi; predpustne burke / predpustni čas

SSKJ²

prèdračún -a m (ȅ-ȗ)
vnaprejšnji račun: narediti predračun za gradbena dela; med predračunom in obračunom je bila velika razlika; predračun dohodkov in izdatkov, stroškov
♦ ekon. pisno sporočilo zneska za blago ali storitev potencialnemu kupcu

SSKJ²

prèdračunálniški -a -o prid. (ȅ-ȃ)
nanašajoč se na čas pred pojavom računalnikov: predračunalniška doba; predračunalniške gradivne zbirke / predračunalniški časi

SSKJ²

prèdračúnski -a -o prid. (ȅ-ȗ)
nanašajoč se na predračun: predračunska vrednost gradbenih del / predračunski stroški

SSKJ²

predrág -a -o tudi -ó prid. (ȃ á; drugi pomen ȃ)
1. ki stane preveč denarja: kupiti predrag stroj; knjige so predrage; predrago stanovanje / ta restavracija je predraga; življenje v mestu postaja predrago
2. ekspr. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos: to mi je predrag spomin; predragi domači kraji / v nagovoru: predragi prijatelj; duša predraga, spametuj se že vendar; v osmrtnicah pogreb predragega pokojnika bo v soboto

predrágo

in predragó prisl.:

predrago kupiti

predrago plačati

predrági

-a -o sam.:

spomniti se svojih predragih

mislil je na svojo predrago

SSKJ²

predragocén -a -o prid. (ẹ̄ ẹ́)
1. preveč dragocen: ta nakit je predragocen, da bi ga puščal na mizi; kupiti predragoceno darilo / predragoceno prijateljstvo, da bi ga lahko zapravil
2. ekspr. zelo dragocen: razstaviti predragocene umetnine; hišo je opremil s predragocenim pohištvom / izgubljati predragoceni čas / tvoja pomoč je bila predragocena

SSKJ²

prèdrákast -a -o prid. (ȅ-á)
nanašajoč se na stanje tkiva, iz katerega se lahko razvije rakasta tvorba: predrakasti polipi; predrakaste celice, tvorbe / predrakasti procesi; predrakaste spremembe

SSKJ²

prèdrákav -a -o prid. (ȅ-á)
nanašajoč se na stanje tkiva, iz katerega se lahko razvije rakava tvorba: predrakavi polipi; predrakave celice, oblike, tvorbe; zdraviti predrakava obolenja / predrakave spremembe; predrakavo stanje

SSKJ²

predrámek -mka m (ȃ)
knjiž. prebujenje: trdno spanje brez sanj in brez predramkov

SSKJ²

predramíti in predrámiti -im dov. (ī á)
1. povzročiti, da postane kdo buden; prebuditi: ropot ga je predramil; predramiti otroka; predramil se je in prižgal luč; pren., ekspr. mesto se je predramilo v čudovitem sončnem jutru
// v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: predramiti iz počitka; predramiti se iz nezavesti / predramiti iz zamišljenosti / predramiti koga iz pasivnosti
// ekspr. povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: predramiti delavske množice
2. knjiž. povzročiti, da kaj nastane; vzbuditi: predramiti v kom čut za solidarnost; v njem se je predramila humoristična žilica / odgovor je predramil v njem staro jezo

predrámljen

-a -o:

otrok je čisto predramljen

predramljena vest

SSKJ²

prèdrazréden -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki je bil, obstajal pred nastankom družbenih razredov: predrazredni družbeni red / predrazredna in razredna družba

SSKJ²

predražíti -ím dov., predrážil (ī í)
na dražbi ponuditi večjo vsoto od prej ponujene: predražiti ponudbo / drugi kupci so me predražili so ponudili večjo vsoto od moje

SSKJ²

predrdráti -ám dov. (á ȃ) ekspr.
1. drdraje prevoziti: predrdral je skoraj celo deželo / meglo je predrdral prvi tramvaj
2. z drdranjem preglasiti: pogovor je predrdral voz, ki se je ustavil na dvorišču

SSKJ²

prèdreferéndumski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
nanašajoč se na čas pred referendumom: predreferendumski boj; predreferendumska kampanja, propaganda; predreferendumske obljube, razprave; predreferendumsko dogajanje, ozračje, vzdušje / predreferendumski molk; predreferendumska televizijska soočenja

SSKJ²

predrémati -ljem, in predrémati tudi predremáti -am dov. (ẹ́; ẹ́ á ẹ́)
dremaje prebiti, preživeti: predremal je vse popoldne; v kupeju za kadilce je predremal pol poti / predremati predavanje

SSKJ²

predrépen tudi predrêpen -pna -o prid. (ẹ̑; ȇ)
zool., v zvezi predrepna plavut neparna plavut na trebuhu ribe:

SSKJ²

predréti -drèm tudi -dêrem dov., stil. prederó; predríte tudi prederíte; predŕl (ẹ́ ȅ, é)
1. navadno s koničastim predmetom narediti luknjo
a) skozi kaj: s svinčnikom predreti papir; okroglo predreti tkanino; gleda, kot bi ga hotel z očmi predreti / predreti zamašeno cev odmašiti; pren., knjiž. bridkosti meč je predrl srce
b) skozi ovoj, steno česa: predreti bulo; predreti gnojni mehur; žulj se mu je predrl / predreti kolo; pren., ekspr. predreti mejo znanega; hotel je predreti krog danih možnosti
2. priti skozi kaj ovirajočega: lava je predrla zemeljsko skorjo; kal je predrla zemljo; mladi so kot hudournik, ki predre vsako oviro / sonce ni moglo predreti goste megle; blisk je predrl oblake / ekspr. bila je tema, da je pogled ni predrl / ogenj je predrl skozi špranjo
// ekspr. priti iz česa, razširiti se: njegov sloves ni mogel predreti krajevnega okvira; pren. skozi temo človeški um ne more predreti
3. nav. ekspr. z bojem priti skozi nasprotnikove položaje v njegovo zaledje: naše sile so predrle nemške obrambne čete; predreti levo krilo fronte / ženske so predrle kordon
4. knjiž., s prislovnim določilom prodreti: v diru je predrl do poveljnikovega šotora / do tu so predrli predniki današnjih Slovencev
● ekspr. nasprotja so predrla preveč v globino so postala zelo velika
♦ petr. pojaviti se na zemeljski površini

predŕt

-a -o

deležnik od predreti:

predrta zračnica

fronta je bila predrta na več mestih

nar.

presnet,

preklet:

predrte trske, kako nerade gorijo

/ predrta reč! se je hudoval

●

nar. ne dam mu niti predrte pare popolnoma nič denarja; prisl.: predrto previden in navihan človek; predrto res je to

SSKJ²

prèdrevolucíjski -a -o prid. (ȅ-ȋ)
nanašajoč se na čas pred revolucijo: predrevolucijski nazor / predrevolucijski čas / predrevolucijska Francija, Rusija

SSKJ²

predŕgniti -em dov., tudi predrgníla (ŕ ȓ)
z drgnjenjem narediti luknjo: kolo je predrgnilo aktovko na hrbtni strani; pete pri nogavicah se rade predrgnejo / vrv se je pri plezanju predrgnila zaradi drgnjenja pretrgala
● z avtom je že dosti predrgnil prevozil

SSKJ²

prèdrímski -a -o prid. (ȅ-í)
nanašajoč se na čas pred prihodom starih Rimljanov: Iliri in drugi predrimski prebivalci / predrimska doba

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prédrje -a s (ẹ̄)
nar. preddverje: zapeljal je voz na dvorišče pred predrje; hiša s predrjem

SSKJ²

predrôben tudi predrobán -drôbna -o tudi -ó prid. (ó ȃ ó)
1. preveč droben: predroben krompir / zrnje je predrobno za setev / njen obraz je predroben / predrobna pisava / ekspr. predrobne vsakdanje skrbi
2. ekspr. zelo droben: predrobne ptice

SSKJ²

predrobíti -ím dov., predróbil (ī í)
1. ponovno zdrobiti: predrobiti grozdje, tropine
2. ekspr. prehoditi s kratkimi, hitrimi koraki: hitro je stekla in predrobila nekaj stezic

SSKJ²

predročênje -a s (é)
glagolnik od predročiti: predročenje in zaročenje / držati roke v predročenju

SSKJ²

predročíti -ím dov., predróčil (ī í)
šport. dati, dvigniti roko naprej: predročiti in zaročiti

SSKJ²

prèdrodôven -vna -o prid. (ȅ-ō)
ki je bil, obstajal pred nastankom rodov: predrodovne razmere / predrodovne skupnosti ljudi

SSKJ²

prèdrôjstven -a -o prid. (ȅ-ō)
knjiž. nanašajoč se na čas pred rojstvom: predrojstvena poškodba / predrojstvena skrb za otroka

SSKJ²

prèdrománski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
1. um. nanašajoč se na čas pred romaniko: predromanska bazilika
2. predrimski: ilirske in druge predromanske naselbine

SSKJ²

prèdromántičen -čna -o prid. (ȅ-á)
nanašajoč se na predromantiko: predromantični motivi / predromantična estetika, poezija

SSKJ²

prèdromántika -e ž (ȅ-á)
doba literarnih, umetniških tokov pred romantiko: predromantika in romantika

SSKJ²

predrožíti -ím dov., predróžil (ī í)
1. star. prepeljati (čez reko), potiskaje plovilo z drogom: predrožiti popotnike
2. knjiž. prepeljati (čez reko) sploh: brodnik jih je predrožil na drugi breg; predrožila sta se čez Dravo

SSKJ²

predŕsati -am dov. (ȓ)
1. drsaje priti z enega konca česa na drugega: predrsati progo v rekordnem času / komaj je predrsal razdaljo od vrat do postelje drsaje prehodil
2. drsaje prehiteti: predrsati nasprotne branilce
3. z drsanjem narediti luknjo: predrsati podplate, rokave

SSKJ²

predrtína -e ž (í)
knjiž. odprtina, navadno okenska: predrtina v prvem nadstropju / predrtina v stropu / okenska predrtina
♦ arheol. luknja v kovinskem okrasku kot njegova sestavina

SSKJ²

predŕtje -a s (ȓ)
glagolnik od predreti: predrtje kože / predrtje mehurja

SSKJ²

predrugáčba -e ž (ȃ)
zastar. predrugačenje: prizadevati si za predrugačbo življenja / v novi izdaji poezij je več predrugačb in popravkov sprememb

SSKJ²

predrugáčenje -a s (ȃ)
glagolnik od predrugačiti: poskrbeti za predrugačenje socialnih razmer; predrugačenje življenja / notranje predrugačenje / predrugačenje pogodbe

SSKJ²

predrugačeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati, da ima kaj drugačne lastnosti, značilnosti: predrugačevati življenjske razmere / predrugačevati svoje prepričanje spreminjati

SSKJ²

predrugáčiti -im dov. (á ȃ)
narediti, da ima kaj
a) drugačne lastnosti, značilnosti: predrugačiti družbo; marsikaj bo treba predrugačiti; predrugačiti organizacijo / napori so predrugačili njen obraz / pokrajino so v nekaj letih čisto predrugačili spremenili / predrugačiti človeka; predrugačil se je in poboljšal
b) drugačno vsebino, obliko: predrugačiti pesem; scenarij bo treba predrugačiti / predrugačiti sodbo

predrugáčen

-a -o:

čisto je predrugačen

predrugačene razmere

SSKJ²

predrvéti -im dov. (ẹ́ í)
drveč priti z enega konca česa na drugega: z avtomobilom je predrvel mesto / ekspr. popotnik je predrvel veliko krajev hitro prehodil

SSKJ²

predŕzen -zna -o prid., predŕznejši (ŕ r̄)
1. ki si v odnosu do ljudi preveč upa: biti predrzen; fant je predrzen v obnašanju
// ki izraža, kaže tak odnos: predrzen obraz; predrzen pogled / predrzen odgovor; tako dejanje, govorjenje je zelo predrzno
2. knjiž. ki vzbuja pozornost zaradi nenavadnosti, posebnosti; drzen: predrzni skoki v vodo; predrzno junaštvo

predŕzno

prisl.:

predrzno gledati

predrzno se obnašati

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

predŕznež -a m (ȓ)
ekspr. predrzen človek: nihče ne mara tega predrzneža; predrzneža je udarila po licu

SSKJ²

predŕznica -e ž (ȓ)
ekspr. predrzna ženska: imajo jo za predrznico; ali ste že kdaj videli tako predrznico

SSKJ²

predŕzniti se -em se tudi predŕzniti si -em si dov. (ŕ ȓ)
z nedoločnikom izraža, da kdo stori kaj kljub neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti: kako si se predrznil kaj takega reči; če bi se predrznil kaj ugovarjati, gorje ti / v globino so se predrznili spustiti samo najpogumnejši fantje upali

SSKJ²

predŕznost -i ž (ŕ)
lastnost predrznega človeka: biti kaznovan zaradi predrznosti; mladostna predrznost
// ekspr. predrzno dejanje, govorjenje: dovolj imam že tvojih predrznosti / govoriti razne nesramnosti in predrznosti

SSKJ²

predsédnica -e ž (ẹ̑)
1. navadno voljena najvišja funkcionarka organizacije, telesa: dolgoletna, začasna predsednica; predsednica senata; predsednica uprave; predsednica vlade; bila je izvoljena za predsednico odbora / v nekaterih državah ministrska predsednica / predsednica kulturnega društva; predsednica študentske zveze
2. ženska, ki vodi sestanek ali sejo: predsednica je zaključila sejo

SSKJ²

predsédnik -a m (ẹ̑)
1. navadno voljeni najvišji funkcionar organizacije, telesa: organizacija ima predsednika in več podpredsednikov; voliti predsednika; predsednik društva; predsednik republike; predsednik sveta delovne skupnosti; naloge, pooblastila predsednika / v socializmu predsednik Zveznega izvršnega sveta / častni predsednik; ministrski predsednik / predsednik izpitne komisije; predsednik razredne skupnosti
2. kdor vodi sestanek ali sejo: predsednik je zaključil sejo / delovni predsednik

SSKJ²

predsédnikov -a -o (ẹ̑)
pridevnik od predsednik: predsednikov govor

SSKJ²

predsednikovánje -a s (ȃ)
glagolnik od predsednikovati: v času njegovega predsednikovanja je bilo veliko storjenega / odpovedati se predsednikovanju

SSKJ²

predsednikováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. biti predsednik, opravljati predsedniške posle; predsedovati: temu društvu je dolgo predsednikoval

SSKJ²

predsédniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na predsednike: različne predsedniške dolžnosti, funkcije / predsedniško poročilo / predsedniške volitve / predsedniški stol
♦ pravn. njegov predsedniški mandat je že potekel; predsedniška republika republika, v kateri predsednik, voljen za določen čas, usmerja in vodi vladno politiko

SSKJ²

predsédništvo -a s (ẹ̑)
1. predsedstvo: predsedništvo društva / stoli za predsedništvo občnega zbora
2. funkcija predsednika: odpovedati se predsedništvu

SSKJ²

predsedovánje -a s (ȃ)
glagolnik od predsedovati: ugajalo mu je predsedovanje na sejah / v času njegovega predsedovanja

SSKJ²

predsedováti -újem nedov. (á ȗ)
voditi sestanek ali sejo: moral je večkrat predsedovati / predsedovati seji, sestanku, zasedanju
// biti predsednik, opravljati predsedniške posle: predsedoval je prvi vladi

predsedujóč

-a -e:

gospod predsedujoči

sam.: predsedujoči je pozival k razpravi

predsedujoči predsedstva

SSKJ²

predsédstven -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na predsedstvo: predsedstvena seja / predsedstvena pisarna

SSKJ²

predsédstvo -a s (ẹ̑)
1. organ iz navadno voljenih najvišjih funkcionarjev organizacije, telesa: predsedstvo bo zasedalo jutri; biti član predsedstva; predsednik predsedstva / predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije v socializmu kolegialni organ, ki predstavlja Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in opravlja druge z ustavo določene dolžnosti
2. prostor ali stavba tega organa: oglasite se na predsedstvu
3. navadno v zvezi delovno predsedstvo skupina ljudi, ki vodi sestanek ali sejo: občni zbor vodi delovno predsedstvo; izvoliti delovno predsedstvo / častno predsedstvo kongresa
● v času njegovega predsedstva ko je bil on predsednik; publ. včeraj je bila seja izvršnega sveta pod predsedstvom podpredsednika ki jo je vodil podpredsednik

SSKJ²

prèdsezóna -e ž (ȅ-ọ̑)
čas pred sezono: prehod iz predsezone v glavno sezono je bil letos zelo občuten; predsezona in posezona / v predsezoni so cene nižje / gledališka predsezona

SSKJ²

prèdsezónski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
nanašajoč se na čas pred sezono: predsezonske priprave / predsezonske cene

SSKJ²

predsinóči prisl. (ọ̑)
knjiž. predvčerajšnjim zvečer: predsinoči je bil spet pri nas
// v noči pred včerajšnjim dnevom:

SSKJ²

predsinóčnji -a -e prid. (ọ̄)
ki je bil predvčerajšnjim zvečer: predsinočnja predstava ni uspela; sam.: že od predsinočnjega ni jedel

SSKJ²

predsinóčnjim prisl. (ọ̄)
star. predvčerajšnjim zvečer: že predsinočnjim je prišel domov; nisem ga videl že od predsinočnjim
// v noči pred včerajšnjim dnevom: predsinočnjim je padla huda slana

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prèdskakálec -lca [pretskakau̯ca in pretskakalca] m (ȅ-ȃ)
šport. skakalec, ki pred tekmovanjem preizkusi skakalnico: nastopil je kot predskakalec

SSKJ²

prèdskupína -e ž (ȅ-í)
skupina, ki nastopi pred nastopom glavne skupine: na natečaju so bili izbrani za predskupino; nastopali so kot predskupina na koncertih slavnih zasedb; basist predskupine

SSKJ²

prèdslovánski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
nanašajoč se na čas pred prihodom Slovanov: krajevna imena predslovanskega izvora / predslovanska doba

SSKJ²

prèdslovénski -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
nanašajoč se na čas pred prihodom Slovencev: predslovenska krajevna imena / predslovensko prebivalstvo / predslovenska doba

SSKJ²

prèdslútnja -e ž (ȅ-ū)
knjiž. motna misel, slutnja: navdajale so ga hude predslutnje / trpela je v predslutnjah / predslutnja srečnejše prihodnosti

SSKJ²

predsmŕten -tna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na čas pred smrtjo: zvijal se je v predsmrtnih krčih / predsmrtni strah / brala je očetovo predsmrtno pismo

SSKJ²

predsmŕtnica -e ž (ȓ)
knjiž. literarno delo, napisano tik pred smrtjo: ta povest je pisateljeva predsmrtnica

SSKJ²

predsnóči prisl. (ọ̑)
knjiž. predvčerajšnjim zvečer: predsnoči je bil pri nas
// v noči pred včerajšnjim dnevom:

SSKJ²

predsnóčnji -a -e prid. (ọ̄)
star. ki je bil predvčerajšnjim zvečer: predsnočnji dogodek ga je zelo pretresel; sam.: že od predsnočnjega ni jedel

SSKJ²

predsnóčnjim prisl. (ọ̄)
star. predvčerajšnjim zvečer: že predsnočnjim je prišel
// v noči pred včerajšnjim dnevom: predsnočnjim je bila huda slana

SSKJ²

prèdsôba -e ž (ȅ-ó)
manjši prostor, navadno v stanovanju, od koder vodijo vrata v bivalne in druge prostore: imajo kuhinjo, dve sobi in predsobo; odložiti plašč v predsobi

SSKJ²

prèdsôben -bna -o prid. (ȅ-ō)
nanašajoč se na predsobo: predsobna omara; predsobno pohištvo / predsobna stena lesen izdelek v obliki deske, navadno s kljukami za obešanje oblačil, z ogledalom in polico za klobuke

SSKJ²

predsôbje -a s (ȏ)
knjiž. večji prehodni prostor za čakanje, začasno zadrževanje gostov, navadno v velikem poslopju: stopil je v predsobje; čakati v predsobju / predsobje palače

SSKJ²

prèdsocialístičen -čna -o prid. (ȅ-í)
nanašajoč se na čas pred socializmom: predsocialistični sistemi / predsocialistični odnosi

SSKJ²

predsódek1 -dka m (ọ̑)
negativen, odklonilen odnos do koga ali česa, neodvisen od izkustva: to je le predsodek; imeti najrazličnejše predsodke; niso bili obremenjeni s predsodki / ekspr. otresel, znebil se je vseh predsodkov / ideološki, moralni predsodek; zaradi rasnih predsodkov ga je sovražil; iz verskih predsodkov živine ne koljejo / brez predsodkov je govorila o problemih

SSKJ²

predsódek2 -dka m (ọ̑)
šalj. trebuh: predsodek mu že raste

SSKJ²

prèdsokrátik -a m (ȅ-á)
nav. mn., filoz. grški filozof pred Sokratom: s to teorijo so se ukvarjali že predsokratiki

SSKJ²

predsrájčnik -a m (ȃ)
nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki za na prsi: bil je v fraku in svežem predsrajčniku; bel naškrobljen predsrajčnik

SSKJ²

predstáva -e ž (ȃ)
1. izvajanje, uprizarjanje odrskega dela pred občinstvom: gledati predstavo; oblikovati, režirati, voditi predstavo; kupiti vstopnice za predstavo / predstava je bila zelo obiskana videlo jo je veliko ljudi / cirkuška, filmska, gledališka, lutkovna predstava / gala predstava; popoldanska, večerna predstava; predstava na prostem / predstava Hamleta drame Hamlet / abonmajska predstava; otvoritvena predstava sezone prva, uvodna / zaradi bolezni je predstava odpadla je ni bilo / predstave (so) ob petnajsti, sedemnajsti, devetnajsti in enaindvajseti uri
2. kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve zaznav: predstave se spreminjajo; jasna, nazorna predstava; predstave in zaznave / slušna, vidna predstava; predstava hrapavosti
// navadno v zvezi z o kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti: imeti čudne, svoje predstave o čem; o vohunstvu imate napačne predstave; ustvariti si predstavo o najnovejši literaturi; izkrivljena, objektivna, subjektivna predstava o svetu / ta cesta ustreza naši predstavi o dobri poti
● knjiž. v predstavah se mu je prikazovala podoba matere mislil je na mater

SSKJ²

predstáven -vna -o prid. (á ā)
nanašajoč se na predstava 2: spoznal je njihov miselni in predstavni svet; prehod iz zaznavnega v predstavni svet / meje človeške predstavne zmožnosti; otrokovo predstavno obzorje
● star. kraj ni bil navzven nič kaj predstaven pomemben, ugleden
♦ ped. predstavno mišljenje nižja razvojna stopnja mišljenja, pri kateri otrok misli z (vidnimi ali slušnimi) predstavami

predstávno

prisl.:

preteklost predstavno in miselno pritegniti v sedanjost

beseda je predstavno premaknjena v drugačno okolje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

predstavítelj -a m (ȋ) zastar.
1. predstavnik: poslati predstavitelje na zborovanje / predstavitelj državne oblasti je bil nekdaj kralj / najvidnejši predstavitelj novejše književnosti
2. interpret, igralec: odličen predstavitelj značilnih slovenskih tipov / manjkal jim je predstavitelj glavne vloge

SSKJ²

predstavíteljica -e ž (ȋ)
zastar. predstavnica: predstaviteljica društva

SSKJ²

predstavítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od predstaviti: po predstavitvi gostov se je začel ples / predstavitev novih modelov avtomobilov; založba je organizirala predstavitev del mladih pesnikov / predstavitev gradiva je v knjigi zelo jasna in pregledna; predstavitev kulturnega programa prireditve po radiu / zaznave so predstavitev nečesa zunanjega

SSKJ²

predstáviti -im dov. (á ȃ)
1. z navajanjem imena koga osebno seznaniti s kom: predstaviti prijatelja staršem; predstavil mu je svojo nevesto; predstavili so se drug drugemu / pozabil se je predstaviti; predstaviti se s polnim imenom
2. narediti javno znano kako
a) dejavnost koga: režiser je v novem filmu predstavil same mlade igralce; skladatelja bodo predstavili s petimi skladbami; na koncertu se je predstavilo več pevcev / predstavili so se kot amaterji / knjiga predstavi več primerov velikih nesreč
b) lastnost, lastnosti: ni jih še predstavil; predstavila ga je v najboljši luči / s tem so se predstavili kot dobri poznavalci umetnosti
// javno pokazati, razstaviti: predstavili so nov tip avtomobila / na razstavi so obiskovalcem predstavili več vrst strojev

predstáviti si

povzročiti, da nastane kaj v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti:

ta pojav si je težko predstavil

predstavite si, kaj bi to pomenilo za nas

predstávljen

-a -o:

pri kosilu so mi bili vsi predstavljeni

na sliki je predstavljena pesnikova rojstna hiša

slovenski narod je v zgodovini dostojno predstavljen

ti prevodi so bralcem predstavljeni prvič

SSKJ²

predstavítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na predstavitev: predstavitveni film, spot; predstavitvena stran na internetu; niso bili vajeni napornih predstavitvenih turnej ob izidu nove knjige; predstavitveno gradivo

SSKJ²

predstavljalec gl. predstavljavec

SSKJ²

predstávljanje -a s (á)
glagolnik od predstavljati: predstavljanje gostov se je hitro končalo; pozdravljanje, predstavljanje in druge formalnosti / umetnost je predstavljanje življenja v njegovi prvobitnosti / ta način predstavljanja narodove zgodovine ni več zadovoljiv / proces mišljenja in predstavljanja; sposobnost prostorskega predstavljanja

SSKJ²

predstávljati -am nedov. (á)
1. z navajanjem imena koga osebno seznanjati s kom: predstavljala jim je svoje prijatelje; učenci so se predstavljali profesorju
2. delati javno znano kako
a) dejavnost koga: v galeriji predstavljajo skupino najmlajših sodobnih slikarjev; zbor se je prvič predstavljal zahtevnejši publiki / pesnik se v svojem delu predstavlja kot bojevnik za pravice naroda nastopa v vlogi bojevnika
b) lastnost, lastnosti: zelo natančno jih je predstavljal; s to akcijo se slovenska narodna skupnost predstavlja širšemu okolju
// posredovati v najvišji meri lastnosti, značilnosti koga, česa: slika predstavlja različne dobe človekovega življenja / tip, kakršnega predstavlja junak Jurčičeve povesti / na maškeradi je predstavljala ciganko
3. imeti pravico, smeti opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: republiko predstavljajo z ustavo določeni republiški organi; na tem zasedanju je predstavljal državo sam predsednik / on predstavlja zmernejše krilo stranke
4. publ., z oslabljenim pomenom izraža, da kaj je, obstaja: vdor sovražnikov predstavlja resno nevarnost za prebivalce; slaba cesta predstavlja glavno oviro za razvoj trgovine / vsaka od teh knjig predstavlja celoto
5. zastar. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem, dramski tekst; igrati: danes predstavljajo Shakespearovega Hamleta

predstávljati si

povzročati, da nastane kaj v zavesti kot posledica obnovitve zaznav:

predstavljati si različne predmete

povzročati, da nastane kaj v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti: kaj si predstavljaš pod izrazom domovina; predstavljal si je snidenje z domačimi; jaz si to stvar drugače predstavljam; težko, živo si predstavljati / znal si je predstavljati, kako deluje ta stroj / večja prijatelja sva, kot si lahko predstavljaš misliš / v mislih si predstavljati

predstavljajóč

-a -e:

sobo je okrasil s slikami, predstavljajočimi letne čase

SSKJ²

predstavljávec -vca in predstavljálec -lca [pretstau̯ljau̯ca] m (ȃ)
zastar. kdor umetniško poustvarja dramske like; igralec: vsi so občudovali predstavljavca župana / bil je dober predstavljavec Shakespeara

SSKJ²

predstavljív -a -o prid. (ī í)
ki si ga je mogoče predstavljati: po njenem govoru je bil položaj jasen in predstavljiv
// ki se da predstaviti: ta pojav je predstavljiv samo s poskusi

SSKJ²

predstavljívost -i ž (í)
1. lastnost, značilnost predstavljivega: omogočiti predstavljivost dogodkov, položaja / predstavljivost fizikalnih poskusov
2. sposobnost za predstavljanje: tu moja predstavljivost odpove; otrokova predstavljivost se z leti razvija; nadarjenost za prostorsko predstavljivost

SSKJ²

predstávnica -e ž (ȃ)
ženska ali ustanova, ki ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: izbrati, izvoliti (za) predstavnico; predstavnica za stike z javnostmi / vlada je hotela biti zakonita predstavnica naroda
// kar v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: ta slika je predstavnica naturalizma / ekspr. predstavnica ženskega spola ženska
● publ. predstavnica tiska, za tisk novinarka

SSKJ²

predstávnik -a m (ȃ)
kdor ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: izbrali so ga za predstavnika; voliti predstavnika razreda; na sestanek je prišel tudi predstavnik sindikata / trgovinski predstavnik v tujini; na novinarska vprašanja je odgovarjal vladni predstavnik / v njem je videl predstavnika oblasti / diplomatski predstavnik uradna oseba, ki zastopa državo pri tuji vladi; konzularni predstavnik uradna oseba, ki zastopa koristi države in njenih državljanov v tuji državi
// kdor v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: v šoli so obravnavali le najvažnejše predstavnike posameznih živalskih vrst / bil je tipičen predstavnik svojega stanu / ta režiser je značilen predstavnik novega vala v filmski umetnosti zagovornik, privrženec
● publ. predstavnik tiska, za tisk novinar

SSKJ²

predstávniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na predstavnike ali predstavništvo: volitve v predstavniške organe; predstavniški zbori občanov; delo predstavniških teles / pojmovanje predstavniškega principa / direktor ima tudi nekatere predstavniške naloge

SSKJ²

predstávništvo -a s (ȃ)
1. manjša enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, za katero opravlja določene posle: podjetje je odprlo svoje predstavništvo v tujini; zaposlen je na predstavništvu, v predstavništvu / šef predstavništva / diplomatsko predstavništvo urad diplomatskega predstavnika; konzularno predstavništvo urad konzularnega predstavnika; trgovinsko predstavništvo enota prodajnega ali nabavnega podjetja, ki deluje na določenem tržnem področju z določenimi pooblastili
// poslopje, v katerem je ta enota: iti na predstavništvo, v predstavništvo; v predstavništvu je eksplodirala bomba / osebje predstavništva
2. skupina ljudi, ki ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: delavsko predstavništvo pri upravljanju podjetij; sestalo se je predstavništvo občanov / dolgotrajna odsotnost kitajskega predstavništva v Organizaciji združenih narodov

SSKJ²

predstávnost -i ž (á)
1. lastnost, značilnost predstavnega: lik izstopa zaradi svoje nazornosti in predstavnosti; predstavnost predmetov
2. sposobnost za predstavljanje: razvoj otrokove predstavnosti / majhna predstavnost preprostega poslušalstva
// domišljija: v njeni predstavnosti se je izoblikovala podoba mrtvega sina

SSKJ²

predstavotvóren -rna -o prid. (ọ̄)
knjiž. ki ima sposobnost za tvorjenje, oblikovanje predstav: predstavotvorna moč otroka / določene besede imajo v raznih jezikih različno predstavotvorno vsebino

predstavotvórno

prisl.:

pesnik je pesniško, a predstavotvorno podal sliko rodne vasi

zgodovino je mogoče predavati zelo predstavotvorno

SSKJ²

predstojèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) zastar.
1. časovno malo oddaljen; bližnji2: predstoječe volitve
2. navzoč: predstoječa povest opisuje dogodke iz prejšnjega stoletja

SSKJ²

predstójnica -e ž (ọ̑)
ženska, ki ima višji, vodilni položaj v ustanovi, zavodu, javni upravi: predstojnica oddelka, zavoda; predstojnica samostana

SSKJ²

predstójnik -a m (ọ̑)
kdor ima višji, vodilni položaj v ustanovi, zavodu, javni upravi: svojo odsotnost je sporočil predstojniku; predstojnik inštituta, oddelka, zavoda; predstojnik samostana / predstojnik katedre

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

predstójniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na predstojnike ali predstojništvo: predstojniško delovno mesto / predstojniški organ

SSKJ²

predstójništvo -a s (ọ̑)
dejavnost predstojnikov: prevzeti predstojništvo; naveličal se je predstojništva / ovadili so ga pri predstojništvu predstojnikih

SSKJ²

prèdstôpnja -e ž (ȅ-ó)
publ., navadno s prilastkom kar ima značilnosti česa v še neizraziti obliki: raziskovati predstopnje zavesti / jezikovna integracija kot predstopnja splošne integracije začetna stopnja

SSKJ²

prèdstráža -e ž (ȅ-á)
1. voj. vojaške enote, razporejene pred glavnino z namenom, da jo varujejo pred nenadnim sovražnikovim napadom: četo so poslali naprej kot predstražo / biti predstraža; pren. redka drevesa so bila predstraža sklenjenega gozda
2. knjiž. idejni nosilci kakega gibanja: uvrstil se je v predstražo delavskega razreda

SSKJ²

prédstven -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. prednosten: predstveni položaj / predstvena pravica

SSKJ²

predsvítanjski -a -o prid. (ȋ)
knjiž. nanašajoč se na čas pred svitanjem: pihal je rahel predsvitanjski veter

SSKJ²

predsvíten -tna -o prid. (ȋ)
knjiž. nanašajoč se na čas pred svitom: predsvitni mir

SSKJ²

predškŕgar -ja m (ȓ)
nav. mn., zool. polži s škrgami pred srcem, Prosobranchia:

SSKJ²

prèdšólec -lca m (ȅ-ọ̑)
predšolski otrok: nadarjeni in nadobudni predšolci so za vzgojiteljice izziv; predšolci in osnovnošolci

SSKJ²

prèdšólski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
nanašajoč se na čas pred začetkom (obveznega) šolanja: predšolska izobrazba; predšolska vzgoja / predšolske vzgojne ustanove; predšolsko varstvo / predšolski otrok

SSKJ²

prèdtákt -a m (ȅ-ȃ)
glasb. nepopolni takt na začetku skladbe: predtakt obsega eno četrtinko; pren., knjiž. ta umetnina je predtakt razcveta našega baroka

SSKJ²

prèdtéden -dna m (ȅ-ẹ̑)
teden pred začetkom rednega, organiziranega poteka česa: seminar se je začel z uvajalnim predtednom za začetnike; seminarski predteden

SSKJ²

prèdték -a m (ȅ-ẹ̑)
šport. izbirni tek pred odločilnim, zadnjim tekom: v predteku je nastopila celotna ekipa

SSKJ²

prèdtékma -e ž (ȅ-ẹ̑)
šport. izbirna tekma pred odločilno, zadnjo tekmo: nogometna predtekma

SSKJ²

prèdtekmoválec -lca [prettekmovau̯ca tudi prettekmovalca] m (ȅ-ȃ)
šport. kdor nastopi pred uradnim tekmovalcem, navadno zaradi preizkusa proge, naprav: nastopiti kot predtekmovalec na slalomu

SSKJ²

prèdtekmovánje -a s (ȅ-ȃ)
šport. izbirno tekmovanje pred odločilnim, zadnjim tekmovanjem: predtekmovanje v odbojki

SSKJ²

prèdtelovádec -dca m (ȅ-ȃ)
šport., nekdaj telovadec, ki vodi skupino telovadcev:

SSKJ²

predtém in predtèm tudi pred tém in pred tèm prisl. (ẹ̑; ȅ)
prej: izid je bil prav tako negotov kakor predtem / še dan predtem sem ga srečal / danes je pesem vsakomur razumljiva, predtem pa so jo imeli za preveč modernistično; prim. ta1

SSKJ²

predúh -a m (ȗ)
odprtina, luknja, odprta na obeh straneh: skozi preduh prihaja v jamo svež zrak / zračni preduh v predoru; preduh v peči
● zastar. vlak je zapeljal v preduh predor

SSKJ²

preduhôviti -im dov. (ō ȏ)
knjiž. poduhoviti: preduhoviti družbo / avtor je znal snov razgibati in preduhoviti

preduhôvljen

-a -o:

njena preduhovljena plemenita pojava

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

predújem -jma m (ú)
znesek, ki se dobi, dá kot del celotnega zneska: dati, izplačati predujem; poslal mu je predujem za naslednji roman / predujem na plačo
♦ pravn. znesek, ki ga založi stranka za stroške, nastale v dokaznem postopku

SSKJ²

predújemski -a -o [predujəmski] (ū)
pridevnik od predujem: predujemska pogodba

SSKJ²

prèdupòr -ôra m (ȅ-ȍ ȅ-ó)
elektr. upor, vezan zaporedno z merilnim instrumentom zaradi razširitve njegovega merilnega območja: zamenjati predupor / ohmski predupor

SSKJ²

prèdúra -e ž (ȅ-ū)
šolska ura pred začetkom rednega pouka: vodstvo šole prostorsko stisko rešuje s predurami; jutranje predure stare grščine

SSKJ²

predúšen -šna -o prid. (ū ȗ)
ki prepušča plin, tekočino, svetlobo: predušna plast / veter je zapihal skozi predušno odprtino odprtino za zračenje

SSKJ²

prèdvája -e ž (ȅ-á)
publ. predhodna vaja: predvaja v risanju za pridobivanje ročne spretnosti

SSKJ²

predvajálec -lca [predvajau̯ca in predvajalca] m (ȃ)
knjiž. kdor dela s kinoprojektorjem, kinooperater: predvajalec je film nekoliko skrajšal

SSKJ²

predvajálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na predvajanje: predvajalne naprave / predvajalna tehnika

SSKJ²

predvajálnica -e ž (ȃ)
film. manjša, s posebnimi napravami opremljena kinodvorana za interno uporabo: nesti film v predvajalnico / filmska predvajalnica

SSKJ²

predvajálnik -a m (ȃ)
elektronska naprava, ki povzroča, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden: glasbeni predvajalnik je s paščkom pritrdil na nadlaket; digitalni, prenosni, večpredstavnostni predvajalnik; predvajalnik datotek, filmov

SSKJ²

predvájanje -a s (ā)
glagolnik od predvajati: upočasniti predvajanje filma; stereofonsko predvajanje glasbe; dvorana za predvajanje; snemanje in predvajanje / predvajanje plesne skupine nam je ugajalo / praktično predvajanje kmetijskih strojev

SSKJ²

predvájati -am nedov. (ā)
1. s posebnimi napravami povzročati, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden: predvajati film; predvajati magnetofonski posnetek / predvajati zabavno glasbo / na televiziji pravkar predvajajo oddajo za otroke je na sporedu, jo oddajajo
♦ rad. spreminjati z radijskimi, televizijskimi napravami zapise zvoka, slike v električne signale in jih z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo
2. publ. umetniško poustvarjati javno, pred občinstvom: mnogih oper danes več ne predvajajo; zbor je predvajal nekaj pesmi starih avtorjev / skupina je predvajala moderne plese; predvajati akrobatske vaje izvajati
3. star. prikazovati, demonstrirati: izumitelj je predvajal svoj novi izum

predvájan

-a -o:

razpravljati o predvajanih filmih

predvajana glasba mi ne ugaja

SSKJ²

predvčérajšnji -a -e prid. (ẹ́)
nanašajoč se na drugi dan pred današnjim dnevom: predvčerajšnji dogodki / predvčerajšnjega časopisa nismo dobili

SSKJ²

predvčérajšnjim prisl. (ẹ́)
drugega dne pred današnjim dnevom: tvoje pismo je prišlo predvčerajšnjim; do predvčerajšnjim je obiskalo razstavo nad deset tisoč ljudi

SSKJ²

prèdvečér -a m (ȅ-ẹ̑) knjiž.
1. večer pred praznikom ali določenim dogodkom: predvečer pred otvoritvijo / prižgati kresove na predvečer praznika
// čas, obdobje pred določenim dogodkom, dogajanjem: to je bil predvečer francoske revolucije; dogajanje v romanu je omejeno na predvečer druge svetovne vojne
2. čas pred večerom: poletni predvečer

SSKJ²

prèdvečéren -rna -o prid. (ȅ-ẹ́)
nanašajoč se na čas pred večerom: predvečerna svetloba / predvečerno vrvenje na ulicah

SSKJ²

predvečérje -a s (ẹ̑) knjiž.
1. čas pred večerom: uživati v tišini poletnega predvečerja
2. čas, obdobje pred določenim dogodkom, dogajanjem: to je predvečerje marčne revolucije / predvečerje gospodarske krize

SSKJ²

predvêžen -žna -o prid. (ȇ)
ki je, se nahaja pred vežo: predvežne stopnice

SSKJ²

predvêžje in predvéžje -a s (ȇ; ẹ̑)
knjiž. preddverje: otroci so tekali po predvežju; kamnito predvežje / predvežje bazilike

SSKJ²

predvídenje -a s (ȋ)
glagolnik od predvideti: predvidenje nesreče / njegova predvidenja se niso uresničila

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

predvídeti -im dov. (í ȋ)
1. na osnovi določenih dogodkov, pojavov postati prepričan o uresničitvi česa: predvidel je nesrečo; predvideti slabo vreme; tega ni mogoče predvideti / predvideti tok dogodkov
2. publ. na osnovi določenih potreb, želj vnaprej določiti, upoštevati: predvideti povečanje proizvodnje; v proračunu so predvideli gradnjo nove šole
// na osnovi določenih podatkov vnaprej določiti, izračunati: do srečanja satelitov je prišlo prej, kot so predvideli

predvíden

-a -o:

vse je potekalo po predvidenem načrtu

za vsak prekršek je predvidena kazen

predvideno povečanje izvoza

SSKJ²

predvidévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od predvidevati: predvidevanja so se izpolnila / predvidevanje nove gradnje / po predvidevanjih bo letošnja proizvodnja večja od lanske

SSKJ²

predvidévati -am nedov. (ẹ́)
1. na osnovi določenih dogodkov, pojavov biti prepričan o uresničitvi česa: predvidevati konec vojne; predvidevajo, da se bodo spopadi še nadaljevali / vnaprej predvidevati
2. publ. na osnovi določenih potreb, želj vnaprej določati, upoštevati: predvidevati gradnjo ceste; načrt predvideva povečanje proizvodnje / za take prekrške predvideva zakon stroge kazni določa

predvidévan

-a -o:

z zakonom predvidevane kazni

predvidevano povečanje izdatkov

SSKJ²

predvidévnost -i ž (ẹ́)
knjiž. sposobnost za predvidevanje: človeška razsodnost in predvidevnost

SSKJ²

predvidljív -a -o prid. (ī í)
ki se da predvideti: potek ni bil predvidljiv v vseh podrobnostih; predvidljive posledice

SSKJ²

predvidljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost predvidljivega: predvidljivost dogodkov, posledic

SSKJ²

predvídoma člen. (ȋ)
knjiž. po predvidevanjih, kakor kaže: gradnja bo predvidoma trajala tri leta; pridelka bo predvidoma za četrtino več kakor lani

SSKJ²

predviháren -rna -o prid. (ā)
knjiž. nanašajoč se na čas pred viharjem: predviharna soparica; predviharna tišina / predviharni trenutki

SSKJ²

prèdvojáški -a -o prid. (ȅ-á)
navadno v zvezi predvojaška vzgoja, do 1973 vzgoja o osnovnih oblikah obrambe domovine, o vojaških veščinah: obvezniki predvojaške vzgoje / učitelj predvojaške vzgoje; sam.: ima izpit iz predvojaške

SSKJ²

predvôjen -jna -o prid. (ō)
nanašajoč se na čas pred vojno: predvojni dogodki / v romanu obravnava snov iz predvojne in medvojne dobe
// nanašajoč se na čas pred drugo svetovno vojno: predvojne politične stranke / opisuje predvojne razmere

SSKJ²

prèdvolílen -lna -o [predvolilna in predvoliu̯na] prid. (ȅ-ȋ)
nanašajoč se na čas pred volitvami: vodil je predvolilno kampanjo; predvolilno zborovanje / predvolilni manifest

SSKJ²

prèdvolítev -tve ž (ȅ-ȋ)
nav. mn., v ameriškem okolju predhodne volitve: zmagati na predvolitvah; predsedniške, strankarske predvolitve; sistem predvolitev / demokratske, republikanske predvolitve

SSKJ²

prèdvozáč -a m (ȅ-á)
šport. smučar, ki pred tekmovanjem preizkusi in utiri progo za smuk, slalom, veleslalom: nastopilo bo le deset tekmovalcev, vsi drugi bodo predvozači

SSKJ²

prèdvpís -a m (ȅ-ȋ)
predhodni vpis: predvpis otrok v vrtec; predvpis na gimnazijo, magistrski študij; povabilo k predvpisu abonmajev s popustom; rok za predvpis / pravica do predvpisa hipoteke

SSKJ²

predvsèm člen. (ȅ)
1. izraža, da je kaj po pomembnosti na prvem mestu: predvsem je treba poudariti njegovo razgledanost; lahka glasba naj bi se predvsem inspirirala ob folklori; gre predvsem za to, da dosežemo soglasje; upoštevajo naj se predvsem urbanistične značilnosti mesta / jezen je na ves svet in predvsem nase
2. izraža omejevanje na najpomembnejše: male oglase objavlja samo ob delavnikih, predvsem v soboto; oglašajo se ptice, predvsem pa strnadi
// izraža zavrnitev s popravkom: predvsem pa Durmitor ni gora, ampak pogorje; prim. pred2

SSKJ²

prèdvžíg -a m (ȅ-ȋ)
avt. vžig, ki nastane nekoliko pred prihodom bata v zgornjo lego: naravnati predvžig

SSKJ²

predzádnji -a -e prid. (ȃ)
ki je neposredno pred zadnjim: predzadnji zlog besede / odmor med predzadnjo in zadnjo uro pouka

SSKJ²

prèdzakónec -nca m (ȅ-ọ̄)
kdor se pripravlja na sklenitev zakonske zveze: pomembnost iskrenosti in pogovora pri predzakoncih; tečaj za predzakonce

SSKJ²

prèdzakónski -a -o prid. (ȅ-ọ̄)
nanašajoč se na čas pred sklenitvijo zakonske zveze: predzakonsko življenje / posvetovalnica za predzakonsko vzgojo

SSKJ²

prèdzgódba -e ž (ȅ-ọ̑)
knjiž. zgodba pred glavno zgodbo: ta zgodba ima svojo predzgodbo, ki jo izvemo iz prvih prizorov; predzgodba drame

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prèdzgodovína -e ž (ȅ-í)
skupek dogodkov, dejstev, pomembnih za kaj: podal je predzgodovino dogodkov na Koroškem / predzgodovina te zanimive stavbe je neznana / predzgodovina človeštva
♦ arheol. obdobje predzgodovinskih dob

SSKJ²

prèdzgodovínski -a -o prid. (ȅ-ȋ)
arheol. nanašajoč se na starejšo ali srednjo kameno dobo: predzgodovinsko kurišče / predzgodovinski človek / predzgodovinska doba vsaka od dob pred mlajšo kameno dobo

SSKJ²

predzídek -dka m (ȋ)
majhna zidana ploskev navadno pred vhodnimi vrati: stal je na predzidku in kadil

SSKJ²

predzídje -a s (ȋ)
zunanji obrambni zid: ustavil se je pred predzidjem; pren., knjiž. pokrajina je predzidje krščanstva

SSKJ²

prèdzímski -a -o prid. (ȅ-í)
nanašajoč se na čas pred zimo: predzimska zaščita sadnega drevja / meglen predzimski dan

SSKJ²

predznáčen -a -o prid. (ȃ)
mat. ki ima predznak: predznačeno število

SSKJ²

prèdznák -a m (ȅ-ȃ) knjiž., navadno s prilastkom
1. pojav, ki kaj napoveduje; znamenje, znak1: ugotavljati predznake bolezni; bal se je, da je to predznak bližajoče se lakote
2. z oslabljenim pomenom kar označuje lastnost, značilnost česa: ta pomoč ima socialni predznak / taka umetnost nima več negativnega predznaka ni več negativna / idejni predznak dejanja, pojava idejnost dejanja, pojava
♦ glasb. znak za znižanje ali zvišanje tona za polton ali dva poltona ali za vračanje na prvotno višino; mat. znak plus ali minus pred številom za določanje pozitivnosti ali negativnosti

SSKJ²

predznámba -e ž (ȃ)
pravn. pogojni vpis v zemljiški knjigi, ki obvelja, če se pozneje upraviči: predznamba lastninske pravice

SSKJ²

prèdznámenje -a s (ȅ-á)
knjiž., navadno s prilastkom pojav, ki kaj napoveduje; znamenje, znak1: predznamenja bolezni / njegova dela so predznamenje nove dobe

SSKJ²

prèdznánje -a s (ȅ-ȃ)
publ. znanje, ki je potrebno za razumevanje, znanje česa: zaradi pomanjkljivega predznanja težko študira / za razumevanje te knjige je potrebno strokovno predznanje

SSKJ²

prèdznánstven -a -o prid. (ȅ-ȃ)
nanašajoč se na čas pred nastankom določene vede, znanosti: predznanstvena psihologija / predznanstvena stopnja

SSKJ²

predzôren in predzóren -rna -o prid. (ȏ; ọ̑)
knjiž. nanašajoč se na čas pred zoro: predzorni veter

SSKJ²

prèdželódec -dca m (ȅ-ọ̑)
zool. vsak izmed treh delov, ležečih neposredno pred želodcem prežvekovalcev:

SSKJ²

prêeksisténca -e ž (ȇ-ẹ̑)
filoz., po Platonu obstoj duše pred vstopom v človekovo telo: vera v preeksistenco

SSKJ²

preenolíčen -čna -o prid. (ī)
preveč enoličen: brez tega bi jim bili večeri preenolični; življenje je tam preenolično / preenolična hrana

SSKJ²

preenostránski -a -o prid.(á)
preveč enostranski: preenostranski razvoj strokovnih sposobnosti; preenostranska vzgoja / preenostranski človek

preenostránsko

prisl.:

preenostransko obravnavati probleme

SSKJ²

prêfabricírati -am nedov. in dov. (ȇ-ȋ)
grad. vnaprej izdelovati, proizvajati: prefabricirati gradbene elemente

prêfabricíran

-a -o:

prefabricirani deli predora

SSKJ²

prêfabrikácija -e ž (ȇ-á)
glagolnik od prefabricirati: prefabrikacija gradbenih elementov

SSKJ²

prêfabrikát -a m (ȇ-ȃ)
grad. vnaprej izdelan gradbeni element: uporaba prefabrikatov

SSKJ²

prefácija -e ž (á)
rel. hvalna molitev, navadno kot uvod v osrednji del maše; hvalospev: moliti, peti prefacijo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prefantováti -újem dov. (á ȗ)
ekspr. prebiti, preživeti ob fantovanju: vse noči je prefantoval

SSKJ²

prefékt -a m (ẹ̑)
1. rel. kdor vodi kongregacijo 1: prefekt kongregacije za doktrino, nauk vere, za evangelizacijo; prefekt kongregacije za duhovnike, redovnike, škofe
2. zastar. vzgojitelj (v internatu): mesto prefekta
3. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni uradnik v provinci, departmaju: postati prefekt; goriški, tržaški prefekt / policijski prefekt
4. zgod., pri starih Rimljanih visok upravni uradnik: prefekt pretorijancev / ujetnika so pripeljali pred rimskega prefekta

SSKJ²

prefékta -e ž (ẹ̑)
zastar. vzgojiteljica (v internatu): prefekta ga je oštela

SSKJ²

preféktovski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na prefekte: prefektovska služba

SSKJ²

prefektúra -e ž (ȗ)
1. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni urad v provinci, departmaju: iti na prefekturo; goriška, pariška, tržaška prefektura; sekretar prefekture; sestanek, srečanje na prefekturi / policijska prefektura
2. zgod. upravna enota iz pozne dobe rimskega imperija, ki obsega več diecez:

SSKJ²

prefektúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na prefekturo: prefekturna palača

SSKJ²

preferáns -a m (ȃ)
igr. preferansa: igrati preferans

SSKJ²

preferánsa -e ž (ȃ)
igr. igra s kartami, pri kateri mora igralec, ki igro vodi, doseči šest vzetkov, soigralca pa po dva: igrati preferanso

SSKJ²

preferansírati -am nedov. (ȋ)
igrati preferanso: ves dan je preferansiral in tarokiral

SSKJ²

preferénca -e ž (ẹ̑)
prednost, ugodnost: ugotavljati preferenco / dajanje preferenc čemu, komu
♦ ekon. dajanje carinskih preferenc kaki državi

SSKJ²

preferenciál -a m (ȃ)
ekon. preferenca: carinski preferenciali

SSKJ²

preferenciálen -lna -o prid. (ȃ)
ekon. preferenčen: preferencialni pogoji / preferencialne carine

SSKJ²

preferénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na preferenco: preferenčna lista / preferenčni sporazumi
♦ pravn. preferenčni glas glas, ki daje prednost določenemu kandidatu s kandidatne liste

SSKJ²

preferíranje -a s (ȋ)
glagolnik od preferirati: preferiranje slovenskih izdelkov; razlogi za preferiranje določenih dobaviteljev / kazenska odgovornost stečajnega upravitelja zaradi preferiranja posameznih upnikov

SSKJ²

preferírati -am nedov. (ȋ)
dajati prednost, ugodnost komu, čemu: preferirati cenejšega ponudnika pred dražjim; preferirati življenje v mestu

SSKJ²

prefíks -a m (ȋ)
jezikosl. besedotvorno obrazilo, ki se postavi pred podstavo tvorjene besede; predpona: prefiksi in sufiksi

SSKJ²

prefiltrírati -am dov. (ȋ)
prečistiti s filtriranjem: prefiltrirati tekočino

SSKJ²

prefín -a -o prid. (ȋ)
1. preveč fin: kupila si je prefino blago / prefina je za tega človeka / prefin je, da bi to rekel preveč rahločuten, obziren
2. ekspr. zelo fin: občudoval je njene prefine ustnice

SSKJ²

prefíniti -im dov. (í ȋ)
knjiž. narediti kaj lepše, bolj izbrano: prefiniti izražanje

SSKJ²

prefínjen -a -o prid. (ȋ)
1. lep2, izbran: prefinjeno izražanje / prefinjena barvna kombinacija zelo ustrezna, lepa
2. zelo občutljiv, zelo izostren: prefinjen čut, okus / prefinjen humor / to je prefinjena ženska

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prefínjenost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost prefinjenega: prefinjenost izražanja / prefinjenost okusa / očarala ga je njena prefinjenost

SSKJ²

preformírati -am dov. (ȋ)
knjiž. dati čemu drugačno obliko; preoblikovati: osnovno melodijo avtor nato večkrat preformira; zaznave celote se nekoliko preformirajo
♦ voj. preformirati enoto

preformíran

-a -o:

preformirana zgodovinska metoda

preformirano poveljstvo

SSKJ²

preformulírati -am dov. (ȋ)
na novo formulirati: preformulirati besedilo / preformulirati politična načela

SSKJ²

preforsírati -am dov. (ȋ)
pog. pretirati v intenzivnosti, prenapeti: dirigent je preforsiral tempo izvedbe / pevka je v nižjih legah preforsirala glas

SSKJ²

prefotografírati -am dov. (ȋ)
1. narediti fotografijo slike, fotografije: prefotografirati freske
2. nav. ekspr. večkrat, z več strani fotografirati: kraj dogodka so si dobro ogledali in ga prefotografirali

SSKJ²

prefrígan -a -o prid. (ȋ)
pog., ekspr. prebrisan, zvit: prefrigan je kot malokdo; prefrigano dekle se ni dalo ujeti / prefrigan nasmešek poreden

SSKJ²

prefríganec -nca m (ȋ)
pog., ekspr. prebrisan, zvit človek: nisem mislil, da si tak prefriganec; o tem noče govoriti, prefriganec

SSKJ²

prefríganka -e ž (ȋ)
pog., ekspr. prebrisana, zvita ženska: njegovo dekle je velika prefriganka / lisica prefriganka je pravi čas ušla

SSKJ²

prefríganost -i ž (ȋ)
pog., ekspr. prebrisanost, zvitost: rešila ga je prefriganost njegove žene

SSKJ²

pregáča -e ž (á)
etn. ročno tkan vzorčast predpasnik pri uskoški ljudski noši: ženske s pisanimi pregačami

SSKJ²

preganíti in pregániti -em dov. (ī á)
1. dati, položiti en del česa čez drugega: dvakrat preganiti ruto; preganiti blago čez pol / preganiti list papirja
2. zastar. premakniti, ganiti: ni mogel preganiti roke; ni se upal preganiti

preganíti se

in pregániti se zastar.

upogniti se:

preganil se je v pasu in zaječal

pregánjen

-a -o:

preganjen časopis

večkrat preganjen plašč

SSKJ²

preganjálec -lca [preganjau̯ca] m (ȃ)
kdor koga preganja: skriti se, umakniti se pred preganjalci; fašistični preganjalci / ozrl se je in pogledal, če so preganjalci še za njim; pren., ekspr. skrbi so neutruden preganjalec spanja

SSKJ²

preganjálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na preganjanje: preganjalne misli
♦ psiht. preganjalna blodnja neosnovano bolezensko občutje zasledovanosti in ogroženosti

SSKJ²

preganjálka -e [preganjau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki koga preganja: preganjanka je postala preganjalka / pren., ekspr. noči so njene neutrudne preganjalke

SSKJ²

preganjálski -a -o [preganjau̯ski tudi preganjalski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na preganjalce ali preganjanje: preganjalski bes / bil je hudoben, preganjalski; sam.: v njem je nekaj preganjalskega

SSKJ²

pregánjanec -nca m (ȃ)
nav. ekspr. kdor je preganjan: braniti preganjance pred nasilneži; politični preganjanci; pogledal ga je z nemirnimi očmi preganjanca / preganjanci in preganjalci so se upehali

SSKJ²

pregánjanje -a s (ȃ)
glagolnik od preganjati: bati se preganjanja; trpeti preganjanje; policijsko, politično preganjanje; preganjanje krivovercev / preganjanje določene ideologije; preganjanje tujih besed v jeziku / preganjanje samote, strahu

SSKJ²

pregánjanka -e ž (ȃ)
nav. ekspr. ženska, ki je preganjana: preganjanka je s strahom pogledala, če ji preganjalci še sledijo

SSKJ²

pregánjanost -i ž (ȃ)
stanje preganjanega človeka: preganjanost je njegova usoda / preživljati preganjanost in trpljenje / ima občutek preganjanosti

SSKJ²

pregánjati -am nedov. (ȃ)
1. zasledovati koga z namenom uničiti ga ali mu onemogočiti delovanje: gestapo ga je preganjal; preganjati krivoverce, sovražnike; preganjati uživalce mamil; preganjajo ga kot divjo zver
// delati, povzročati, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je preganjati neprijetne misli; le s težavo ji je preganjal spanec / z žganjem preganja prehlad; s pesmijo si preganja skrbi
2. nav. ekspr. delati, povzročati neprijeten občutek, skrb: krivda ga preganja; strah pred smrtjo jo preganja / občutek nesreče jih še vedno preganja / še dolgo so ga preganjale fantove začudene oči / ta problem ga že nekaj časa preganja zelo razmišlja o njem
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: utrujenost ga preganja; žalost jo preganja je žalostna / vse življenje ga preganja nesreča
3. ekspr., v zvezi s s, z nadlegovati, vznemirjati: preganja ga s svojim pripovedovanjem; kar naprej ga preganja z vprašanji
4. ekspr. poditi (stran), odganjati: ne hodi od doma, saj te nihče ne preganja / preganjati dim, soparo
5. ekspr. loviti, goniti: pes preganja zajca / šli so preganjat srnjaka
● ekspr. vedno jo čas preganja ima premalo časa za kako delo; ekspr. vest ga preganja ima neprijeten občutek zaradi krivde; knjiž., ekspr. mrak preganja dan mrači se; ekspr. preganjati dolgčas dolgočasiti se; ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas; ekspr. mačka preganjati prizadevati si za boljše počutje, razpoloženje po nezmernem uživanju alkohola

pregánjati se

ekspr.

poditi se, divjati:

otroci se ves dan preganjajo okoli hiše

/ jate krokarjev se preganjajo po nebu

/ malo je doma, z babnicami se preganja

zelo se truditi, mučiti:

celo življenje se je preganjala z delom, otroci ji pa tako vračajo

pregánjan

-a -o:

preganjan človek

preganjana zver, žival

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preganjávica -e ž (ȃ)
1. ekspr. občutek preganjanosti: ni se mogel znebiti preganjavice / kar naprej se nam mudi, pravo preganjavico imamo
2. psiht. duševna bolezen s preganjalno blodnjo kot glavnim bolezenskim znamenjem: zbolel je za preganjavico; znamenja preganjavice

SSKJ²

pregaráti -ám dov. (á ȃ)
nav. ekspr. prebiti, preživeti v garanju: dolga leta je pregaral na kmetiji / koliko je pregarala za otroke

SSKJ²

pregàz -áza m (ȁ á) knjiž.
1. plitvina, brod: poiskali so pregaz in prebredli reko
2. prehod: pregaz med hišami

SSKJ²

pregáziti -im dov., pregázila in pregazíla (á ȃ)
1. gazeč priti z enega konca česa na drugega: ponoči so pregazili še zadnji del poti
// knjiž. poteptati: ovce so pregazile deteljišče / konj ga je pregazil; pren. sovražne čete so jih pregazile
2. narediti gaz (v sneg): šel je pred drugimi, da bi pregazil visoki sneg

pregážen

-a -o:

sneg še ni pregažen

nasprotniki so bili pregaženi

pregažena pot

SSKJ²

prégelj -glja m (ẹ́)
agr. klin, s katerim se pritrdi jarem na oje: vtakniti pregelj

SSKJ²

pregíb -a m (ȋ)
1. del telesa v sklepu: koža na pregibu se rada vname / potisnila je glavo v pregib komolca / kolenčni pregib
2. kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: rob je centimeter nad pregibom / krojni deli, krojeni s pregibom / zemljevid je bil ponekod na pregibih že strgan na robovih
3. ekspr. krivina, vijuga: na pregibu je stalo nekaj hiš / terase in pregibi v pobočju
4. knjiž. gib, kretnja: hitri pregibi prstov / sledil je vsakemu njenemu pregibu
● star. omogočiti živali dosti pregiba na prostem gibanja

SSKJ²

pregibálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pregibanje: pregibalna sposobnost udov / pregibalna mišica / pregibalna naprava

SSKJ²

pregíbanje -a s (ī)
glagolnik od pregibati: pregibanje udov / pregibanje robov / ima premalo prostora za pregibanje / pregibanje samostalnika

SSKJ²

pregíbati1 -am in -ljem nedov. (ī)
1. spreminjati položaj delov telesa v sklepu: levico še lahko pregiba; pregibati nogo, prste / mišice podlakta pregibajo roko v zapestju
// premikati, gibati: pregibati ustnice; človeško telo se pregiba v sklepih
2. povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja; majati: veter je pregibal veje; trava se je rahlo pregibala
3. jezikosl. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu: besede, ki se pregibajo po pridevniški sklanjatvi / pregibati samostalnik sklanjati
4. prepogibati: pregibati papir

pregíbati se

zastar.

premikati se, hoditi:

ladja se je začela pregibati

pregibali so se brez naglice

pregibajóč

-a -e:

šumenje pregibajočih se dreves

SSKJ²

pregíbati2 -am in -ljem dov. (ī)
razgibati1: treba ga bo pregibati, ker je len; otrok je nemiren, zato naj se malo pregiba

SSKJ²

pregibávati -am nedov. (ȃ)
razgibavati: atlet je pregibaval mišice; počasi so se pregibavali

SSKJ²

pregíben -bna -o prid. (í ī)
ki se da pregibati: žerjav s pregibnim krakom; pregibna cev sesalnika / pregibna brana členkasta brana
♦ jezikosl. pregibne besedne vrste

SSKJ²

pregibljív -a -o prid. (ī í)
ki se da pregibati: bolničina roka je še pregibljiva / pregibljiva predelna stena

SSKJ²

pregíbnost -i ž (í)
lastnost, značilnost pregibnega: pregibnost udov
♦ jezikosl. pregibnost besede

SSKJ²

pregládek -dka -o stil. -ó prid. (á)
preveč gladek: jermen ne sme biti pregladek

SSKJ²

preglàs -ása m (ȁ á)
jezikosl. sprememba iz zadnjega v sprednji samoglasnik
a) za mehkimi soglasniki: preglas nastane za c, č, ž, š, j; preglas in prevoj
b) zaradi sledečega sprednjega samoglasnika: preglas v nemščini

SSKJ²

preglásen -sna -o, stil. preglasán -glásna -o in -ó, stil. preglasèn -snà -ò prid. (á; ȃ á; ə̏ ȁ)
preveč glasen: preglasno govorjenje, petje / preglasni ljudje

preglasnó

in preglásno prisl.:

preglasno govoriti, peti

SSKJ²

preglasíti -ím dov., preglásil (ī í)
postati bolj slišen od koga, česa: hrup motorja je preglasil njene klice na pomoč; grmenje je preglasilo njegove korake; orkester je preglasil solista
// ekspr. postati pomembnejši, močnejši od česa: končno je resnica preglasila laž; spomin na očetove besede je preglasil vse drugo / z dokazi preglasiti trditev

preglašèn

-êna -o:

preglašeno govorjenje

♦

jezikosl. preglašeni samoglasniki

SSKJ²

preglasovánje -a s (ȃ)
glagolnik od preglasovati: le izjemoma so sklepe sprejeli s preglasovanjem / metoda preglasovanja

SSKJ²

preglasováti -újem dov. (á ȗ)
1. pri glasovanju dobiti več glasov kot drugi: preglasovali so ga z desetimi glasovi
2. zastar. postati bolj slišen od koga, česa; preglasiti: prevpili in preglasovali so jih

preglasován

-a -o

deležnik od preglasovati:

govorjenje je bilo preglasovano s kričanjem

ki dobi pri glasovanju manj glasov kot drugi:

na volitvah je bil preglasovan

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preglášati -am nedov. (á)
biti bolj slišen od koga, česa: grmenje preglaša glasove; šum in hrup sta preglašala glasbo; fantje so se med seboj preglašali
// ekspr. biti pomembnejši, močnejši od česa: vse vtise o pokrajini je preglašalo poglobljeno razmišljanje o življenju

preglášati se

jezikosl.

spreminjati se iz zadnjega v sprednji samoglasnik

za mehkimi soglasniki:

o se preglaša v e

pred sledečimi sprednjimi samoglasniki:

SSKJ²

preglaševáti -újem nedov. (á ȗ)
preglašati: z vseh strani so ga preglaševali otroški glasovi; hrup je preglaševalo bučanje vetra / skrbi so preglaševale njegovo ustvarjanje

SSKJ²

preglávica -e ž (ȃ)
nav. mn., nav. ekspr. kar mora kdo narediti, pretrpeti zaradi neugodnih okoliščin, negativnih lastnosti česa: napadi na postojanke so delali, povzročali okupatorju preglavice; ločitev ni brez preglavic; nakopati komu veliko preglavic
● ekspr. matematika mu dela, povzroča preglavice matematiko se težko uči; ekspr. z otroki so preglavice, ima preglavice ne ravnajo tako, niso taki, kot se pričakuje
// neprijetnost, sitnost: ima veliko preglavic; nabira se preglavica na preglavico

SSKJ²

preglèd -éda m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od pregledati:
a) pregled dokumentov; začel se je pregled potnih listov / poročilo o pregledu poslovanja / pregled potnikov na meji / hitro je končal pregled je pregledal / carinski pregled; tehnični pregled
b) pregled pacienta je bil zelo zahteven / hoditi na preglede k specialistom / ambulantni pregled; laboratorijski pregled krvi; obvezni zdravniški pregled
2. s prilastkom glavne, bistvene sestavine, predstavljene navadno pisno: bral je pregled ruske književnosti / publ. podal je kratek pregled dogajanja / zunanjepolitični pregled
3. publ., v zvezi imeti pregled vedeti, poznati: samo ti imaš pregled, kako delajo; nihče nima pregleda, koliko jih pride / ima dober pregled čez dogajanje; imeti pregled nad njegovim stanjem
● publ. dobil sem podroben pregled, kaj se dogaja natančno sem izvedel

SSKJ²

preglédanec -nca m (ẹ̑)
nav. ekspr. kdor je pregledan: število pregledancev se je večalo

SSKJ²

preglédati -am dov., preglêj in preglèj preglêjte, stil. preglédi preglédite (ẹ́ ẹ̑)
1. z gledanjem navadno kritično
a) ugotoviti ustreznost, pravilnost česa: vse dokumente je treba pregledati; pregledati potne liste; strokovno pregledati nalogo, spis / pregledati mora še naprave
b) seznaniti se s čim: pregledati arhiv; pregledati pošto; predavanja še nisem pregledal / pregledati moram vse možnosti / pregledati častno četo
2. narediti, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: zdravnik ga je temeljito pregledal; sistematično pregledati vse predšolske otroke; pregledati pljuča, srce / dal je pregledati tudi kri
// narediti, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa; preiskati: pregledali so vso okolico, pa ga niso našli / na meji so pregledali vse potnike; pregledali so tudi prtljago
3. star. spregledati, spoznati: kmalu je pregledal njeno početje / prav hitro so jih pregledali
// odpustiti: pregledal mu je kazen

preglédan

-a -o:

pregledan in potrjen račun

strokovno pregledano blago

gradivo še ni pregledano

SSKJ²

pregledávati -am nedov. (ȃ)
star. pregledovati: pregledavati račune / pregledaval je vso okolico

SSKJ²

pregléden1 -dna -o prid., preglédnejši (ẹ́ ẹ̄)
ki se da (z lahkoto) pregledati, razumeti: pregleden načrt; zelo pregledna razpredelnica; poročilo je pregledno do tretjega odstavka / položaj je postajal slabo pregleden / naslednji ovinek je bil preglednejši

preglédno

prisl.:

pregledno razvrstiti gradivo

SSKJ²

pregléden2 -dna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pregled: ustanoviti pregledno komisijo / pregledna dejavnost
♦ šport. pregledno tekmovanje del treninga, pri katerem se ugotavlja duševna in telesna usposobljenost tekmovalcev

SSKJ²

preglédnica -e ž (ẹ̑)
razpredelnica, tabela: sestaviti preglednico / vpisati v preglednico

SSKJ²

preglédnik -a m (ẹ̑)
knjiž. pregledovalec: carinski preglednik; preglednik blagajniškega poslovanja

SSKJ²

preglédnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost preglednega: enotnost in preglednost besedila / povečati preglednost cestišča

SSKJ²

pregledoválec -lca [pregledovau̯ca tudi pregledovalca] m (ȃ)
kdor (poklicno) pregleduje: pregledovalci in ocenjevalci gradiva / pregledovalec računov / mnenje pregledovalca nalog

SSKJ²

pregledoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pregledovanje: začel se je pregledovalni obhod po sobah / pregledovalna komisija

SSKJ²

pregledoválka -e [pregledovau̯ka tudi pregledovalka] ž (ȃ)
ženska, ki (poklicno) pregleduje: delo pregledovalke v steklarni / zunanja pregledovalka gradiva

SSKJ²

pregledoválnica -e ž (ȃ)
prostor za pregled, pregledovanje: peljati blago v carinsko pregledovalnico

SSKJ²

pregledoválnik -a m (ȃ)
1. računalniški program, navadno v urejevalniku besedil, za odkrivanje tipkarskih in slovničnih napak; črkovalnik: pregledovalnik zagotavlja besedilom osnovno slovnično pravilnost; slovnični pregledovalnik; pregledovalnik in urejevalnik
2. računalniški program za prikazovanje podatkov uporabniku: pregledovalnik slikovnega gradiva omogoča tiskanje in razvrščanje slik v različne albume; spletni pregledovalnik; pregledovalnik datotek
3. naprava za ploskovno ali prostorsko pregledovanje stanja; skener: telesni pregledovalnik; rentgenski pregledovalnik prtljage in detektor kovin

SSKJ²

pregledovánje -a s (ȃ)
glagolnik od pregledovati: pregledovanje računov / začelo se je pregledovanje potnih listov / skrbno pregledovanje vseh kotov

SSKJ²

pregledováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z gledanjem navadno kritično
a) ugotavljati ustreznost, pravilnost česa: pregledovati carinsko blago; pregledovati račune / pregledovati naloge
b) seznanjati se s čim: pregledovati knjige na knjižni polici; pregledovati pošto
2. delati, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: pregledovati bolnika; redno mu je pregledoval srce
// delati, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa; preiskovati: pregledovati okolico / pregledovali so vse potnike

SSKJ²

preglobòk -ôka -o prid. (ȍ ó)
1. preveč globok: jarek je preglobok; pregloboka jama / pregloboka voda / preglobok vrez
2. ekspr. zelo občuten, zelo doživet: globoka, pregloboka ljubezen, žalost

preglobôko

prisl.:

pregloboko ljubiti

pregloboko vdihniti

zašel je pregloboko v gozd

●

šalj. pregloboko je pogledal v kozarec opil se je

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preglódati -am tudi -glójem, tudi preglôdati -am dov., preglódaj preglódajte tudi preglóji preglójite tudi preglôdaj preglôdajte tudi preglodájte; tudi preglodála (ọ́; ó)
z glodanjem narediti luknjo skozi kaj: miši so preglodale pod / ekspr.: prsti so mu preglodali čevlje; narasla reka je preglodala pregrado
// z glodanjem razdeliti na dva dela: bobri so na več mestih preglodali hlod

preglódati se

tudi preglôdati se

z glodanjem priti skozi kaj ovirajočega:

črv se pregloda skozi lubje

pren., ekspr. avtorjeva misel se pregloda skozi zunanjo navlako do osnov človeške narave

SSKJ²

pregluševáti -újem nedov. (á ȗ)
zaradi večje glasnosti povzročati, da se kaj (skoraj) ne sliši: ropot koles je pregluševal njene besede; pesem je pregluševalo hupanje avtomobilov

SSKJ²

preglušíti -ím dov., preglúšil (ī í)
zaradi večje glasnosti povzročiti, da se kaj (skoraj) ne sliši: njihove klice je preglušilo grmenje; pesem je preglušila šumenje valov / preglušiti govornika z vpitjem; pren., ekspr. skušal je preglušiti glas srca
// ekspr. povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: glasba je preglušila njen nemir / te besede niso mogle preglušiti njegove slutnje

preglušèn

-êna -o:

šepet je bil hitro preglušen

SSKJ²

preglušljív -a -o prid.(ī í)
ki se da preglušiti: zvonjenje telefona je bilo težko preglušljivo
// ki preglušuje: preglušljivi kriki groze

preglušljívo

prisl.:

preglušljivo je zavpil

SSKJ²

pregnánec -nca m (ā)
nav. ekspr. kdor je pregnan: pregnanci so se vračali iz taborišč; politični pregnanci; odkrili so spomenik pregnancem

SSKJ²

pregnánka -e ž (ā)
nav. ekspr. ženska, ki je pregnana: pregnanci in pregnanke

SSKJ²

pregnánost -i ž (á)
lastnost, stanje pregnanega človeka: težko je prenašal pregnanost z doma / ekspr. pregnanost z delom / knjiž. občudovanja vredna pregnanost poezije dognanost, popolnost
// knjiž. pretiranost, čezmernost: pregnanost pohvale je bila zelo očitna / brez pregnanosti lahko rečemo, da je odlično opravil nalogo brez pretiravanja

SSKJ²

pregnánstvo -a s (ȃ)
1. prisilno bivanje zunaj domovine: pisatelja so obsodili na pregnanstvo / vlada je v pregnanstvu
// kraj tega bivanja: vrniti se iz pregnanstva
2. dejstvo, da je kdo pregnan: posledice pregnanstva

SSKJ²

pregnánten -tna -o prid. (ȃ)
knjiž. jedrnat, zgoščen: pregnantno izražanje / pregnantne misli

pregnántno

prisl.:

pregnantno se izražati

SSKJ²

pregnántnost -i ž (ȃ)
knjiž. jedrnatost, zgoščenost: pregnantnost izražanja

SSKJ²

pregnáti -žênem dov., stil. preženó (á é)
1. prisiliti koga, da zapusti določen kraj, prostor: veliko naših ljudi so med vojno pregnali; pregnali so jih v Srbijo; pregnati v taborišča
// narediti, povzročiti, da kdo zapusti določen kraj, prostor; odgnati: pregnati radovedneže / mrak jo je pregnal od okna / pregnali so ga od doma nagnali
// ekspr. narediti, da česa ni več: veter je kmalu pregnal meglo; hrup je pregnal tišino
2. narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je pregnati strah, žalost; pregnati si bolečine s tabletami / curek mrzle vode mu je hitro pregnal spanec; le s težavo si je pregnala žalostne misli; s pesmijo si prežene skrbi / ni si dala pregnati dobre volje vzeti
3. nav. ekspr. z gonjenjem, podenjem zelo utruditi, izmučiti: ne poganjaj tako, da ne boš konja pregnal; živina se mu je pregnala
● ekspr. ne ve, kako naj si prežene čas naredi, da bo hitro minil; ekspr. dolgčas si je pregnala z branjem nehala se je dolgočasiti; ekspr. ne more je pregnati iz srca pozabiti; jo nehati ljubiti

pregnáti se

ekspr.

s čezmernim delom, prizadevanjem se zelo utruditi, izmučiti:

zbolel je, ker se je pregnal

pregnati se z delom, učenjem

z zidavo hiše se je pošteno pregnal

pregnán

-a -o

deležnik od pregnati:

pregnan sovražnik

pregnan od težkega dela

biti pregnan z doma, na tuje

pregnana živina

knjiž.

pretiran,

čezmeren:

pregnana pohvala

pregnano navdušenje

/ ta cena je pregnana previsoka; prisl.: pregnano kritizirati kaj

SSKJ²

pregnêsti -gnêtem dov., pregnêtel in pregnétel pregnêtla, stil. pregnèl pregnêla (é)
1. s ponovnim gnetenjem dati določeno obliko, lastnost: pregnesti glino, testo / pregnesti moko z maslom in jajci
2. ekspr. preoblikovati, predelati: pisatelj je dogodek v romanu čustveno pregnetel; pregnesti življenje v pesniške podobe / težko življenje ga je pregnetlo
3. ekspr. premisliti, oceniti: načrt sta še enkrat pregnetla / tudi to vprašanje so na široko pregnetli

pregnêsti se

ekspr.

priti skozi kaj ovirajočega:

s težavo se je pregnetel skozi množico

pregnetèn

-êna -o:

v trdem življenju pregneteni značaj

oblikovati pregneteno testo v hlebčke

SSKJ²

pregnétati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. s ponovnim gnetenjem dajati določeno obliko, lastnost: pregnetati glino, testo / pregnetala je moko z maslom
2. ekspr. oblikovati, predelovati: pesnik je misel pregnetal v ustvarjalnem ognju / pregnetati staro in preživelo

pregnétati se

ekspr.

premikati se skozi kaj ovirajočega:

komaj se je pregnetal v množici

SSKJ²

pregnetênost -i ž (é)
stanje pregnetenega: pregnetenost testa / ekspr. miselna pregnetenost

SSKJ²

prégniti1 -em in pregníti prêgnem dov. (ẹ́; ī é)
star. prepogniti: pregniti list papirja

SSKJ²

pregníti2 -gníjem dov. (í ī)
popolnoma zgniti: deske so na vlagi pregnile; slama na strehi je pregnila na več krajih

SSKJ²

pregnojíti -ím dov., pregnójil (ī í)
preveč pognojiti: sosedje so travnike ponekod pregnojili / zastar. zemlje že več let niso pregnojili pognojili

pregnojíti se

nav. 3. os.

ognojiti se:

rana se je pregnojila

/ tur se je pregnojil se je predrl

SSKJ²

pregodrnjáti -ám dov. (á ȃ)
obgodrnjati: pregodrnjali so vsako jed

SSKJ²

pregoljufáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. ogoljufati, prevarati: premišlja samo, kje bo koga pregoljufal

pregoljufáti se

s spretnostjo, zvijačnostjo priti kam:

nekako pregoljufal se je čez previs

SSKJ²

pregòn -ôna m (ȍ ó)
1. glagolnik od pregnati: pregon okupatorja z domače zemlje / pregon Judov v taborišča
// preganjanje: nikjer ni bil varen pred pregonom / pregon kvartopircev in prodajalcev mamil
2. pravn., navadno v zvezi kazenski pregon uvedba kazenske preiskave proti komu: predlagati kazenski pregon / odstopiti od kazenskega pregona / začeli so kazenski pregon / organi kazenskega pregona
♦ agr. pregon navadno ograjena ozka pot za živino kot prehod za na pašnik; čeb. pregon čebel iz medišč

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

pregoníti -gónim dov. (ī ọ́)
1. z gonjenjem, podenjem
a) razgibati: konje je od časa do časa pregonil, da ne bi postali okorni
b) utruditi, izmučiti: živino je pregonil
2. nav. ekspr. z gonjenjem, podenjem priti z enega konca česa na drugega: gonjači so pregonili ves gozd
♦ vet. ponovno se začeti goniti, ker ni prišlo do oploditve

SSKJ²

pregonljív -a -o prid. (ī í) pravn.
ki se da obravnavati v kazenskem postopku: uradno pregonljivo kaznivo dejanje / dejanje je pregonljivo po uradni dolžnosti zahtevo za njegovo obravnavo je dolžno vložiti javno tožilstvo

SSKJ²

pregorèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) ekspr.
1. preveč goreč, navdušen: pregoreč zagovornik kake teorije / pregoreče besede
2. zelo goreč, navdušen: bil je njen pregoreč občudovalec

pregoréče

prisl.:

pregoreče ljubiti

SSKJ²

pregoréčnost -i ž (ẹ́)
knjiž. prevelika gorečnost, navdušenost: to je storil v svoji pregorečnosti

SSKJ²

pregoréti -ím dov., pregôrel (ẹ́ í)
1. zaradi gorenja poškodovati se, uničiti se: leseni opaž ob peči je pregorel / te žarnice rade pregorijo
2. ekspr. izčrpati se zaradi (pre)velike prizadevnosti, vneme: v preveliki želji po uspehu je preprosto pregorel; popolnoma, povsem pregoreti od dela, naprezanja, vsakodnevnih naporov / dobesedno pregoreti

pregôrel

tudi pregorèl in pregorél -éla -o:

pregorela žarnica

/ ekspr. pregoreli učitelj

SSKJ²

pregorévati -am nedov. (ẹ́)
1. zaradi gorenja dobivati poškodbe, uničevati se: cevi pregorevajo; izolacija menjalnika je začela pregorevati / žarnice rade pregorevajo
2. ekspr. izčrpavati se zaradi (pre)velike prizadevnosti, vneme: v enem od podjetij preobremenjeni zaposleni počasi pregorevajo; učitelji, šolarji, zdravniki pregorevajo / pregorevati od dela / čustveno pregorevati

SSKJ²

pregorjé medm. (ẹ̑)
navadno v zvezi z gorjé izraža močno čustveno prizadetost, strah: gorje, pregorje mi, če se to zgodi

SSKJ²

pregorljív -a -o prid. (ī í)
teh. v ognju neobstojen: pregorljive snovi

SSKJ²

pregospôski -a -o prid.(ó)
preveč gosposki: pregosposki je zanjo / stanovanje se mu je zdelo pregosposko

pregospôsko

prisl.:

pregosposko opremljena soba

SSKJ²

pregóst -a -o tudi -ó prid. (ọ̑ ọ́)
preveč gost: pregosta tekočina; jed je naredila pregosto / pregosti zobje / pregosta ščetka

SSKJ²

pregostobeséden -dna -o prid. (ẹ̑)
preveč gostobeseden: pregostobeseden je / ekspr. pregostobesedno pisanje

SSKJ²

pregovárjanje -a s (ȃ)
glagolnik od pregovarjati: vse pregovarjanje staršev je bilo brez uspeha / po kratkem pregovarjanju so jih sprejeli

SSKJ²

pregovárjati -am nedov. (ȃ)
1. z besedami si prizadevati doseči, da bi kdo
a) spremenil svojo prvotno odločitev: obljubil je, da bo šel, pa ga doma pregovarjajo; branili so mu in ga pregovarjali / začela ga je pregovarjati
b) storil kaj prvotno nenameravanega: pregovarjal ga je, da bi ga vzel v uk; pregovarjal jih je, naj ostanejo
2. nar. ugovarjati: ni hotel pregovarjati materi

pregovárjati se

prerekati se, pričkati se:

ni se hotel pregovarjati o tem

pregovarjal se je z dijaki, kdo je boljši pisatelj

dolgo, glasno se pregovarjati

SSKJ²

pregôvor -a m (ȏ)
ljudska književna zvrst, ki kratko, navadno v prispodobi, izraža kako življenjsko izkušnjo: sklicuje se na to, kar pravi pregovor; zbirati pregovore / vremenski pregovori
● knjiž. njegov pogum je prešel v pregovor je postal splošno znan

SSKJ²

pregôvoren -rna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na pregovor: pregovorni stavki / knjiž. pregovorna gostoljubnost splošno znana, zelo velika

SSKJ²

pregovoríti -ím dov., pregovóril; nam. pregovôrit in pregovorít (ī í)
1. z besedami doseči, da kdo
a) spremeni svojo prvotno odločitev: obljubil je, vendar ga lahko še drugi pregovorijo; upajo, da ga bodo pregovorili / ne da se pregovoriti
b) stori kaj prvotno nenameravanega: pregovorili so jo, da je šla na potovanje; pregovoril jih je, da so se vrnili
2. star. spregovoriti: po cele tedne ni z nikomer pregovoril / na cesti jo je pregovoril ogovoril

SSKJ²

pregovorljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. sposoben pregovoriti: pregovorljiv glas, smehljaj

SSKJ²

pregôvornost -i ž (ȏ)
lastnost, značilnost pregovornega: iskanje nenavadnih besed in ljudske pregovornosti

SSKJ²

pregrabíti in pregrábiti -im, in pregrábiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
z grabljenjem priti z enega konca česa na drugega: kolikokrat je že pregrabila te travnike / skakalnico so pregrabili z železnimi grabljami / igrišče bo treba pregrabiti in povaljati znova pograbiti

SSKJ²

prégrad -a m (ẹ́)
zastar. ločen, ograjen prostor; pregrada: pregrad za konja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

pregráda -e ž (ȃ)
1. naprava za ločevanje
a) prostora: konji so dvigali glave izza pregrad; lesena, montažna, premična pregrada / pregrada deli predsobo / ločiti prostor s pregrado pregraditi prostor / korito s pregrado
b) koga, česa v prostoru: postaviti med privezani živali pregrado / visoke gore so naravna pregrada med obema deželama
// navt. stena, ki vzdolžno ali prečno deli ladijski prostor: pregledati pregrade / centralna pregrada narejena od krme do premca, da opira posamezne krove; neprepustna pregrada kovinska pregrada, narejena od boka do boka za zadrževanje vode
2. ločen, ograjen prostor: zapreti svinje v pregrade / zapluti skozi dvignjeno zapornico v pregrado / polne pregrade krompirja
3. naprava, ki onemogoča, ovira prehod: zavarovati mejo z jarki in pregradami; pregrada na cesti / večja količina padavin ob gorskih pregradah
// naprava, nameščena prečno na tok vode: betonske poplavne pregrade; hudourniške pregrade; reka z zapletenim sistemom pregrad in jezov
4. ekspr. kar onemogoča, ovira sodelovanje: rasne, socialne pregrade; pregrada med dijaki in profesorji / etnične skupnosti morajo biti most in ne pregrada med narodi / lomiti moralne pregrade norme
♦ grad. dolinska pregrada velik jez, ki zadržuje veliko količino vode

SSKJ²

pregrádek -dka m (ȃ)
ločen, ograjen del prostora, navadno za ležišče: otroka, speča v pregradku; ležala je na železni postelji v pregradku
// ločen, ograjen prostor sploh: spraviti konja iz pregradka; narediti pregradek za kokoši / znositi jabolka v pregradke na podstrešju

SSKJ²

pregráden -dna -o prid. (ȃ)
predelen: pregradna stena

SSKJ²

pregradítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pregraditi: pregraditev hodnika z leseno steno / pregraditev poslovnih prostorov v stanovanje

SSKJ²

pregradíti -ím dov., pregrádil (ī í)
1. s kako napravo ločiti
a) prostor: pregraditi hodnik; pregraditi z omarami, zidom / pregraditi prostor v več enot / pregraditi cev, korito
b) koga, kaj v prostoru: pregraditi divje živali
2. namestiti napravo, ki onemogoča, ovira prehod: pregraditi cesto
// namestiti napravo prečno na tok vode: pregraditi reko
3. publ. preurediti, predelati: pregraditi letalo za prevoz rakete / pregraditi na električni pogon

pregrajèn

-êna -o:

pregrajena predsoba

SSKJ²

pregrádnja -e ž (ā)
publ. preureditev, predelava: pregradnja stanovanja / pregradnja rakete na klasična goriva

SSKJ²

pregrája -e ž (ȃ)
1. naprava za ločevanje
a) prostora: delovni prostor s pregrajo; lesena pregraja; pregraja iz omar / prostor ima več pregraj je večkrat pregrajen
b) koga, česa v prostoru: postaviti pregraje med živali / s pregrajo ločiti posamezne vrste blaga / kopne državne meje se naslanjajo na gorsko pregrajo
// zastar. ločen, ograjen prostor; pregrada: odpeljati konja v pregrajo
2. naprava, ki onemogoča, ovira prehod: napraviti okope in pregraje / svatje so se ustavili pred pregrajo
// naprava, nameščena prečno na tok vode: betonska pregraja v hudourniku
3. ekspr. kar onemogoča, ovira sodelovanje: premagati blokovske pregraje; družbene, formalne, rasne pregraje / ni maral delati pregraj med seboj in očetom

SSKJ²

pregrajeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. s kako napravo ločevati
a) prostor: dolge predsobe navadno pregrajujejo
b) koga, kaj v prostoru: pregrajevati živali v hlevu, da se ne bi grizle
2. nameščati napravo, ki onemogoča, ovira prehod: pregrajevati ceste

SSKJ²

pregŕd -a -o in -ó prid. (ȓ ŕ)
1. preveč grd: prestara je in pregrda / nobeno delo ni pregrdo zanj
2. ekspr. zelo grd: pregrdo ravnanje / pregrd si bil z njo

pregrdó

tudi pregŕdo prisl.:

pregrdo jo gleda

SSKJ²

pregrébati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
z grebenjem mešati: pregrebati prst; pregrebati žito, da se prezrači / roke so pregrebale med krompirjem / kokoši pregrebajo grebejo; pren., ekspr. pregrebati po duši

SSKJ²

pregrêbsti -grêbem dov., pregrébel pregrêbla; tudi pregrêben (é)
z grebenjem premešati: pregrebsti prst, žito

SSKJ²

pregréha -e ž (ẹ̑)
rel. kar je kdo storil zlasti moralno slabega, oporečnega: odpustil mu je vse pregrehe / kesati se pregreh grehov / knjiž. broditi v pregrehah
// ekspr. prekršek, prestopek: očitali so mu različne pregrehe; pregreha nad predpisi / popustljivost je bila velika pregreha

SSKJ²

pregrênek in pregrenák -grênka -o in -ó prid. (é ȃ é)
1. preveč grenek: čaj si pripravila pregrenek
2. ekspr. zelo grenek: pregrenko zdravilo / pregrenki spomini

SSKJ²

pregréšek -ška m (ẹ̑)
ekspr. prekršek, prestopek: očitali so mu različne pregreške; kaznovan je bil zaradi pregreška
// napaka, pomanjkljivost: nihče ni brez pregreška

SSKJ²

pregréšen -šna -o prid.(ẹ́ ẹ̄)
nanašajoč se na pregreho: pregrešne misli, želje / zakriviti pregrešno dejanje

pregréšno

prisl.:

pregrešno govoriti

SSKJ²

pregrešíti -ím dov., pregréši; pregréšil (ī í)
povzročiti kaj slabega, nepravilnega; zagrešiti: kaj si pa pregrešil / veliko hudih napak je pregrešil

pregrešíti se

rel.

narediti kaj zlasti moralno slabega, oporečnega:

niti v mislih se ni pregrešil

pregrešil si se nad očetom, zoper očeta

/ s takim dejanjem se boš pregrešil

ekspr. narediti kaj, kar ni v skladu s pravilnim: pregrešil si se proti novim predpisom / pri hrani se večkrat pregreši

SSKJ²

pregréšnost -i ž (ẹ́)
rel. lastnost, stanje pregrešnega: njena pregrešnost je postala očitna / moralna pregrešnost

SSKJ²

pregréti -grêjem dov. (ẹ́ ȇ)
segreti skozi površino, v celoti: snov je treba pred obdelavo pregreti; zemlja se mora pred setvijo pregreti / sonce je pregrelo blazine; ekspr. na vroči skali sem se čisto pregrel
// nav. ekspr. preveč segreti: pregreti mleko; kosilo sem si pregrel

pregréti se

nav. ekspr.

postati zelo vroč, znojen:

pregrel se je in prehladil

če boš tako delal, se boš pregrel

pregrét

-a -o:

pregret zrak

♦

avt. pregret motor trajno poškodovan motor zaradi prevelikega segretja motornih delov; fiz. pregreta para para, segreta na temperaturo, višjo od vrelišča; pregreta tekočina tekočina, segreta na temperaturo, višjo od vrelišča, ne da bi izparela

SSKJ²

pregrétje -a s (ẹ̑)
glagolnik od pregreti: pregretje zemlje / preprečiti pregretje motorja

SSKJ²

pregrétost -i ž (ẹ̑)
stanje pregretega: zaradi pregretosti je zbolel za pljučnico / preprečiti pregretost motorja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

pregreválec -lca [tudi pregrevau̯ca] m (ȃ)
strojn. pregrevalnik: pregrevalec se je pokvaril

SSKJ²

pregreválen -lna -o prid. (ȃ)
ki pregreva: pregrevalna kopel / pregrevalni element

SSKJ²

pregreválnik -a m (ȃ)
strojn. del parnega kotla za pregrevanje pare: napolniti pregrevalnik

SSKJ²

pregrévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od pregrevati: pregrevanje železa / preprečiti pregrevanje stroja

SSKJ²

pregrévati -am nedov. (ẹ́)
segrevati skozi površino, v celoti: pregrevati železo / sonce je pregrevalo mravljišče
// nav. ekspr. preveč segrevati: pregrevati jed; mleka ni treba pregrevati

pregrévan

-a -o:

pregrevan zrak

SSKJ²

pregrinjálce -a s (ā)
nav. ekspr. manjšalnica od pregrinjalo: na lahko je dvignila pregrinjalce / čipkasto posteljno pregrinjalce

SSKJ²

pregrinjálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je za pregrinjanje, pokrivanje: obložiti predale s pregrinjalnim papirjem; pregrinjalno platno

SSKJ²

pregrinjálo -a s (á)
kos tkanine, navadno določene oblike, s katerim se kaj pregrinja, pokriva: z resicami obrobljeno pregrinjalo; svileno pregrinjalo / posteljno pregrinjalo / namizno pregrinjalo prt; sobo je delilo v dva prostora rožasto pregrinjalo zavesa; ramena ji je pokrivalo volneno pregrinjalo ogrinjalo; pregrinjalo za tovornjake plahta
// ekspr. kar kaj pregrinja, prekriva: trave so pripravile mehka pregrinjala za tisoče gnezd; pren. nad njima se je bočilo črno pregrinjalo noči

SSKJ²

pregrínjati -am nedov. (í)
1. dajati pregrinjalo čez kaj: pregrinjati postelje / vso noč je pregrinjala otroka z odejo pokrivala / ko so prihajali gostje, je šele pregrinjala mizo pogrinjala
2. nav. ekspr. delati, da je kaj (v celoti) nevidno; prekrivati: megla pregrinja dolino; pren., ekspr. srce mu pregrinja žalost

SSKJ²

pregrísti -grízem dov. (í)
z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: miši so pregrizle vrečo na več mestih / ekspr. rjaveča žica pregrize cev
// z grizenjem razdeliti na dva dela: pregristi vrv
● ekspr. vsako besedo mu pregrize pregrizne; ekspr. teh klancev ne pregrizeš v enem dnevu prehodiš; miš je pregrizla pot skozi zid z grizenjem naredila

pregrísti se

z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega:

ličinka se pregrize skozi ovoj

ekspr. reka se pregrize skozi sotesko

pren., ekspr. pregristi se skozi težave

ekspr. s težavo prebrati, preštudirati: pregristi se skozi knjigo, podatke

ekspr.

s težavo priti kam:

pregrizel se je na prostost

/ pregristi se do lastnega prepričanja, spoznanja

SSKJ²

pregrízniti -em dov. (í ȋ)
s stiskom zob narediti luknjo: pregriznil je cevko / volk je pregriznil ovci vrat
// s stiskom zob razdeliti na dva dela: pregrizniti sukanec, zrno
● ekspr. vsako besedo mu pregrizne onemogoči mu povedati do konca; v govorjenju, pripovedovanju skuša najti drugačen smisel, kot v njem je

SSKJ²

pregrizováti -újem nedov. (á ȗ)
s stiskom zob delati luknjo, luknje v kaj: podlasica je pregrizovala kokošim vratove
// s stiskom zob deliti na dva dela: pregrizovati pšenična zrna

SSKJ²

pregrníti in pregŕniti -em dov. (ī ŕ)
1. dati pregrinjalo čez kaj: pregrnila je zaboj, da jima je bil za mizo / pregrniti mizo pogrniti; pregrniti z odejo, papirjem, prtom pokriti; pren., ekspr. pregrnil je sedanjost s preteklostjo
// knjiž., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: veselje ga je pregrnilo / žalost mu je pregrnila obraz
2. nav. ekspr. narediti, da je kaj (v celoti) nevidno; prekriti: megla je pregrnila dolino; oblaki pregrnejo nebo / mah je pregrnil skale

pregŕnjen

-a -o:

belo pregrnjena miza

rdeče pregrnjena tribuna

z oblaki pregrnjeno nebo

SSKJ²

pregrób -a -o stil. -ó prid. (ọ̑ ọ̄)
preveč grob: za jopico je ta volna pregroba / pregrob človek / pregrobe metode / pregroba opredelitev kake teorije

pregróbo

tudi pregrobó prisl.:

pregrobo mleta kava

SSKJ²

pregrôzen -zna -o prid. (ȏ)
1. preveč grozen: novica je bila pregrozna, da bi jo lahko povedal materi
2. ekspr. grozen: videl je pregrozne prikazni / pregrozno maščevanje

SSKJ²

pregrúntati -am dov. (ú)
pog. premisliti, razmisliti: to je treba še pregruntati

SSKJ²

pregrupácija -e ž (á)
pregrupiranje: pregrupacija čet / pregrupacija političnih sil / pregrupacija otrok iz dijaških domov v druge ustanove

SSKJ²

pregrupíranje -a s (ȋ)
glagolnik od pregrupirati: pregrupiranje vojaških enot / v stranki je prišlo do pregrupiranja sil / začelo se je pregrupiranje mladincev

SSKJ²

pregrupírati -am dov. (ȋ)
1. na novo razdeliti, razvrstiti: pregrupirati brigado; uporniki so se pregrupirali / pregrupirati gradivo v arhivu; meščanstvo se je pregrupiralo v različne stranke
2. uvrstiti iz ene skupine v drugo: več mladincev so pregrupirali; kmalu so ga pregrupirali

SSKJ²

pregugávati se -am se nedov. (ȃ)
gugajoč se prihajati z enega konca česa na drugega: opice se pregugavajo po vejah / pregugavati se od drevesa do drevesa

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

pregúliti -im dov., pregúlila in pregulíla (ú)
nav. ekspr. z dolgo rabo, uporabo povzročiti, da se površina izrabi: preguliti obleko na komolcih

pregúljen

-a -o:

preguljene zavese

SSKJ²

pregúrati -am dov. (ȗ)
nižje pog. prebiti2, preživeti: bomo že kako pregurali

SSKJ²

prehajáč -a m (á)
knjiž. kdor gre čez kaj: streljali so na vsakega prehajača, ki so ga opazili na mostu

SSKJ²

prehajálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki prehaja, navadno z enega stanja v drugo: prehajalne oblike, značilnosti / prehajalni toni; prehajalne barve

SSKJ²

prehájanje -a s (ȃ)
glagolnik od prehajati: opazovali so prehajanje vojakov čez reko; prehajanje vozila z enega prometnega pasu na drugega / prehajanje državne meje / prehajanje na nov sistem je povzročilo nekaj težav; začelo se je prehajanje na serijsko proizvodnjo / prehajanje proletariata na oblast je bil dolgotrajen proces / poskušal je slikati prehajanje barv

SSKJ²

prehájati -am nedov. (ȃ)
1. hoditi čez kaj: drug za drugim so prehajali cesto; vojska je cel dan prehajala reko / čez našo deželo so večkrat prehajale vojne vihre / toplota prehaja s toplejšega telesa na hladnejše
♦ jezikosl. glagolsko dejanje prehaja na predmet
// zastar. iti mimo česa: večkrat je prehajal njihovo hišo, pa se nikoli ni oglasil pri njih
2. s predlogom spreminjati, menjavati:
a) okolje: začeli so prehajati v sosednji oddelek; gostje so počasi prehajali v senco / velika večina vojakov je prehajala h gverilcem / prehajati od znanosti k politiki
b) način dela, delovanja: gimnazije so prehajale z razrednega na predmetni pouk; od lahkih vaj postopoma prehajamo na težje / od pisanja pesmi je prehajal k pisanju črtic in novel / pri poučevanju je treba prehajati od znanega k neznanemu / prehajamo na drugo točko dnevnega reda začenjamo obravnavati probleme, predstavljene v drugi točki dnevnega reda
c) način obstajanja: pri delu mišic prehaja sladkor v mlečno kislino; voda že pri navadni temperaturi prehaja v plinasto stanje / tu stena prehaja v položno pobočje / barve jesenskega gozda so prehajale iz žareče rumenih v motno rjave / pomlad je prehajala v poletje
č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: posestvo prehaja od očeta na sina; mesto je prehajalo iz rok sovražnikov v roke domačih / hiša prehaja iz rok v roke lastniki se pogosto menjajo / dolžnosti, pravice prehajajo na dediče
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začenjanje dejanja, kot ga določa samostalnik: začeli so prehajati v napad, v obrambo / pogovor je prehajal v prepir; zabava je prehajala v bučno razgrajanje
3. publ. pojavljati se nad določeno stopnjo, mero; presegati: publikacija ponekod prehaja značaj dokumentacije; njegova dramska praksa je daleč prehajala teoretična pojmovanja
4. knjiž. minevati, končevati se: leta mi zelo hitro prehajajo; noč je prehajala za nočjo, njega pa ni bilo domov
5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik; obhajati: ob misli, kaj vse bi se lahko zgodilo, jo je prehajala groza; zaradi smradu me je prehajala slabost / po vsem telesu jo je prehajala hladna drhtavica
● ekspr. to mu že prehaja v navado tega se navaja; ekspr. ponižnost in vdanost ji že prehajata v meso in kri popolnoma se ju bo navadila; knjiž. ti dogodki prehajajo v zgodovino postali bodo znani zaradi svoje pomembnosti; knjiž. ko je vzel zdravilo, mu je začelo prehajati se mu je začelo stanje boljšati

prehájati se

zastar.

sprehajati se:

molče sta se prehajala po gozdu

prehajáje

novica je prišla do nas, prehajaje iz ust do ust

prehajajóč

-a -e:

jekleno modra, v zelenkasto prehajajoča barva

prehajajoča divjad

odmev prehajajočih neviht

v naturalizem prehajajoča zgodba

SSKJ²

prehájkati -am dov. (ȃ)
med narodnoosvobodilnim bojem s hajkanjem priti z enega konca česa na drugega: dve nemški diviziji sta prehajkali vso Gorenjsko / niso mogli prehajkati vseh notranjskih gozdov

SSKJ²

prêhistóričen1 -čna -o prid. (ȇ-ọ́)
knjiž. predzgodovinski: prehistorično kurišče / prehistorični človek

SSKJ²

prehistóričen2 -čna -o prid. (ọ́)
preveč historičen: romanu škodi prehistorična obdelava

SSKJ²

prehítek -tka m (ȋ)
knjiž. (časovna) prednost: dovolil jim je nekaj prehitka / ladja je imela eno uro prehitka je prehitela za eno uro
// glagolnik od prehiteti: pri zidanju so se bali prehitka sosedov
♦ šport. dejstvo, da je igralec pri nogometu, hokeju na ledu pri podaji bližje nasprotnikovih vrat kot nasprotni igralci; ofsajd

SSKJ²

prehitênje -a s (é)
knjiž. glagolnik od prehiteti: pri prehitenju se je spotaknil in padel / križanje in prehitenje vlakov

SSKJ²

prehíter -tra -o prid.(í ȋ)
preveč hiter: prehiter je, da bi ga lahko dohiteli / prehitra hoja / prehitra in nepremišljena ženitev

prehítro

prisl.:

prehitro govoriti

čas prehitro teče

SSKJ²

prehitéti -ím dov., prehítel (ẹ́ í)
1. s hitrejšim premikanjem priti pred koga, ki gre spredaj: tekel je, da bi ga prehitel; prehitela jo je za nekaj korakov / avtomobil je prehitel avtobus ravno na ovinku
2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: s svojimi nazori je prehitel sodobnike; v proizvodnji celuloze smo prehiteli marsikatero državo; prehiteti koga v razvoju, tekmovanju, znanju / pri delu ga je vedno prehitel
3. nav. ekspr. narediti kaj prej kot kdo drug: hotel je nekaj reči, pa ga je sin prehitel; žena ga je s šoferskim izpitom prehitela; prehiteti koga z odgovorom
// pojaviti se prej, kot se pričakuje, želi: bal se je, da jih prehiti noč; hitiva, da naju ne prehitita mraz in sneg / zadnje podražitve so precej prehitele zvišanje osebnih dohodkov
● ekspr. njega je prehitel čas ni se prilagodil razmeram; ni napreden; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; ekspr. pri pisanju spominov ga je prehitela smrt umrl je, preden jih je napisal, dokončal; ekspr. prehitel je vsako njeno željo jo je takoj, predčasno izpolnil; prehitel ga je za (en) krog za čas, v katerem se prevozi, prehodi določena krožna pot; ekspr. žena se boji, da bi jo prehitelo da bi rodila pred določenim, izračunanim rokom

prehitéti se

ekspr.

prenagliti se:

vse prej premisli, nikoli se ne prehiti

preveč hiteti:

ni se bati, da bi se prehitel

SSKJ²

prehiteváč -a m (á)
knjiž. avtomobilist, ki (rad) prehiteva: na cestah so najbolj nevarni prehitevači

SSKJ²

prehiteválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prehitevanje: prehitevalni pas / prehitevalna hitrost

SSKJ²

prehitévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od prehitevati: nepravilno, prepovedano prehitevanje; prehitevanje po desni strani / prehitevanje v rasti, razvoju / prehitevanje dogodkov, možnosti / prehitevanje konfliktov preprečevanje

SSKJ²

prehitévati -am nedov. (ẹ́)
1. s hitrejšim premikanjem prihajati pred koga, ki gre spredaj: ljudje so jih dohitevali in prehitevali; prehitevati kolono vozil; prehitevati levo, na ovinku; v teku prehitevati
2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: svoje kolege je prehitevala z izpiti in ocenami / proizvodnja prehiteva potrošnjo je večja
3. nav. ekspr. delati kaj prej kot kdo drug: prehitevati koga v rasti, razvoju; prehitevati z odgovorom / beseda prehiteva besedo
// pojavljati se prej, kot se pričakuje, želi: podražitve so zelo prehitevale zvišanje plač
● njegova ura prehiteva kaže več, kot je v resnici; ekspr. prehitevati dogodke vnaprej ukrepati ne glede na razvoj česa; ekspr. delo ga vedno prehiteva ga ima več, kot ga lahko opravi; ekspr. njene želje prehitevajo možnosti so večje kot možnosti

prehitévati se

nav. ekspr.

smiselno nepovezano, nelogično pripovedovati:

ne zna pripovedovati po vrsti, vedno se prehiteva

ekspr. kosati se: prehitevati se v pridnosti

knjiž.

prenagljeno ravnati:

vse dobro premisli, nikoli se ne prehiteva

prehitevati se z odločitvami

●

ekspr. vprašanja otrok so se kar prehitevala bilo jih je zelo veliko

prehitevajóč

-a -e:

prehitevajoči avtomobili

prehitevajoče se besede

prehitévan

-a -o:

prehitevano vozilo

SSKJ²

prehitévček -čka m (ẹ̑)
knjiž. prezgodaj rojen otrok: prehitevčka so za silo oskrbeli

SSKJ²

prehlàd -áda m (ȁ á)
vnetje sluznice, navadno na dihalih, z nekoliko povišano temperaturo: nalesti se prehlada / odporen je proti prehladu ne prehladi se hitro

SSKJ²

prehláden1 -dna -o prid. (ȃ)
navadno v zvezi prehladna bolezen ki jo povzroči prehlad: zelo je odporen proti različnim prehladnim boleznim

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prehláden2 -dna -o stil. -ó prid. (á)
preveč hladen: čaj je že prehladen; prehladna soba; vreme je postalo prehladno

SSKJ²

prehladíti -ím dov., prehládil (ī í)
z ohladitvijo povzročiti vnetje sluznice, navadno na dihalih: prehladiti otroka; pazi, da se ne prehladiš / zelo je prehladil črevesje; prehladiti si mehur
● ekspr. prehladiti testo z ohladitvijo povzročiti, da testo ne vzhaja

prehlajèn

-êna -o:

prehlajeni otroci naj ostanejo doma

doma so vsi prehlajeni

zelo si prehlajen

SSKJ²

prehlájati -am nedov. (á)
večkrat prehladiti: prehlajati otroka; na jesen se prehlajam

SSKJ²

prehlajênje -a s (é)
glagolnik od prehladiti: bal se je prehlajenja

SSKJ²

prehlajênost -i ž (é)
stanje prehlajenega človeka: kljub prehlajenosti je odpotoval

SSKJ²

prehlapíti -ím dov., prehlápil (ī í)
fiz. destilirati: nekatere snovi se ne dajo prehlapiti

SSKJ²

prehòd -óda m (ȍ ọ́)
1. glagolnik od preiti, prehajati: povečalo se je število prehodov čez mejo; prehod čez progo je prepovedan; preprečiti prehod čet čez reko / raziskovati prehod žarkov skozi različne snovi / za prehod meje ne potrebujemo vizuma / prehod od manufakturnega načina dela na industrijskega / pospeševati je treba prehod na ekonomske cene; prehod na decimalni sistem / prehod lastnine na drugo osebo / na prehodu hriba v ravnino si je zgradil hišo / opazoval je prehode barv na nebu / pred prehodom na dnevni red so izvolili člane nekaterih komisij
// navadno s predlogom čas, ko kaka doba preneha obstajati in se začne nova: zgodilo se je na prehodu iz devetnajstega stoletja v dvajseto; ob prehodu starega veka v srednji vek
2. kraj, prostor, kjer je mogoče priti z ene strani na drugo stran česa: iskati prehod čez reko; stopiti v prehod / prehod v ulico je zaprt / med klopmi je bil širok prehod; nizek, ozek, skalnat prehod; podzemni prehod / železniški prehod kraj, prostor, kjer se križata železniška proga in cesta, pot; prehod za pešce zaznamovani del cestišča, na katerem morajo vozniki dati pešcem prednost / mejni prehod kraj, prostor, kjer je dovoljeno preiti, prestopiti državno mejo
// hodnik skozi stavbo s trgovinami na obeh straneh, ki povezuje dve vzporedni ulici: šel je skozi prehod; slikovit je srednji del hiše z arkadnim prehodom / prehod pod nebotičnikom
♦ arheol. mejni pas med dvema značilnima deloma na posodi; rad. združitev konca enega dela programa z začetkom drugega po določenem načrtu

SSKJ²

prehóden1 -dna -o prid. (ọ̄; jezikosl. ọ̑)
1. namenjen za prehod: veža je prehoden prostor; Slovenija je prehodno ozemlje s severa na jug / to je prehodni hodnik za na dvorišče; stanovati v prehodni sobi
// kjer je prehod: prehodne točke na meji
2. ki je med koncem česa in začetkom česa drugega: književnost prehodnega časa; to je prehodno obdobje med vojno in mirom / njegov roman je najbolj pomembno prehodno delo literature med 18. in 19. stoletjem / zdaj je vse še v prehodnem stanju
// ki je za čas med dvema obdobjema: to so prehodne določbe / kupil si je nov prehodni plašč
3. ki se ne mudi, ne ostane kje dalj časa: v hotelu je bilo poleg stalnih gostov tudi nekaj prehodnih
4. ki traja malo časa: nastopila bo le prehodna ohladitev; za jutri so vremenoslovci napovedali prehodne padavine; to so samo prehodne težave; dobil je prehodno zaposlitev / publ. ta odlok je prehodnega značaja
♦ elektr. prehodni preklop prehod z enega tokokroga na drugega brez prekinitve tokokroga; gozd. prehodna doba čas, v katerem preide drevo glede na prirastek lesa iz enega debelinskega razreda v drugega; jezikosl. prehodni glagol glagol s predmetom; lov. prehodna divjad divjad, ki ne živi stalno v istem lovišču; ped. prehodni mladinski dom dom za moteno mladino, ki ima tu začasno oskrbo in kjer jo ustrezno usmerjajo; teh. prehodni meh nagubane stene in strop na prehodu med dvema deloma prevoznega sredstva; tur. prehodni turizem turizem, ki se ukvarja s prehodnimi gosti; žel. prehodni mostiček naprava, ki pri vlaku omogoči prehod iz enega vagona v drugega; prehodna postaja zadnja postaja na progi, kjer ta prehaja z enega upravnega območja kake železniške uprave na območje druge železniške uprave

SSKJ²

prehóden2 in prehôden -dna -o prid. (ọ̄; ó)
ki se da prehoditi: ta razdalja je prehodna v dveh urah
// po katerem se da hoditi, voziti: zasneženi prelaz bo prehoden šele čez mesec dni; voda je ponoči odtekla in cesta je spet prehodna in prevozna

SSKJ²

prehodíšče -a s (í)
star. prehod: mesto je bilo dobro prehodišče / dolgo in široko obokano prehodišče

SSKJ²

prehodíti -hódim dov. (ī ọ́)
hodeč opraviti določeno pot: danes smo prehodili osem kilometrov; veliko smo že prehodili / lovil je sapo, kot da je prehodil dolgo pot
// hodeč priti z enega konca česa na drugega: večkrat je prehodil sobo; prehodil je travnik in prišel do gozda / prehodil je ves vrt, pa ni našel izgubljenih ključev; prehodila je dvorišče po dolgem in počez; pren. gospodarstvo mora prehoditi težko pot do stabilizacije
● ekspr. prehodil je ves svet, pa tako lepega mesta še ni videl prepotoval; pog. prehoditi bolezen preboleti jo, ne da bi ležal; ekspr. ure in ure sta prehodila, ne da bi spregovorila besedo hodeč prebila, preživela

prehodíti se

nav. ekspr.

s hojo se razgibati:

z vami bom šla kos poti, da se malo prehodim

bolnik se je vsak dan malo prehodil

/ konje je gonil na travnik, da so se prehodili

prehodívši

zastar.:

prehodivši nekaj korakov, se je ustavil

prehójen

-a -o:

ozreti se na prehojeno pot

ta pot ni bila še nikoli prehojena

vse dvorišče je prehojeno in poteptano

SSKJ²

prehódnica -e ž (ọ̑)
star. dovolilnica za prehod meje: ni mogel čez mejo, ker ni imel prehodnice / napisati prehodnico
♦ geom. ploskev, vrinjena med dve ločeni ploskvi tako, da tvori neprekinjen in neoviran prehod z ene ploskve na drugo; grad. del cestišča, železniške proge, ki omogoča boljši prehod krožnega loka v ravni del cestišča, železniške proge; žel. naprava, ki pri vlaku omogoča prehod iz enega vagona v drugega

SSKJ²

prehódnik -a m (ọ̑)
1. nav. ekspr. kdor se ne mudi, ne ostane kje dalj časa: v domu so imeli tudi nekaj sob za prehodnike / povsod je bil samo prehodnik in se ni mogel vključiti v družbo
2. kdor živi, ustvarja v času med dvema obdobjema: tega slikarja imamo lahko za prehodnika od impresionizma k ekspresionizmu

SSKJ²

prehódnost1 -i ž (ọ̄)
lastnost, značilnost prehodnega: gre le za prehodnost teh negativnih pojavov; motila ga je prehodnost ukrepov; to je dokument o prehodnosti našega obdobja
♦ jezikosl. glagolska prehodnost lastnost glagola s predmetom

SSKJ²

prehódnost2 in prehôdnost -i ž (ọ̄; ó)
lastnost, značilnost prehodnega: prehodnost ceste je bila dobra

SSKJ²

prehrámben -bna -o in prehrámben -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prehranjevanje, hranjenje: nimajo nobenih prehrambnih možnosti; nove prehrambne navade / izguba prehrambne vrednosti sadja hranilne vrednosti
// publ. živilski: pomembni prehrambni artikli, proizvodi / prehrambna industrija / skupni prehrambni fond

SSKJ²

prehrámbenik -a m (ȃ)
1. podjetnik ali podjetje, ki se ukvarja s prodajo prehrambenih izdelkov: vrednost delnic švicarskega prehrambenika je padla; pivovarji, trgovci in prehrambeniki
2. strokovnjak za prehrano: nasveti prehrambenikov; veterinarji, zdravniki in prehrambeniki / društvo prehrambenikov

SSKJ²

prehrána -e ž (ā)
kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi; hrana: preskrbeti prehrano za zimo; stroški za prehrano / paziti na prehrano otrok / dietična prehrana; umetna prehrana; uravnotežena prehrana ki daje človeku v optimalnih količinah in razmerjih vse potrebne hranljive snovi
// prehranjevanje, hranjenje2: dopolnilna prehrana delavcev; organizirati množično prehrano / družbena prehrana delavcev prehrana, ki jo organizira podjetje, krajevna skupnost ipd.

SSKJ²

prehranítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prehraniti: prehranitev živine čez zimo / stroški za prehranitev

SSKJ²

prehraníti in prehrániti -im, in prehrániti -im dov. (ī á ā; á ā)
s hranjenjem, vzdrževanjem povzročiti, da kdo (še) živi: prehraniti je moral veliko otrok / prehraniti živino čez zimo prekrmiti
// ekspr. nahraniti2: prehranil in prenočil jih je

prehránjen

-a -o:

preslabo prehranjeni ljudje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prehranítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prehranitev: izračunati prehranitvene stroške / prehranitvena plast zemlje

SSKJ²

prehránjati -am nedov. (á)
prehranjevati: prehranjati je moral številno družino

SSKJ²

prehránjenost -i ž (ā)
od prehrane odvisno stanje organizma: ugotoviti, kakšna je prehranjenost prebivalstva

SSKJ²

prehranjeválec -lca [prehranjevau̯ca tudi prehranjevalca] m (ȃ)
hranilec2: prehranjevalec otrok

SSKJ²

prehranjeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prehranjevanje, hranjenje: velike prehranjevalne potrebe / ugotoviti prehranjevalno pot pri živalih

SSKJ²

prehranjeválka -e [prehranjevau̯ka tudi prehranjevalka] ž (ȃ)
hranilka: bila je edina prehranjevalka družine

SSKJ²

prehranjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od prehranjevati: prehranjevanje otrok / poskrbel je za prenočevanje in prehranjevanje vojske / umetno prehranjevanje organizma

SSKJ²

prehranjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. nav. ekspr. preživljati, vzdrževati: prehranjeval jo je oče; s tako plačo ni mogel prehranjevati sebe in družine
2. dajati komu hrano; hraniti2: ves čas nas prehranjuje in preživlja; prehranjuje se v lokalu / srčno mišico prehranjuje kri

prehranjeváti se

navadno v zvezi s s, z

jesti,

uživati:

zanimalo nas je, s čim se te živali prehranjujejo

prehranjevati se z izrazito živalsko hrano

prehranjujóč

-a -e:

prehranjujoč otroke, ni mogel skrbeti zase

prehranjujoči se enocelični organizem

SSKJ²

prehránski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prehrano: slovenske prehranske posebnosti / prehranske razmere v deželi
// publ. živilski: poraba prehranskih proizvodov / prehranska industrija

SSKJ²

prehrúpen -pna -o prid. (ū)
preveč hrupen: prehrupna zabava / prehrupni otroci / prehrupen človek

SSKJ²

prehúd -a -o in -ó prid. (ȗ ú)
preveč hud: prehudi starši / ne bodi prehud z njo / prehudi časi so bili, da bi se jih radi spominjali / prehud mraz, veter; takrat je bila prehuda revščina / prehuda bolečina / zgodila se mu je res prehuda krivica
● ekspr. to bi bil prehud udarec zanjo to bi jo preveč prizadelo

prehudó

prisl.:

prehudo me zebe, da bi še ostal

/ v povedni rabi če bo prehudo, bom odšla

SSKJ²

prehudíčiti -im dov. (í ȋ)
ekspr. prevarati, ukaniti: prehudičil je zvitega tekmeca / prehudičil bi samega vraga

SSKJ²

prehvalíti in prehváliti -im dov. (ī á)
nav. ekspr. izraziti dovolj, veliko hvale, priznanja: ne more ga prehvaliti
// izraziti preveč hvale, priznanja: marsikaj je prehvalil

SSKJ²

preideálen -lna -o prid. (ȃ)
preveč idealen: preidealno dekle je, da bi lahko to storilo

SSKJ²

preigráti -ám dov. (á ȃ)
1. z igranjem priti (od začetka) do konca glasbenega dela: preigrati partituro; z občutkom preigrati uvod / ekspr. te valčke so že stokrat preigrali izvedli
// nav. ekspr. z igranjem preglasiti, preseči: harmonika je preigrala vse glasove
2. z boljšo igro doseči premoč: gostje so dobro začeli in popolnoma preigrali domačine; pren., publ. preigrati politične nasprotnike
// šport. spraviti žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca: preigral je več nasprotnikov in dal gol
3. igraje zlasti družabne igre prebiti, preživeti: kvartopirci so noč preigrali in prekričali
● ekspr. preigrali so že vse Cankarjeve drame uprizorili; ekspr. dosti je preigral na harmoniko igral; publ. igralec je zadrego spretno preigral skril z igro
♦ šah. preigrati izgubljeno partijo ponoviti jo zlasti za vajo

preigráti se

gled., s prislovnim določilom

pri igranju se premakniti:

šepetalka je kazala igralcem, kam naj se kdo preigra

preigrán

-a -o:

stare, že preigrane drame

SSKJ²

preigrávanje -a s (ȃ)
glagolnik od preigravati: preigravanje skladbe / bil je mojster preigravanja in točnih podaj / preigravanje objavljenih partij

SSKJ²

preigrávati -am nedov. (ȃ)
1. večkrat preigrati: preigravati klavirske skladbe
// nav. ekspr. z igranjem preglašati, presegati: skušal je preigravati druge instrumente
2. z boljšo igro dosegati premoč: domačini so brez težav preigravali nasprotnikovo obrambo
// šport. voditi žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca: izgubil je žogo, ko je preigraval; rad preigrava / prehiteval je, preigraval in streljal
♦ šah. preigravati objavljene šahovske partije ponavljati jih za vajo

SSKJ²

preíksati -am dov. (ȋ)
adm. žarg. pretipkati navadno s črko iks: preiksati besedo

SSKJ²

preimeníten -tna -o prid. (ī) ekspr.
1. preveč imeniten: ta ženska je preimenitna zanj
2. zelo imeniten, dober: preimenitno vino; ima preimenitno vozilo / on je preimeniten kuhar / za tiste čase je bil to preimeniten dogodek

SSKJ²

preimenovánje -a s (ȃ)
glagolnik od preimenovati: preimenovanje kraja, ulice

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preimenováti -újem dov. (á ȗ)
dati, določiti drugo ime: preimenovati kraj, ulico / ime odbora so kmalu po ustanovitvi preimenovali

SSKJ²

preináčiti -im dov. (á ȃ)
zastar. spremeniti, predrugačiti: preinačil je svoje življenje

SSKJ²

preintenzíven -vna -o prid. (ȋ)
preveč intenziven: preintenzivno delo mu je škodovalo / preintenzivno izkoriščanje gozdov / knjiž. preintenzivna barva preveč izrazita

SSKJ²

preinterpretácija -e ž (á)
drugačna interpretacija: preinterpretacija kakega pojma

SSKJ²

preinterpretírati -am dov. (ȋ)
drugače, na novo interpretirati: preinterpretirati besedilo

SSKJ²

preintímen -mna -o prid. (ȋ)
preveč intimen: preintimen odnos do koga / slovesnost je preintimna, da bi se je lahko udeležil

SSKJ²

preiskáti -íščem dov., preíščite in preiščíte (á í)
1. narediti, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa: preiskali so vso okolico, pa otroka niso našli; zaman je vse preiskala, dokumentov ni bilo nikjer / preiskal je ves prostor, da bi našel izhod / skrbno preiskati izdelke, minirano območje / na meji so preiskali potnike; zaradi kraje je otrokom preiskala torbice
// narediti, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: preiskati bolnika; preiskati pljuča, srce / preiskati kri
2. zbrati podatke, ugotoviti dejstva o čem, zlasti glede na nezakonitost, krivdo: zaradi nepravilnosti preiskati poslovanje podjetja; preiskati pritožbe; preiskati umor
3. raziskati, proučiti: preiskati izkopanine; preiskati razmere v kakem obdobju
● ekspr. preiskati komu obisti s temeljitim izpraševanjem, poizvedovanjem razkriti, odkriti zlasti negativne lastnosti, ravnanje koga

preiskán

-a -o:

preiskani prostori

to ozemlje še ni preiskano

SSKJ²

preiskáva -e ž (ȃ)
1. glagolnik od preiskati:
a) preiskava miniranega zemljišča; mikroskopska preiskava snovi / preiskava potnikov in prtljage na meji / uporabiti za preiskavo moderne pripomočke
b) preiskava pacienta; preiskava sluha, srca; preiskava urina / bakteriološka, citološka preiskava
2. pravn. dejanje v sodnem ali upravnem postopku, narejeno za odkritje predmetov, sledov, oseb, pomembnih zanj: zahtevati preiskavo; listine, najdene pri preiskavi / delati preiskavo v navzočnosti prič preiskovati / hišna preiskava preiskava stanovanja in drugih prostorov; osebna preiskava preiskava oblačila, telesnih odprtin osebe
3. pravn. prva faza kazenskega postopka, v kateri se zberejo podatki in dokazno gradivo za morebitno vložitev obtožnice: začeti preiskavo proti komu; rezultati preiskave / preiskavo vodi zelo izkušen preiskovalec
♦ pravn. psihološka preiskava preiskava v kazenskem postopku, ki jo odredi sodišče in opravi psiholog za dopolnitev podatkov o obdolženčevi osebnosti; teh. metalografska preiskava materiala; rentgenska preiskava ulitka

SSKJ²

preiskávanje -a s (ȃ)
preiskovanje: preiskavanje hiš / zaprli so ga in začeli preiskavanje / preiskavanje jam

SSKJ²

preiskávati -am nedov. (ȃ)
preiskovati: preiskavati kovčke in nahrbtnike / poveljstvo je preiskavalo, če ga je izdala / preiskavati rano / preiskavati severne kraje

SSKJ²

preiskoválec -lca [preiskovau̯ca tudi preiskovalca] m (ȃ)
1. kdor preiskuje: skriti se preiskovalcem
2. pooblaščena uradna oseba, ki vodi preiskavo: preiskovalec ga je spretno zasliševal
♦ pravn. preiskovalec do 1954 delavec pri javnem tožilstvu, ki opravlja preiskovalna dejanja v predhodnem kazenskem postopku do vložitve obtožnice

SSKJ²

preiskoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na preiskavo: preiskovalne priprave
♦ med. preiskovalna miza miza za preiskavo pacientov; pravn. preiskovalni postopek; preiskovalni sodnik sodnik, ki opravlja preiskavo, preiskovalna dejanja; preiskovalni zapor do 1968 omejitev obdolženčeve svobode med preiskavo do pravnomočnosti sodbe; preiskovalno dejanje dejanje v kazenskem postopku, narejeno z namenom, da se ugotovijo dejstva

SSKJ²

preiskoválka -e [preiskovau̯ka tudi preiskovalka] ž (ȃ)
1. ženska, ki preiskuje: preiskovalka rokopisov
2. pooblaščena uradna oseba ženskega spola, ki vodi preiskavo: forenzična, poligrafska preiskovalka; policijska, vojaška preiskovalka; glavna preiskovalka na oddelku za umore; poročilo preiskovalke

SSKJ²

preiskoválnica -e ž (ȃ)
prostor za preiskavo, preiskovanje: preiskovalnica za živila / preiskovalnica in operacijski prostori

SSKJ²

preiskovánec -nca m (á)
kdor je preiskovan: ugotoviti zaskrbljenost pri precejšnjem odstotku preiskovancev; potreba po popolni sproščenosti preiskovanca

SSKJ²

preiskovánje -a s (ȃ)
glagolnik od preiskovati: pri še tako natančnem preiskovanju knjižnice knjige niso našli / preiskovanje njegove preteklosti / preiskovanje poškodbe z otipavanjem / po dolgem preiskovanju dognati izvor besede

SSKJ²

preiskovánka -e ž (á)
ženska, ki je preiskovana: preiskovanke so naključno razvrstili v dve skupini / postopek je učinkovit in za preiskovanko prijeten

SSKJ²

preiskováti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa: preiskovali so vso okolico, da bi zbrali ostanke letala / zaradi morebitne okužbe mikroskopsko preiskovati živila / preiskovati sumljive osebe
// delati, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: preiskovati pacienta; dolgo so ga preiskovali
2. zbirati podatke, ugotavljati dejstva o čem zlasti glede na nezakonitost, krivdo: ker je bila krivda očitno na njegovi strani, zadeve niso več preiskovali
3. raziskovati, proučevati: preiskovati literarno delo

preiskujóč

-a -e:

preiskujoč pogled

prisl.: preiskujoče opazovati

preiskován

-a -o:

preiskovani odlitki

preiskovane osebe

SSKJ²

preíti -ídem stil. prêjdem dov., preídite stil. prêjdite; prešèl prešlà prešlò tudi prešló, stil. prêšel prêšla (í, é)
1. priti čez kaj: preiti potok; čete so prešle travnik in se ustavile na robu gozda / čez most, po mostu so prešli na drugo stran reke / vojaki so v največji tišini prešli cesto prečkali / s težavo smo prešli ostri rob grebena / ekspr. prešel je že pol sveta, pa še ni videl tako lepega kraja / hladna fronta je ponoči prešla naše kraje / publ. hkrati z gledališčem je prešel v novo stavbo tudi lutkovni oder / strup je prešel v živce in mišice
// priti mimo česa: prešla sta planšarske koče in se začela vzpenjati v hrib; bali so se, da preidejo dogovorjeno zborno mesto / stopil je hitreje, da bi jo prešel prehitel; pren., ekspr. preiti strogo, trdo preizkušnjo
2. s predlogom spremeniti, menjati:
a) okolje: vsi potniki so prešli iz prvega v zadnji vagon / cela četa je prešla k nasprotniku
b) način dela, delovanja: preiti na gverilsko taktiko vojskovanja; podjetje je prešlo na nov način računanja stroškov / iz teorije preiti v prakso / od vina je prešel na žganje začel je piti žganje / od pisanja komedij je prešel na pisanje dram / takoj so prešli na dnevni red (sestanka)
c) način obstajanja: pri delu mišic je prešel sladkor v mlečno kislino / tu preide hrib v ravnino; cesta nenadoma preide v stepo / bela barva je prešla v sive odtenke / preiti od besed k dejanjem / ekspr. smeh velikokrat preide v jok
č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: po očetovi smrti bo imetje prešlo na sina; hiša je prešla v last občine / mesto je po nekajurnem boju prešlo v roke napadalcev so ga zavzeli napadalci / precej materinih lastnosti je prešlo na hčer
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: prešli so v napad, v obrambo; zabava je prešla v bučno razgrajanje / učiteljica je prešla od razlage k spraševanju / konj je prešel v lahen dir / dan je prešel v noč znočilo se je
3. publ. pojaviti se nad določeno stopnjo, mero; preseči2: poročilo je prešlo okvire bežnega poročanja / trpljenje je prešlo meje človeške vzdržljivosti / njena kriza je že prešla svoj vrh
4. knjiž. miniti, končati se: čas, primeren za sajenje, je že davno prešel; ko so mu rano previli, mu je prešla vsa bolečina; nevarnost je kmalu prešla / prešla so leta, preden sta se znova srečala / nevihta je prešla brez hujših posledic / za vselej jih je prešla volja do razgrajanja / kam je prešlo njegovo bogastvo izginilo
5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik; obiti1: njen obraz je prešel nasmeh / v hipu ga je prešla jeza, slabost; spoznanje jo je prešlo kot blisk
● ekspr. kljub mrazu rože niso prešle niso zmrznile; ekspr. tako so se ustrašili, da jim je beseda prešla da niso mogli govoriti; pog. novi znanci so kmalu prešli na ti so se začeli tikati; ekspr. strah mu je prešel v kosti vedno se je bal; meso in kri ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; preiti v navado navaditi se; stavek je že prešel v pregovor postal; publ. domačini so prešli v vodstvo že v prvem polčasu so dosegli prednost v igri; knjiž. njegovo ime je prešlo v zgodovino postal je znan zaradi svojih dejanj; preiti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; knjiž. kmalu ji je prešlo ji je odleglo, stanje se ji je izboljšalo

prêšel

-šla -o star.:

prešli dnevi, dogodki

spomin na prešlo srečo

prešlo sadje

●

star. to stvar so ugotovili že v prešlem stoletju minulem

SSKJ²

preizkljúčen -čna -o prid. (ȗ)
knjiž. pretiran, čezmeren: preizključno poudarjanje česa

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preizkús tudi preskús -a m (ȗ)
postopek, s katerim se kaj ugotovi: prebiti, prestati je moral nevaren preizkus; biološki, fizikalni preizkus; računski preizkus trdnosti / delati preizkus / preizkus za ugotovitev nosečnosti / ekspr. preizkus na slepo
// glagolnik od preizkusiti: preizkus cepiva; preizkus motorja / preizkus znanja učencev / testi za preizkus znanja
♦ med. aglutinacijski preizkus bacilov; metal. kovalni preizkus preizkus, če se da kovina kovati; teh. obremenilni preizkus ki pokaže odpornost kakega strojnega dela glede na obremenitev

SSKJ²

preizkúsen tudi preskúsen -sna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na preizkus: preizkusni nastop igralca / preizkusna proga za avtomobile / preizkusni pilot, voznik; preizkusne osebe
● ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa
♦ avt. preizkusna tablica začasna registrska tablica na neregistriranem vozilu; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; šol. preizkusni izpit nekdaj izpit, s katerim se ugotavlja znanje, potrebno za nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli, navadno po prvem letniku

SSKJ²

preizkúsiti -im tudi preskúsiti -im dov. (ú ȗ)
1. z uporabo ugotoviti ustreznost, učinkovitost česa: preizkusiti motor, zavore; preizkusiti seme; novo škropivo so že preizkusili; natančno, praktično preizkusiti kaj / preizkusiti novi red
// narediti kaj, da se ugotovi stopnja
a) določene duševne, telesne lastnosti: preizkusiti svojo moč, potrpežljivost, vzdržljivost / hotela je preizkusiti njegovo zvestobo / preizkusiti gibljivost hrbtenice, nog
b) določene lastnosti česa: preizkusiti lomljivost kamna / preizkusiti vzorce mleka glede na okus; publ. preizkusiti kovino na toploto kakšne so njene toplotne lastnosti
c) česa sploh: preizkusiti njegovo poznavanje zgodovine / preizkusiti znanje učencev preveriti
// narediti kaj, da se ugotovi resničnost, pravilnost česa: preizkusiti pravilnost rezultata, zanesljivost teorije; preizkusiti trditev
2. narediti, povzročiti, da postane kdo utrjen, izkušen v čem: svoje sodelavce dobro preizkusijo / ekspr. življenje ga je temeljito preizkusilo
● ekspr. preizkusil je veliko fakultet študiral je na veliko fakultetah

preizkúšen

tudi preskúšen -a -o:

preizkušeni gorski vodniki

motor je že preizkušen

preizkušen v ognju, trpljenju

preizkušene metode, norme

njegova zvestoba je bila že večkrat preizkušena

SSKJ²

preizkúšanec tudi preskúšanec -nca m (ú)
1. kdor je preizkušan: preizkušanec je na dražljaj hitro reagiral
2. teh. predmet, kos snovi, ki se preizkuša: preizkušanci so določeni s standardi

SSKJ²

preizkúšanje tudi preskúšanje -a s (ú)
glagolnik od preizkušati: preizkušanje kalivosti semen; tehnično preizkušanje oddajnika / preizkušanje delavcev za določena delovna mesta / preizkušanje nagnjenj, značaja

SSKJ²

preizkúšati -am tudi preskúšati -am nedov. (ú)
1. z uporabo ugotavljati ustreznost, učinkovitost česa: preizkušati motorje; novo zdravilo še preizkušajo / preizkušati učinkovitost strupa
// delati kaj, da se ugotovi stopnja
a) določene duševne, telesne lastnosti: preizkušati svojo moč, reflekse, vzdržljivost; vaški fantje so se večkrat preizkušali v moči / ne preizkušaj njegove zvestobe
b) določene lastnosti česa: preizkušati trdoto kamnov / preizkušati vzorce mleka glede na okus, vonj
c) česa sploh: preizkušati hitrost pisanja na pisalni stroj / znanje učencev sproti preizkuša preverja
// delati kaj, da se ugotovi resničnost, pravilnost česa: preizkušati rezultate
2. delati, povzročati, da postane kdo utrjen, izkušen v čem: kandidate temeljito preizkušajo / ekspr. življenje jih trdo preizkuša
// nav. ekspr. prizadevati si ugotoviti mnenje, ravnanje koga: preizkušali so ga na vse načine, vendar je ostal trden / ne preizkušaj me ne izzivaj me, ne draži
● ekspr. ostra burja je preizkušala njihove suknje zelo je pihala; ekspr. začel je preizkušati strune igrati

preizkušajóč

tudi preskušajóč -a -e:

igral se je s škarjami, preizkušajoč njihovo ostrino

preizkúšan

tudi preskúšan -a -o:

preizkušan človek

z uspehi vsakega dneva preizkušana pot

SSKJ²

preizkuševálec tudi preskuševálec -lca [preiskuševau̯ca tudi preiskuševalca; preskuševau̯ca tudi preskuševalca] m (ȃ)
kdor kaj preizkuša: preizkuševalec kablov / topilci in preizkuševalci zlata

SSKJ²

preizkuševálen tudi preskuševálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na preizkušanje: preizkuševalna naprava / preizkuševalno središče / odstraniti snovi, ki motijo preizkuševalno reakcijo

SSKJ²

preizkuševalíšče tudi preskuševalíšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer se kaj preizkuša: nove motorje pošljejo v preizkuševališče; preizkuševališče orožja, za orožje; laboratoriji in preizkuševališča

SSKJ²

preizkuševálnica tudi preskuševálnica -e ž (ȃ)
prostor, kjer se kaj preizkuša: preizkuševalnica serumov, tkanin; laboratoriji in preizkuševalnice / ekspr. preizkuševalnica za trdnost živcev

SSKJ²

preizkuševálnik tudi preskuševálnik -a m (ȃ)
naprava za preizkušanje: hidravlični preizkuševalnik
♦ elektr. preizkuševalnik faze naprava za ugotavljanje prisotnosti napetosti

SSKJ²

preizkúšnja tudi preskúšnja -e ž (ȗ)
1. kar zahteva višjo stopnjo kake človekove (pozitivne) lastnosti, sposobnosti: prebiti, prestati, zdržati preizkušnjo; to je zanj huda, težka, velika preizkušnja; bili so kos vsaki preizkušnji / hitrostna preizkušnja na smučeh; spretnostna preizkušnja / biti, stati pred preizkušnjo
2. glagolnik od preizkušati ali preizkusiti: preizkušnja avtomobila; preizkušnja nove učne metode; preizkušnja škropiva / preizkušnja moči, vzdržljivosti / inteligenčna, krvna preizkušnja / preizkušnja seča glede na beljakovine, sladkor; prim. preskušnja

SSKJ²

preizvŕsten -tna -o prid. (r̄)
ekspr. izvrsten: preizvrstno sadje / preizvrsten človek je / preizvrstna misel

preizvŕstno

prisl.:

preizvrstno slikati

preizvrstno narejen načrt

SSKJ²

prêj prisl. (ȇ)
1. izraža, da se dejanje zgodi v krajšem času, hitreje
a) kot ponavadi: včeraj je prišel prej na delo; ravno prej sem ga srečal; ekspr. danes zvečer pridi malo prej / bodi kako uro prej na postaji; ob sedmih, če ne prej, bom doma; predstava se začne prej kakor ob štirih / čim prej se umakneš, tem bolje; čim prej se dogovorite, tem prej bomo odšli; glej, da čim prej vrneš knjigo čim prej / elipt. fantje so se kosali, kateri bo prej
b) kot drugo dejanje: ne bom prej odnehal, da ga najdem / naš tekač je prišel prej na cilj kot mnogi tuji
2. izraža predhodnost dejanja: prej premisli, potem se odloči; bal sem se ga že prej, ko ga še nisem poznal; brada, prej tako črna, mu je osivela / ta kraj mi je že od prej znan; ekspr. bil je jezen, kakor ga nisem videl ne prej ne pozneje / kot vljudnostna fraza dovolite, da se vam prej predstavim
// izraža preteklost dejanja: vrt je zdaj še lepši kot prej; zdaj govoriš, prej si pa molčal; morda je bila srečna kdaj prej; prej omenjeni pisec; elipt. oprosti za prej / že davno prej bi bili morali to storiti; srečal sem ga malo prej maloprej; ekspr. prej bi bil premislil
3. v členkovni rabi izraža večjo verjetnost: verjel bo prej tovarišem kakor staršem; ima prej rumenkasto kakor belo polt; prej bi se dal ubiti, kakor da bi odnehal; dal bi vse na svetu prej kakor svojo neodvisnost / ni ravno velik, prej bi rekel, da je srednje postave
// v zvezi z vse izraža močno zanikanje: nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej; ta človek je vse prej kot prijazen
● pog. moja mama se je prej pisala Kveder pred poroko; ekspr. vrni se prej ko mogoče kar se da hitro, kar najhitreje; ekspr. prej ali slej pride streznjenje nekoč gotovo; star. še prej ta dan je bil doma prejšnji dan; preg. kdor prej pride, prej melje prvi ima prednost

prêj ko

vez., v časovnih odvisnih stavkih

preden:

vojne bo konec, prej ko mine leto

/ s prislovom za novico sem izvedel, še prej ko sem se vrnil

v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: prej ko začnemo, prej bomo nehali; prej ko priznaš, bolje bo zate;

prim. najprej, prejkoprej, prejkoslej, slejkoprej

SSKJ²

prêja -e ž (ē)
1. nit, spredena iz krajših ali daljših vlaken naravnega ali umetnega izvora: izdelovati prejo; navijati prejo; bombažna, lanena preja; najlonska preja; tanka preja / kupiti prejo / dvonitna preja; preja za pletenje; pren. iz kuhinje se je vila preja goste sopare
● knjiž., ekspr. zlepa mu ne zmanjka preje snovi za pogovor, pripovedovanje
2. knjiž. predenje: prislužiti si kaj s prejo; volna za prejo; preja in tkanje
3. nekdaj skupno predenje žensk v isti hiši: preje so se začele; praviti si zgodbe na preji / fantje radi hodijo na prejo
♦ etn. razdreti prejo imeti pojedino s pitjem in plesom po končani preji; obrt. briljantna preja s plemenitim leskom, za ročna dela; tekst. biserna preja svetleč se sukanec iz dveh različno debelih ali v različne smeri sukanih niti; enojna preja iz ene same niti; melirana preja iz raznobarvnih ali raznovrstnih vlaken; sukana preja nit, sukana iz dveh ali več prej; surova preja spredena iz neobdelanih vlaken

SSKJ²

prejádrati -am dov. (ȃ)
1. z jadranjem priti z enega konca česa na drugega: prejadrati ocean, zaliv / ekspr. oblaki so prejadrali dolino / ekspr. srečno je prejadral blatno dvorišče in potrkal na vrata
2. z jadranjem prepotovati: prejadrati vsa svetovna morja; prejadral je veliko pot / ekspr. sonce je prejadralo že pol svoje poti; pren., ekspr. v svojem razvoju je prejadral razne literarne in nazorske vode
3. ekspr. z jadranjem prehiteti: prejadral je vse jadrnice
● ekspr. hotel je prejadrati na drugo stvar, zato je vprašal po sosedih hotel se je pogovarjati o čem drugem

SSKJ²

prejáhati -am tudi -jášem dov. (ā)
1. jahajoč priti z enega konca česa na drugega: v diru, hitro so prejahali nevarno območje
2. jahajoč prepotovati: prejahati deset kilometrov; vso pot so prejahali molče

SSKJ²

prejásen -sna -o prid. (á)
1. preveč jasen, razumljiv: to je prejasen in preoster odgovor, užalili ga bomo
2. ekspr. zelo jasen: prejasen zimski dan / knjiž. prejasna gorska reka čista, bistra / prejasna stvar, pa je vendar ne uvidi zelo jasna, razumljiva
3. nekdaj, kot pristavek za plemiškega dostojanstvenika spoštovan, cenjen, plemenit: zapoved prejasnega gospoda / v nagovoru izvolite, prejasni knez, vladar

prejásno

prisl.:

prejasno kazati odpor

SSKJ²

prejásniti -im in prejasníti -ím dov., prejásnil (ā ȃ; ī í)
knjiž. prečistiti, izčistiti: to idejo je v zaključni pesmi prejasnil in poglobil / prejasniti lastno življenje s trezno objektivnostjo presoditi, oceniti

prejásnjen

-a -o in prejasnjèn -êna -o:

vsaka od oseb romana je prejasnjena do osnovne sheme, ne da bi izgubila svojo živost in resničnost

SSKJ²

prejásnost -i ž (á)
s svojilnim zaimkom, nekdaj naslov za plemiškega dostojanstvenika: šel je h knezu in njegovi prejasnosti vse razložil / kot nagovor vaša prejasnost

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prêjast -a -o prid. (ē)
ekspr. podoben preji: prejasta megla

SSKJ²

prêjati -am nedov. (ȇ)
nekdaj imeti prejo: v hiši so prejali

SSKJ²

prêje prisl. (ȇ)
star. prej: ta mesec so naredili več kakor preje celo leto

SSKJ²

prêjec -jca m (ȇ)
kdor prede: nasveti za prejce / prejci žime

SSKJ²

preječáti -ím dov., prejéči in prejêči; prejéčal in prejêčal (á í)
ječeč prebiti, preživeti: noč je prestokal in preječal

SSKJ²

prejéda -e ž (ẹ̑)
med. luknja, ki nastane v tkivu zaradi delovanja jedke snovi: zaradi prejede je bila potrebna takojšnja operacija / želodčna prejeda

SSKJ²

prejédati -am nedov. (ẹ́)
z grizenjem delati luknjo skozi kaj: molji so prejedali blago
// s kemičnim delovanjem povzročati
a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina prejeda steno želodca
b) da kaj razpade na več delov: rja prejeda kovino
● slabš. prejedati komu besedo z medklici, pripombami onemogočati nemoteno govorjenje koga

prejédati se

z grizenjem prihajati skozi kaj ovirajočega:

ličinke so se prejedale skozi ovoj

/ ekspr. reka se prejeda skozi sotesko; pren., ekspr. s težavo se prejeda skozi obsežno gradivo

pog.

prepirati se, prerekati se:

kar naprej se prejeda o čem

SSKJ²

prejèm -éma m (ȅ ẹ́)
glagolnik od prejeti: prejem blaga / potrdilo o prejemu denarja / kandidati za prejem krvi

SSKJ²

prejemálec -lca [prejemau̯ca in prejemalca] m (ȃ)
kdor kaj prejema: prejemalec pokojnine / prejemalec in dajalec krvi

SSKJ²

prejémanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od prejemati: prejemanje denarja; dajanje in prejemanje

SSKJ²

prejémati -am nedov. (ẹ̑)
postajati imetnik, navadno česa večkrat poslanega: denar prejema redno vsak mesec / prejemati štipendijo / vsak dan prejema najrazličnejše dopise
// postajati deležen česa: prejemati nagrade in odlikovanja / pomoči noče prejemati

SSKJ²

prejémek -mka m (ẹ̑) nav. mn.
1. vsota denarja, ki ga kdo redno prejema: imeti dobre prejemke; prejemke si zvišuje z dodatnim delom / letni, mesečni prejemki
// knjiž. osebni dohodek: določati prejemke po pravilniku; zvišati prejemke delavcev / osebni prejemki; redni prejemki
2. vsota denarja, ki se prejme: načrt prejemkov in izdatkov / blagajniški prejemki

SSKJ²

prejémen -mna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na prejem: podpisati prejemno potrdilo / prejemni urad sprejemni urad

SSKJ²

prejémnica -e ž (ẹ̑)
ženska, ki kaj prejme: prejemnica pošiljke / neto prejemnica država, ki iz skupnega proračuna Evropske unije prejme več, kot vanj prispeva
♦ adm. listina, ki navaja vsebino prejete pošiljke

SSKJ²

prejémnik -a m (ẹ̑)
kdor kaj prejme: manjka še podpis prejemnika / prejemnik nagrade dobitnik
// knjiž. komur je kaj namenjeno, zlasti listina ali spis: prejemnik dokumenta

SSKJ²

prêjen -jna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na prejo: prejna nit / prejni dan

SSKJ²

prejénjati -am dov. (ẹ̄)
zastar. nehati1, prenehati: za kratek čas prejenja z delom / dež je prejenjal / bolečina je kmalu prejenjala

SSKJ²

prejésti -jém dov., 2. mn. prejéste, 3. mn. prejedó tudi prejêjo; prejêj in prejèj prejêjte; prejédel prejédla, stil. prejèl prejéla (ẹ́)
1. z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so prejedli blago; miši so na več mestih prejedle vrečo; pren., ekspr. breme mu je prejedlo kožo
// s kemičnim delovanjem povzročiti
a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: modra galica je prejedla obleko; kislina preje steno želodca / čir je prejedel dvanajsternik; pren., ekspr. reka je prejedla nasip
b) da kaj razpade na več delov: kislina je že prejedla obroč / rja je na več mestih prejedla žico
2. ekspr. prebiti, preživeti v uživanju hrane, jedi: večino dneva so prejedli in prepili

prejésti se

z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega:

ličinke so se prejedle skozi lubje

pren., ekspr. prejesti se skozi gradivo

ekspr. s težavo priti kam: prejesti se na prostost / prejedel se je do lastnega spoznanja

ekspr.

v uživanju hrane, jedi priti do česa:

gostje so se prejedli do sladice

prejéden

-a -o:

prejedena tkanina

SSKJ²

prejéti prêjmem dov., prejmíte tudi prêjmite; prejél; nam. prejét in prejèt (ẹ́ é)
postati imetnik, navadno česa poslanega: včeraj sem prejel tvoje pismo / prejeti dopis; prejeti pošto, telegram / prejeti knjigo v dar dobiti
// postati deležen česa: prejeti nagrado, odlikovanje; prejeti pohvalo / končno je prejel zasluženo kazen je bil kaznovan
♦ šport. prejeti gol

prejét

-a -o:

prebrati prejeto pošto

SSKJ²

prejézditi -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z jezdenjem priti z enega konca česa na drugega: prejezditi dolino / greben se ne da prejezditi
2. z jezdenjem prepotovati: prejezdili so vso deželo; pot sta prejezdila v dveh dneh / ekspr. ves dan so prejezdili
● star. prejezditi nogo čez koleno dati, položiti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prejezíti se -ím se dov., prejézil se (ī í)
nav. ekspr. večkrat, močno se jeziti: dovolj sem se že prejezila nad otroki

SSKJ²

prêjica -e ž (ē)
sukanec iz navadno ločljivih niti za ročno vezenje, kvačkanje: prt je izvezla z zeleno prejico / prejica za vezenje

SSKJ²

prej ko gl. prej

SSKJ²

prêjkone člen. (ȇ)
knjiž. najbrž, menda: soparno je, prejkone bo nevihta

SSKJ²

prêjkoprêj in prêj ko prêj prisl., piše se narazen (ȇ-ȇ)
ekspr. kar se da hitro, kar najhitreje: obiščite me prej ko prej; zdravnik naj pride prej ko prej

SSKJ²

prêjkoslêj in prêj ko slêj člen., piše se narazen (ȇ-ȇ)
1. izraža
a) prepričanost, gotovost, da se bo dejanje zgodilo: prej ko slej bo konec težav; prej ko slej bo prišlo do obračuna
b) precejšnjo verjetnost: šlo mu je prej ko slej za to, da bi dosegel priznanje; nagovor prej ko slej velja njemu
2. izraža nepretrganost, časovno neomejenost dejanja, stanja: svoje dolžnosti je prej ko slej opravljal v redu / prej ko slej nista šla na obisk brez darila nikoli
● knjiž. tukaj mi ni všeč, prej ko slej bi se rad preselil čim prej

SSKJ²

prêjle prisl. (ȇ)
ekspr. maloprej, ravnokar: prejle sem srečal tvojega strica; še prejle je bil dan, zdaj je pa že tema

SSKJ²

prejòh medm. (ȍ)
star., v zvezi z joh prejoj: joh, prejoh, kaj sem naredil

SSKJ²

prejòj tudi prejój medm. (ȍ; ọ̑)
1. navadno v zvezi z joj izraža močno čustveno prizadetost, zaskrbljenost: joj, prejoj, izgubili smo se; joj in prejoj, ob vse sem
// izraža telesno ali duševno trpljenje: joj, prejoj, kako je hudo
2. v povedni rabi izraža neprijetnost, mučnost česa; joj2: tolkli so po nas, da je bilo prejoj

SSKJ²

prejókati tudi prejokáti -am, in prejókati tudi prejokáti -jóčem dov., prejókajte tudi prejokájte in prejóčite (ọ́ á ọ́)
prebiti, preživeti v joku, jokanju: noč je prejokala / ekspr. veliko je že prejokala zaradi moža / knjiž., z notranjim predmetom veliko solz je že prejokal

prejókan

-a -o:

za seboj ima prejokano noč

●

ekspr. prejokano zglavje od jokanja, solz premočeno

SSKJ²

prejokováti -újem nedov. (á ȗ)
star. jokati: ves obupan je prejokoval ure in ure

SSKJ²

prejšnjeléten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. lanski: vonj po uležani, prejšnjeletni travi / prejšnjeletni gospodarski razvoj

SSKJ²

prêjšnji -a -e prid. (ē)
ki je glede na prostor, čas, vrstni red
a) neposredno pred čim drugim iste vrste: prejšnji odstavek; slika na prejšnji strani / prejšnjega dne sta se sprla; to je bilo prejšnji mesec, teden / nadaljeval je misli prejšnjega govornika
b) pred čim drugim iste vrste sploh: o tem je pisal že v prejšnjih člankih; na prejšnjem tekmovanju je bil drugi / učitelj je spraševal prejšnjo snov / to so prejšnji lastniki; prejšnja dvorana je bila večja od sedanje / prejšnje geološke dobe
// tak kot prej, nekoč: dobil je nazaj prejšnjo zdravo barvo / prejšnje težave so se vrnile

SSKJ²

prêjšnjič prisl. (ē)
ob prejšnji priložnosti: ocena dela vlade je ta mesec nekoliko nižja kot prejšnjič

SSKJ²

prêjšnjikrat prisl. (ē)
prejšnjič: na to sem mu že prejšnjikrat odgovoril

SSKJ²

prejudíc -a m (ȋ)
pravn. odločba, ki je pogoj, podlaga za poznejšo odločbo: sodni prejudic
● knjiž. prejudic o identičnosti dveh teorij vnaprejšnje, nekritično mnenje, stališče

SSKJ²

prejudiciálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prejudic: prejudicialni pomen odločbe / prejudicialni proces

SSKJ²

prejudicírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. vnaprej določiti: tega ni hotel prejudicirati / to bi prejudiciralo nadaljnji razvoj

SSKJ²

prék1 -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
zastar. nujen, potreben: preko delo
● zastar. preki sod naglo sodišče

SSKJ²

prék2 prisl. (ẹ̑) knjiž.
1. izraža
a) gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; čez1: prek priti; prepeljali smo se s splavom prek; elipt. pomagaj mu prek / pogled mu je šel prek po njivi počez, povprek
b) stanje na drugi strani: tam prek je prod, kamor rade sedajo čaplje
2. izraža preseženo mero: snega je do kolen in prek; ura je polnoči in prek / njivo je prek in prek prekril plevel čez in čez
● nar. vzhodno sinu posestvo prek dati izročiti, prepisati; prim. vseprek

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prek3 predl., z rodilnikom
1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran
a) nad čim; čez2: gledati prek glav; skočiti prek ograje
b) povprek po čem: prek ceste so zavalili hlod; mesec se pomika prek neba / pomesti prek praga / obesiti puško prek rame
c) po površini: reka se je razlila prek ravnine
č) skozi kaj: potovati v Zagreb prek Zidanega mosta
// za izražanje stanja: nositi srajco prek hlač; most prek potoka / stanuje prek ceste
2. za izražanje časa, v katerem se kaj godi: kavarna je prek nedelje zaprta
3. za izražanje presežene mere: voda sega prek glave; piši prek roba / z nesklonljivim izrazom količine: pot je dolga prek pet kilometrov; plačal je prek sto evrov
4. publ. za izražanje vmesnega, prehodnega člena: raziskovati zgodovino od kamene dobe prek antike do današnjih časov
♦ rad. oddajati spored prek Nanosa
5. za izražanje sredstva, posrednika; po2: pismo so poslali prek kurirja; prek radia vplivati na javno mnenje
● publ. ne moremo kar tako prek tega dejstva treba ga je upoštevati; nar. belokranjsko do prek jutri do pojutrišnjem; star. prek volje proti volji

SSKJ²

prekadíti -ím dov., prekádil (ī í)
1. izpostaviti delovanju dima zaradi konzerviranja: prekaditi gnjat; klobas še niso prekadili; prekaditi meso
2. nav. ekspr. prepojiti z dimom, kadivom: sobo so prekadili / prekaditi prostor z dišavami

prekajèn

-êna -o:

prekajena svinjska rebrca

z nikotinom prekajena pljuča

SSKJ²

prekájati -am nedov. (á)
prekajevati: prekajati klobase

SSKJ²

prekajenína -e ž (í)
knjiž. prekajeno živilo, navadno meso: duh po prekajenini

SSKJ²

prekajeválnica -e ž (ȃ)
prostor za prekajevanje mesa: vzeti meso iz prekajevalnice; dati klobase v prekajevalnico

SSKJ²

prekajevánje -a s (ȃ)
glagolnik od prekajevati: prekajevanje mesa; prekajevanje rib še ni končano

SSKJ²

prekajeváti -újem nedov. (á ȗ)
izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja: prekajevati svinjsko meso, ribe

SSKJ²

prekalíti -ím dov., prekálil (ī í)
s kaljenjem doseči največjo možno trdoto jekla: več ton jekla so prekalili

prekalíti se

ekspr.

postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer:

borci so se v številnih bojih prekalili

prekalil se je v trpljenju

●

ekspr. prekaliti se v ognju veliko pretrpeti, prestati

v zvezi z v postati izkušen, izurjen: prekalil se je v pravega znanstvenika / počasi se je prekalil v hudodelca

prekaljèn

-êna -o:

salama je izdelek prekaljenega mojstra za domače salame

iz boja se je vrnil prekaljen

v trpljenju prekaljeno prijateljstvo

SSKJ²

prekaljênost -i ž (é)
stanje prekaljenega: prekaljenost jekla / ekspr. prekaljenost je nastajala v dolgih bojih

SSKJ²

prekaljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od prekaljevati: prekaljevanje jekla / ideološko prekaljevanje vodilnih delavcev

SSKJ²

prekaljeváti -újem nedov. (á ȗ)
s kaljenjem dosegati največjo možno trdoto jekla: prekaljevali so različne jeklene predmete

prekaljeváti se

ekspr.

postajati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer:

prekaljevali so se v številnih bojih, trpljenju

v zvezi z v postajati izkušen, izurjen: v taki družbi se je prekaljeval v govornika

SSKJ²

prekalkulírati -am dov. (ȋ)
ekon. žarg. narediti kalkulacijo, izračunati: slabo prekalkulirati stroške

SSKJ²

prekániti -im, tudi prekaníti in prekániti -im dov. (á ā; ī á ā)
knjiž. prevarati, ukaniti: prekanil je stražarja in ušel; spretno prekaniti

SSKJ²

prekánjen -a -o prid. (ā)
knjiž. zvit, prebrisan: prekanjen trgovec; med vsemi je on najbolj prekanjen / prekanjen obraz / prekanjena lisica je hitro skrila plen

SSKJ²

prekánjenec -nca m (ā)
knjiž. zvit, prebrisan človek: on je velik prekanjenec

SSKJ²

prekánjenka -e ž (ā)
knjiž. zvita, prebrisana ženska: prekanjenka preudari vsako besedo

SSKJ²

prekánjenost -i ž (ā)
knjiž. zvitost, prebrisanost: presenetila jih je njegova prekanjenost / uporabila je vso svojo prekanjenost, da je to dosegla

SSKJ²

prekánjenski -a -o prid. (ā)
zastar. presnet, šmentan: prekanjenski fant, kako se je odrezal

SSKJ²

prekàp -ápa m (ȁ á)
fiz. spreminjanje tekočine v paro in te pare v tekočino; destilacija: prekap vode

SSKJ²

prekápanje -a s (ȃ)
glagolnik od prekapati prekapam: prekapanje goste tekočine je bilo zelo počasno / prekapanje vode

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prekápati1 -am nedov. (ȃ)
1. kapati skozi kaj: gosta tekočina le počasi prekapa
// ekspr. s kapanjem močiti: solze so ji prekapale obraz
2. fiz. spreminjati tekočino v paro in to paro v tekočino; destilirati: prekapati nafto

SSKJ²

prekápati2 -am in -ljem dov. (ā ȃ)
1. s kapanjem pretočiti: prekapati zdravilo v stekleničko
2. s kapanjem prekriti površino česa: prekapati papir z voskom

SSKJ²

prekápati3 -am in -ljem nedov. (ȃ)
nar. prekopavati: prekapati zemljo

SSKJ²

prekapína -e ž (í)
fiz. z destilacijo dobljena snov; destilat: v epruvetah so bile različne prekapine

SSKJ²

prekápnica -e ž (ȃ)
knjiž. steklena buča pri laboratorijski pripravi za destilacijo; destilirka: iz prekapnice se kadi; razgreta prekapnica

SSKJ²

prekáren -rna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na negotovo, navadno slabo plačano začasno zaposlitev: prekarni delavec; prekarna zaposlitev; mladi potrebujejo redno zaposlitev, ne pa več oblik prekarnega dela
2. zastar. težaven, mučen: spravil ga je v prekaren položaj

SSKJ²

prekariát -a m (ȃ)
prekarni delavci: naraščanje prekariata

SSKJ²

prekárjati -am nedov. (ā)
zastar. opominjati, oštevati: zelo jo je prekarjal

prekárjati se

prepirati se, prerekati se:

s teboj se ne bom prekarjal

ukvarjati se:

z otrokom se je treba prekarjati

SSKJ²

prekárnost -i ž (ȃ)
značilnost prekarnega: prekarnost v medijski industriji

SSKJ²

prekásen -sna -o tudi -ó prid. (á)
star. prepozen: bil je prekasen, vsi so že odšli

prekásno

in prekasnó prisl.:

prekasno priti, vstati

SSKJ²

prékast -a -o prid. (ẹ́)
zastar. škilast: prekasta ženska / prekaste oči

prékasto

prisl.:

prekasto gledati

SSKJ²

prekášati -am nedov. (ā)
1. biti boljši, uspešnejši od koga: malokdo ga prekaša; pri delu prekaša vsakogar / novi stroji prekašajo stare / prekašati koga po moči
2. publ. biti večji, boljši od določene mere; presegati: to prekaša najbolj optimistična pričakovanja
● ekspr. ta vrh prekaša sosednjega za sto metrov je 100 m višji kot sosednji

SSKJ²

prekášljati -am dov. (ȃ)
kašljajoč prebiti, preživeti: prekašljala je vso noč

SSKJ²

prekát -a m (ȃ)
1. ločen, ograjen prostor: dvojno dno ladje je razdeljeno na prekate; prekati greznice / soba je bila s pregradami razdeljena v prekate predelke
2. teh. manjši zaprt prostor v kaki pripravi, v katerem potekajo določeni procesi: čiščenje prekata / parni prekat prostor v stroju, v katerem se trajno ali občasno nahaja para
♦ anat. možganski prekat votlina v možganih, napolnjena z možgansko tekočino; očesni prekat prostor med roženico in lečo, napolnjen s tekočino; srčni prekat vsaka od dveh sprednjih srčnih votlin

SSKJ²

prekategorizácija -e ž (á)
uvrstitev iz ene kategorije v drugo: prekategorizacija ceste

SSKJ²

prekategorizírati -am dov. (ȋ)
uvrstiti iz ene kategorije v drugo: prekategorizirati cesto

SSKJ²

prekáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prekat: prekatni sistem
♦ arhit. prekatni strop strop z navadno pravokotno poglobljenimi polji; kasetirani strop

SSKJ²

prekídati -am dov. (í ȋ)
1. s kidanjem narediti: prekidati pot do hiše
2. s kidanjem spraviti kaj na drugo mesto: prekidati gnoj

SSKJ²

prekílav -a -o prid. (í)
slabš. prešibek, preslaboten: fant je še prekilav za tako delo

SSKJ²

prekinítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od prekiniti: prekinitev električnega toka; prekinitev telefonske zveze / prekinitev diplomatskih stikov; publ. prekinitev sovražnosti / prekinitev dopusta; prekinitev pogajanj; opravičiti se za prekinitve med oddajo / prekinitev dela prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev / prekinitev nosečnosti
2. čas med nenadnim prenehanjem in ponovnim začetkom obstajanja, trajanja česa: prekinitev je trajala pet minut; daljša, krajša prekinitev / z manjšimi prekinitvami je bilo to ozemlje naseljeno od prazgodovine dalje
♦ voj. črta prekinitve ognja črta, na kateri se nahajajo vojaške sile ob dogovorjenem prenehanju spopadov

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prekíniti -em dov. (í ȋ)
1. narediti, povzročiti, da kaj preneha
a) delovati: prekiniti dovod bencina; prekiniti električni tok / prekiniti telefonsko zvezo / publ., z orodnikom prekiniti z dobavo
b) obstajati, trajati: prekiniti molk, tišino / splošno veselje je prekinila vest o hudi nesreči
c) navadno s prislovnim določilom za določen čas biti, potekati: burja tu za več dni prekine promet; prekiniti govor s ploskanjem; prekiniti igro, tekmo / prekiniti dopisovanje; prekiniti diplomatske stike s tujo državo
2. za določen čas česa ne nadaljevati: raziskovalci so prekinili delo v jami; oddajo, sejo nekajkrat prekiniti / moral je prekiniti dopust; študij je prekinil za dve leti
3. povzročiti, da kdo česa ne pove do konca: prekiniti govornika; vem, kaj boš rekla, jo je prekinil; prekiniti profesorja sredi predavanja
4. narediti presledek, presledke v čem strnjenem: prekiniti črto
5. publ., z orodnikom prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim je prekinil / s temi metodami smo dokončno prekinili / prekiniti s tradicijo
● publ. v tej državi še niso prekinili ognja, z ognjem še trajajo boji; pog. prekinila je s fantom ni več v ljubezenskem odnosu z njim
♦ med. prekiniti nosečnost; pravn. prekiniti obravnavo; prekiniti delovno razmerje

prekínjen

-a -o:

na šivih prekinjen vzorec

kulturni razvoj je bil s tem za dolgo prekinjen

nadaljevati prekinjeno igro

zveza z mestom je prekinjena

♦

avt. prekinjena črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati

SSKJ²

prekinjálo -a s (á)
elektr. priprava za prekinjanje električnega toka: prekinjala in stikala / avtomatsko, elektromagnetno prekinjalo

SSKJ²

prekínjanje -a s (í)
glagolnik od prekinjati: prekinjanje električnega toka / prekinjanje pouka

SSKJ²

prekínjati -am nedov. (í)
1. delati, povzročati, da kaj preneha
a) delovati: električni tok prekinja avtomat / prekinjati telefonske zveze
b) obstajati, trajati: prekinjati molk, tišino / ne prekinjaj prijateljstva z njim
c) navadno s prislovnim določilom za določen čas biti, potekati: burja tu večkrat prekinja promet; govor je prekinjalo ploskanje
2. večkrat za določen čas česa ne nadaljevati: delo, petje pogosto prekinjajo; pouk so prekinjali tudi za več let
3. povzročati, da kdo česa ne pove do konca: prekinjati predavatelja / oprostite, da vas prekinjam
4. delati presledek, presledke v čem strnjenem: prekinjati črto / morsko gladino so prekinjale plitvine

prekínjan

-a -o:

enakomerno prekinjani glasovi

SSKJ²

prekínjenost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost prekinjenega: prekinjenost črte; prekinjenost kulturnega razvoja

SSKJ²

prekinjeválec -lca [prekinjevalca in prekinjevau̯ca] m (ȃ)
elektr. priprava za prekinjanje električnega toka: prekinjati tok s prekinjevalcem / mehanski prekinjevalec
♦ avt. kontakt prekinjevalca kladivce in nakovalce pri motorju avtomobila

SSKJ²

prekipéti -ím dov., tudi prekípel (ẹ́ í)
1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode: juha, mleko prekipi
2. ekspr., z glagolskim samostalnikom doseči zelo visoko stopnjo: v njem je prekipela jeza; brezoseb. v njej je prekipelo od bridkosti
● ekspr. srce mu je prekipelo od veselja bil je zelo vesel

prekipèl

in prekipél tudi prekípel -éla -o:

duh po prekipelem mleku

SSKJ²

prekipévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od prekipevati: prekipevanje mleka / prekipevanje ljubezenskih čustev

SSKJ²

prekipévati -am nedov. (ẹ́)
1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode: mleko na štedilniku je prekipevalo
2. ekspr., z glagolskim samostalnikom obstajati v veliki meri: v njej je prekipevalo sovraštvo; brezoseb. v njem je prekipevalo od jeze / kar prekipeval je od navdušenja, prijaznosti bil je zelo navdušen, prijazen
● ekspr. jeza mu je že prekipevala ni je mogel več zadrževati; ekspr. srce mu je prekipevalo od sreče bil je zelo srečen

prekipevajóč

-a -e:

prekipevajoč od navdušenja

prekipevajoča ljubezen do domovine

prekipevajoče veselje

SSKJ²

prekís -a m (ȋ)
spojina enega atoma elementa z dvema med seboj vezanima atomoma kisika, kem. peroksid: vodikov prekis

SSKJ²

prekísel -sla -o [prekisəu̯] prid. (í)
preveč kisel: prekislo vino / solata je prekisla

SSKJ²

prekítati -am dov. (ȋ)
ponovno zakitati: prekitati steno

SSKJ²

prékla -e ž (ẹ̑)
1. tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: ostriti, postavljati prekle; fižol se že ovija okrog prekel / fižolova prekla
// tak kol sploh: s preklo klatiti sadje; bila je suha in dolga kot prekla; drži se, kot bi preklo požrl zelo vzravnano, togo; domišljavo
2. pog., ekspr. zelo velik in suh človek: dražijo jo, da je prekla / misli samo nanj, na tisto suho preklo
// nav. mn. noga, zlasti dolga in suha: umakni svoje prekle / za njim je capljal s svojimi dolgimi, suhimi preklami
● pog. prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba gotovo, zagotovo; pog. s svojo preklo je dobro streljal z zelo dolgo puško

SSKJ²

prekláda -e ž (ȃ)
grad. podolgovat, navadno nosilni gradbeni element nad kako odprtino, na koncih položen na zid, oporo: hrastova, železobetonska preklada / okenska preklada; preklada nad vrati

SSKJ²

prekladálec -lca [prekladau̯ca] m (ȃ)
1. delavec, ki preklada: prekladalec v pristanišču
2. teh. naprava za prekladanje materiala, tovora: prekladalec se je pokvaril / rotacijski prekladalec

SSKJ²

prekladálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prekladanje: prekladalni stroški; prekladalna dela / prekladalna mehanizacija / prekladalna postaja
♦ teh. prekladalni most naprava za prekladanje materiala, tovora v določeni smeri, zlasti v pristaniščih

SSKJ²

prekladalíšče -a s (í)
kraj, prostor za prekladanje: razširiti, urediti prekladališče / Koper je pomembno prekladališče

SSKJ²

prekládanje -a s (ȃ)
glagolnik od prekladati: prekladanje zabojev / prekladanje blaga z vagona na vozove / prekladanje teksta iz slovenščine v nemščino / poležavanja in prekladanja se je kmalu naveličal

SSKJ²

prekládati -am nedov. (ȃ)
1. z dviganjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prekladati hlode, zaboje / prekladati bolnika / prekladati knjige po mizi / prekladati vrečo z rame na ramo predevati / ekspr. od nestrpnosti prekladati noge, roke
2. delati, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: prekladati blago, tovor; prekladati z ladje na tovornjake
3. star. prevajati (v drug jezik): prekladati roman iz nemščine
● pog., ekspr. hitro prekladati noge po cesti hoditi; pog., ekspr. samo papirje cel dan preklada, pa toliko zasluži samo z manj zahtevnimi pisarniškimi posli se ukvarja; pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari; star. dolgo je to prekladal v glavi premišljeval, razmišljal

prekládati se

ekspr., s prislovnim določilom

spreminjati položaj, lego telesa v prostoru, navadno počasi, s težavo:

prekladati se z boka na bok

prekladati se po postelji

nemirno se prekladati po stolu se presedati

/ naveličano se je prekladal iz sobe v sobo hodil

●

star. čudne misli so se mu prekladale po glavi imel je čudne misli

SSKJ²

préklanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od préklati: preklanje orehov / vzrok za napad so bila neprestana preklanja na obmejnih ozemljih

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preklápljanje -a s (ā)
glagolnik od preklapljati: preklapljanje daljnovodov, transformatorskih postaj; ročica za vklapljanje in preklapljanje / avtomatsko, ročno preklapljanje

SSKJ²

preklápljati -am nedov. (ā)
večkrat preklopiti: preklapljati s pritiskom na tipko
♦ avt. preklapljati prestave

SSKJ²

préklar -ja m (ẹ̑)
pog. fižol z ovijajočim se steblom; visoki fižol: preklar že cvete

SSKJ²

preklaríja -e ž (ȋ)
pog. prepir, prerekanje: preklarija je postajala bolj in bolj glasna; v družini je prišlo do hudih preklarij / spustiti se v literarne, politične preklarije

SSKJ²

préklast -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na preklo: preklast plot / bil je bled, preklast fant / pog. preklasti fižol visoki fižol

SSKJ²

préklati1 -am nedov. (ẹ̑)
zastar. klatiti (s preklo): preklati orehe

préklati se

pog.

prepirati se, prerekati se:

preklali so se za nepomembne reči

z vsakim se je preklal

SSKJ²

prekláti2 -kóljem dov., prekôlji prekoljíte (á ọ́)
1. s klanjem razdeliti na dva dela: preklati deblo; udaril je s sekiro in deska se je preklala / preklati poleno na dvoje
2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je preklala drevo; brezoseb. macesen je preklalo / oster predmet mu je preklal noht; pri padcu si je preklal ustnico; pren., ekspr. blisk je preklal nebo; rezka bolečina ji je preklala srce
3. ekspr. povzročiti prenehanje česa, navadno za krajši čas: mir prekolje vreščeč krik; sirena je preklala jutranjo tišino

preklán

-a -o:

kača s preklanim jezikom

preklano poleno

preklan na dvoje

●

ekspr. oglasil se je s preklanim glasom hripavim, drhtečim; nosi zadaj preklano krilo z razporkom

♦

anat. preklana zgornja ustnica zajčja ustnica

SSKJ²

preklávrn -a -o prid. (á)
nav. ekspr. preveč klavrn: preutrujen je in preklavrn / tako življenje je preklavrno / njihov pridelek je bil preklavrn za prodajo

SSKJ²

preklečáti -ím dov., preklêči in prekléči; preklêčal in prekléčal (á í)
kleče prebiti, preživeti: za kazen je preklečal celo uro v kotu

SSKJ²

prekléman -a -o prid.(ẹ̄)
presnet, preklet: te preklemane ženske / težko grem po teh preklemanih stopnicah

preklémano

prisl.:

preklemano nas je zeblo

je preklemano spreten

/ v členkovni rabi preklemano, da bi vsaj to naredili

SSKJ²

preklémanski -a -o prid.(ẹ̄)
presnet, preklet: kje se potepa ta preklemanski fant / že spet ta preklemanska megla

preklémansko

prisl.:

preklemansko smo se dolgočasili

biti mora preklemansko lačen

SSKJ²

prekleníti -klénem dov. (ī ẹ́)
prikleniti drugam, na drugo mesto: živino prekleniti k drugim jaslim

SSKJ²

preklénski -a -o prid. (ẹ̄)
knjiž. presnet, preklet: preklenski lenuh / sit je teh preklenskih novotarij

SSKJ²

preklepáti -klépljem dov., preklêplji preklepljíte; preklêpal (á ẹ́)
1. ponovno sklepati: preklepati koso
2. ekspr. prehoditi s počasnimi, okornimi koraki: ob palici je preklepal vso pot

SSKJ²

preklepetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
klepetaje prebiti, preživeti: z njim je preklepetala vse popoldne, marsikatero uro
● ekspr. vse, kar sta vedela, sta že preklepetala o vsem sta se že pogovorila

SSKJ²

prekléstiti -im dov., prekléščen (ẹ́ ẹ̄)
ekspr. natepsti, pretepsti: doma so ga večkrat preklestili; preklestiti s palico

SSKJ²

preklétež -a m (ẹ̑)
knjiž. kdor je preklet: bil je pač prekletež in izobčenec

SSKJ²

prekléti -kôlnem [kou̯nem] dov., prekolníte tudi prekôlnite; preklél; nam. preklèt in preklèt (ẹ́ ó)
navadno z grobimi besedami, besednimi zvezami izraziti
a) željo, da bi koga zadelo zlo, nesreča: starši so jo prekleli; preklel ga je za vse, kar mu je hudega storil
b) ekspr. sovraštvo, odpor: prekleti ves svet; preklela je svojo usodo

preklét

-a -o

deležnik od prekleti:

čutil se je prekletega

/ njegovo življenje je bilo pač prekleto

ekspr.

ki izraža negativen odnos do osebe, stvari:

zapri tisti prekleti računalnik

ta prekleta baba ga je spet preslepila

/ preklete karte; ko ne bi bilo te preklete pijače

/ kot psovka molči, hudič prekleti

ekspr.

ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo:

v tej prekleti vročini naj še dela

komaj ga je rešil iz te preklete zadrege

/ imeli so prekleto srečo

/ imel je pač to prekleto navado grdo, slabo; prisl.: prekleto se moti, če tako misli; ne bodi tako prekleto natančen

/ v členkovni rabi: prekleto, ali je res tako neumen; pohiti, prekleto, sicer bomo še zamudili

SSKJ²

preklétje -a s (ẹ̑)
star. prekletstvo: zagrozila mu je s prekletjem / naj jo zadene očetovo prekletje

SSKJ²

preklétnica -e ž (ẹ̑)
ekspr. ženska, ki je prekleta: je pač prekletnica in zavrženka / kot psovka molči, prekletnica

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preklétnik -a m (ẹ̑)
1. ekspr. kdor je preklet: sem pač berač in prekletnik / prekletniki usode
2. ekspr. malovreden, ničvreden človek: ta prekletnik ima denar in njo, jaz pa nič
3. zastar. sovražnik, nasprotnik: danes prekletniki še niso napadli

SSKJ²

preklétstvo -a s (ẹ̑)
1. z besedami izražena želja, da bi koga zadelo zlo, nesreča: zadelo jo je očetovo prekletstvo / zagroziti s prekletstvom / ekspr. to je prekletstvo usode
// stanje človeka, nad katerim je bila izražena taka želja: rad bi se rešil tega prekletstva / vznes. klicati prekletstvo nad sovražnika
2. ekspr., navadno v povedni rabi kar preprečuje, onemogoča, da bi bil kdo srečen, zadovoljen: tako delo je človeku prekletstvo; ne imeti otrok je bilo zanj prekletstvo; vetrovi so bili prekletstvo te poti
● kraljično je rešil prekletstva v pravljicah izpod oblasti nadnaravnih sil

SSKJ²

préklež -a m (ẹ̑)
zastar. dolgin: hodi s tistim prekležem

SSKJ²

preklíc -a m (ȋ)
glagolnik od preklicati: preklic izgubljene osebne izkaznice; preklic oporoke, pooblastila / objaviti preklic / zahtevati preklic; preklic žalitve; preklici in popravki / preklic odpovedi, ukaza / dovoliti kaj do preklica / predlagati preklic osebe zaradi pijančevanja / delni, popolni preklic / izreči preklic nad kom; biti v stanju preklica

SSKJ²

preklícanec -nca m (ȋ)
1. pravn. oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost: določiti posle, ki jih preklicanec lahko opravlja
2. pravn., nekdaj oseba, ki ji je odvzeto pravno varstvo: pravni položaj preklicanca
3. ekspr. malovreden, ničvreden človek: srečo pa ima ta preklicanec

SSKJ²

preklícati -klíčem dov., preklícala in preklicála (í ȋ)
1. razglasiti kaj za neveljavno: vlada je preklicala vrsto ukrepov; preklicati imenovanje, oporoko, pooblastilo / preklicati ček; dati preklicati izgubljene dokumente; preklicati v časopisu
2. razglasiti vest, trditev za neresnično, navadno v časopisu: preklicati novico; zahtevali so, da obrekovanje prekliče; preklicati žalitev / ekspr. prekliči, kar si rekel, drugače boš tepen / javno preklicati
3. z izjavo sporočiti prenehanje vztrajanja pri čem: preklicati sklep / preklicati odpoved, odstop / preklicati (svojo) udeležbo na dirkah odpovedati
// prenehati priznavati kaj, odpovedati se čemu: pod grožnjo grmade je preklical svoje prepričanje; prigovarjal jim je, naj prekličejo zmote
4. razglasiti prenehanje odgovornosti za dejanje kake osebe v zvezi s premoženjem: preklicati svojega moža; zagrozil je sinu, da ga bo preklical
// pravn. odvzeti poslovno sposobnost: sodišče ga je preklicalo zaradi pijanstva
5. pravn., nekdaj odvzeti pravno varstvo: preklicali so ga in izgnali

preklícan

-a -o

deležnik od preklicati:

preklicana žalitev

preklicano pooblastilo

presnet,

preklet:

zaradi teh preklicanih vozičkov ne bodo dosegli norme

niti en dan nam to preklicano vreme ni prizaneslo

preklícano

prisl.

zelo,

hudo:

preklicano smo se trudili

nanjo je bil preklicano ponosen

preklicano dolgo je trajalo

v členkovni rabi

izraža presenečenje:

preklicano, težko je

SSKJ²

preklícen1 -cna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na preklic: preklicna izjava / preklicni postopek; preklicna pravica

SSKJ²

preklícen2 -cna -o prid. (ī)
preklicljiv: preklicno dovoljenje

SSKJ²

prekliceváti -újem nedov. (á ȗ)
1. razglašati kaj za neveljavno: preklicevati dokumente v časopisu / preklicujem osebno izkaznico na ime Janez Gorenc / dov. ta kvalifikator preklicuje prejšnjega
2. razglašati vesti, trditve za neresnične, navadno v časopisu: zaradi svoje opravljivosti je morala večkrat kaj preklicevati / preklicujem žaljive besede, izrečene Janezu Gorencu

SSKJ²

preklicljív -a -o prid. (ī í)
ki se da preklicati, razveljaviti: preklicljiv ukrep; preklicljivo dovoljenje

SSKJ²

preklikávati se -am se nedov. (ȃ)
knjiž. s klici se sporazumevati: jetnik se je preklikaval z mimoidočimi

SSKJ²

preklinjáč -a m (á)
star. preklinjevalec: bil je velik preklinjač

SSKJ²

preklinjálec -lca [prekinjau̯ca] m (ȃ)
star. preklinjevalec: tega preklinjalca ne mara

SSKJ²

preklínjanje -a s (í)
glagolnik od preklinjati: njegovo preklinjanje jo je odbijalo

SSKJ²

preklínjati -am nedov. (í)
1. uporabljati grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: preklinjati se je odvadil; vpili so in preklinjali; preklinja kot Turek zelo; ekspr. preklinjal je, da je kar treskalo zelo
2. nav. ekspr. izražati sovraštvo, odpor, navadno s takimi besedami, besednimi zvezami: domačini so jih preklinjali / preklinja dom, ves svet; preklinjati svojo usodo

preklinjáje

preklinjaje vso pot, je prišel do vasi

preklinjajóč

-a -e:

vrnil se je pijan in preklinjajoč

preklinjajoči moški

SSKJ²

preklinjeválec -lca [prekinjevau̯ca tudi prekinjevalca] m (ȃ)
ekspr. kdor (rad) preklinja: bil je velik pijanec in preklinjevalec

SSKJ²

preklinjeváti -újem nedov. (á ȗ)
star. preklinjati: navadil se je preklinjevati

preklinjeváje

godrnjaje in preklinjevaje je hodil po dvorišču

SSKJ²

preključeváti -újem nedov. (á ȗ)
elektr. večkrat preključiti: preključevati telefonske zveze z ročne na avtomatsko centralo

SSKJ²

prekljúčiti -im dov. (ú ȗ)
elektr. trajno spremeniti vezavo v tokokrogu: preključiti telefonske zveze z ročne na avtomatsko centralo

SSKJ²

prekljúvati -am in -kljújem tudi prekljuváti -kljúvam in -kljújem dov., prekljúval tudi prekljuvál (ú; á ú)
s kljuvanjem narediti luknjo skozi kaj: pišče prekljuva jajčno lupino; prekljuvati drevesno skorjo

prekljúvati se

, tudi prekljuváti se

s kljuvanjem priti skozi kaj ovirajočega:

mladič se prekljuva skozi trdo lupino

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preklofutáti -ám dov. (á ȃ)
večkrat udariti, navadno s plosko roko: preklofutali so ga in obrcali

SSKJ²

preklòp -ópa in -ôpa m (ȍ ọ́, ó)
glagolnik od preklopiti: zaradi napačnega preklopa so se sprožile sirene; ročica za preklop na avtomatsko krmarjenje / preklop prestave

SSKJ²

preklópen -pna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na preklop: preklopna naprava / preklopne funkcije računalnika
♦ elektr. preklopno stikalo priprava za preklapljanje električnih tokokrogov; preklopno vezje električno vezje v funkciji preklopnega stikala

SSKJ²

preklopíti in preklópiti -im dov. (ī ọ̄)
s spremembo položaja česa doseči drugačno
a) povezavo: nekaj tovornih vagonov so preklopili k potniškemu vlaku; preklopiti z ročico
b) gibanje, delovanje: preklopiti ročno krmarjenje na avtomatsko; preklopiti s pritiskom na tipko
♦ avt. preklopiti prestavo; elektr. preklopiti začasno spremeniti vezavo v tokokrogu

SSKJ²

preklópnik -a m (ọ̑)
elektr. priprava za preklapljanje električnih tokokrogov: izdelati, namestiti preklopnik / elektronski, kanalni preklopnik; preklopnik hitrosti priprava, ki omogoča stopenjsko spreminjanje hitrosti pri vrtenju elektromotorja

SSKJ²

prekmálu prisl. (ȃ)
preveč kmalu: letos je sneg prekmalu zapadel / ekspr. kmalu, prekmalu je minilo

SSKJ²

prekméčki -a -o prid. (ẹ̑)
slabš. preveč neroden, preveč neuglajen: to dekle je zanj prekmečko

SSKJ²

prekmôrski -a -o prid. (ó)
knjiž. čezmorski: prekmorski kraji; prekmorske države / prekmorski promet; prekmorska ladja

SSKJ²

prekmúrski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na Prekmurce ali Prekmurje: prekmurska pokrajina / prekmursko narečje
♦ gastr. prekmurska gibanica

SSKJ²

prekmúrščina -e ž (ȗ)
prekmursko narečje: govoriti prekmurščino; posebnosti prekmurščine

SSKJ²

preknjížba -e ž (ȋ)
fin. prenos vknjižbe na drug račun: preknjižba dohodka

SSKJ²

preknjiževánje -a s (ȃ)
fin. prenašanje vknjižbe na drug račun: preknjiževanje dohodkov

SSKJ²

preknjížiti -im dov. (í ȋ)
fin. prenesti vknjižbo na drug račun: preknjižiti hranilno vlogo

SSKJ²

préko1 prisl. (ẹ̑) knjiž.
1. izraža
a) gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; čez1: preko se je prepeljal s čolnom; elipt. pomagaj mu preko
b) stanje na drugi strani: tam preko je Amerika
2. izraža preseženo mero: ostal je na obisku do noči in še preko
● publ. vojna je dejstvo, ne moreš preko treba jo je upoštevati, ravnati v skladu s takim položajem; knjiž. iti, spraviti preko ilegalno v tujino

SSKJ²

preko2 predl., z rodilnikom
1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran
a) nad čim: gledala je preko glav; veter žene oblake preko gor; skočiti preko ograje
b) povprek po čem: preko ceste so zavalili hlod; zvezde se pomikajo preko neba / pomesti preko praga / obesiti torbo preko rame
c) po površini: potegniti tančico preko obraza; voda se razlije preko travnikov
č) skozi kaj: korakati preko gozda; potovati v Zagreb preko Novega mesta / prerezati preko srede
// za izražanje stanja: nositi srajco preko hlač; most preko potoka / stanuje preko ceste
2. za izražanje časa, v katerem se kaj godi: kavarna je preko dneva zaprta; preko zime se zemlja spočije
3. za izražanje presežene mere: piti preko mere; ne piši preko roba / z nesklonljivim izrazom količine: pot je dolga preko pet kilometrov; ima preko šestdeset let / publ. razprava je šla preko začrtanega okvira; njegovo znanje ne sega preko osemletke
4. publ. za izražanje vmesnega, prehodnega člena: opazovati življenje rastlin od cvetja preko oploditve do zorenja / tovarna dobiva kadre preko strokovnih šol iz
♦ rad. prenos oddaje preko Krvavca; šport. dati gol preko krila
5. za izražanje sredstva, posrednika; po2: vplivati na javno mnenje preko časopisja; poslati sporočilo preko kurirja
● iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; publ. ne moremo kar tako preko tega dejstva treba ga je upoštevati; ekspr. preganjati koga še preko groba po smrti; pog. pri napredovanju so šli preko mene me niso upoštevali, so me prezrli; pog. pri razpravi so šli preko njega niso upoštevali njegovega mnenja

SSKJ²

preko... predpona v sestavljenkah
1. za izražanje gibanja na drugo stran ali stanja na drugi strani; čez...: prekomornik, prekooceanski
2. za izražanje presežene mere: prekomeren, prekouren

SSKJ²

prekobacáti se -ám se dov. (á ȃ)
nav. ekspr. s težavo priti čez kaj: komaj so se prekobacali čez ograjo

SSKJ²

prekobáliti -im dov. (ā ȃ)
ekspr. s težavo priti čez kaj: prekobaliti ograjo, zid; prekobaliti se čez plot, skalo / prekobaliti hrib / ladja se je z lahkoto prekobalila čez valove
● ekspr. prekobalil se je s tovorom vred prevrnil; ekspr. prekobaliti se na drugo stran, na trebuh obrniti se

SSKJ²

prekodírati -am dov. (ȋ)
teh. spremeniti kodirane podatke, da ustrezajo kakemu drugemu kodu: prekodirati datoteko, film v drug format, zapis z ustrezno programsko opremo

SSKJ²

prekogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
zastar. škilast: prekogleda ženska

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prekolesáriti -im dov. (á ȃ)
prevoziti s kolesom: prekolesaril je dolgo pot / prehoditi in prekolesariti vso dolino

SSKJ²

prekolovrátiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. nespretno, opotekaje se prehoditi: pijan je prekolovratil pot domov
// prehoditi sploh: to območje je dobro poznal, saj ga je že neštetokrat prekolovratil

SSKJ²

prekománda -e ž (ȃ)
voj. žarg. premestitev: ukaz o prekomandi / iti v prekomando

SSKJ²

prekoméren -rna -o prid.(ẹ́ ẹ̄)
čezmeren: prekomeren uvoz; prekomerna poraba električne energije; prekomerno zaposlovanje / prekomerni telesni napori; utrujen od prekomernega dela

prekomérno

prisl.:

prekomerno se ukvarjati s čim

SSKJ²

prekomôlčiti se -im se [prekomou̯čiti se] dov. (ó ȏ)
knjiž., ekspr. preriniti se, odriniti (s komolci): prekomolčil se je skozi gnečo do blagajne

SSKJ²

prekomôrec tudi prekomórec -rca m (ō; ọ̑)
publ. borec prekomorskih brigad: srečanje prekomorcev

SSKJ²

prekomórnik -a m (ọ̑)
knjiž. ladja, ki vozi čez morje: vkrcati se na prekomornik; kapitan velikega prekomornika

SSKJ²

prekomôrski -a -o prid. (ó)
publ. čezmorski: prekomorska dežela / prekomorska ladja
♦ zgod. prekomorske brigade brigade, ki so se formirale v bazi vrhovnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije v Italiji od jeseni 1943 dalje

SSKJ²

prekomplicíran -a -o prid. (ȋ)
preveč kompliciran: to vprašanje je prekomplicirano / avtorjevo izražanje je prekomplicirano

SSKJ²

prekomponírati -am dov. (ȋ)
knjiž. preoblikovati, predelati: umetnik po potrebi prekomponira motiv

prekomponíran

-a -o:

baročno prekomponiran kip

♦

glasb. prekomponirani samospev samospev, komponiran z vsebinsko povezavo, naslonitvijo na besedilo

SSKJ²

prekonaráven -vna -o prid. (á)
zastar. nadnaraven: prekonaravne sile / prekonaravni pojavi

SSKJ²

prêkoncipíran -a -o prid. (ȇ-ȋ)
knjiž. vnaprej zamišljen, izoblikovan: ustvarjati po prekoncipiranih idejah

SSKJ²

prekontrolírati -am dov. (ȋ)
1. ugotoviti dejansko stanje, položaj česa, pregledati: prekontrolirati osebne dokumente / čete so prekontrolirale vse ozemlje / prekontrolirati izpolnjevanje delovnega načrta
2. ponovno kontrolirati: prekontrolirati delovanje stroja

SSKJ²

prekooceánski -a -o prid. (ȃ)
publ. čezoceanski: prekooceanska ladja / prekooceanska plovba / prekooceanske dežele

SSKJ²

prekòp -ópa m (ȍ ọ́)
1. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode: prekop povezuje reki / namakalni prekopi; plovni prekop; Sueški prekop
2. nar. severovzhodno (odvodni) jarek: voz je zapeljal čez prekop
3. star. (obrambni) jarek: širok prekop okoli gradu
4. glagolnik od prekopati: prekop najdišča / prekop groba

SSKJ²

prekopálnik -a m (ȃ)
agr. priprava z vrtečimi se rezili za prekopavanje zemlje, ki se priključi traktorju: preorano površino obdelati s prekopalnikom / motorni prekopalnik

SSKJ²

prekopáti -kópljem tudi -ám dov., prekôplji prekopljíte tudi prekôpaj prekopájte; prekôpal (á ọ́, ȃ)
1. zrahljati, delno preobrniti zemljo, zlasti z motiko: prekopati gredo, njivo; prekopati z motiko
2. s kopanjem preiskati: prekopali so ves vrt, zaboja pa niso našli
3. kopajoč priti z enega konca česa na drugega: prekopati cesto
4. pokopati na drugo mesto: očeta so prekopali na novo pokopališče
5. navadno v zvezi prekopati grob na mestu starejšega groba izkopati novega: ta grob so že večkrat prekopali / ob bratovi smrti so starega očeta prekopali

prekopáti se

ekspr.

s težavo priti skozi kaj ovirajočega:

konji so se komaj prekopali skozi snežne zamete

pren. prekopati se skozi obsežno gradivo

s prizadevanjem, trudom priti do česa:

prekopati se do pravilne razlage

prekopán

-a -o:

prekopan grob

prekopana greda

SSKJ²

prekopávanje -a s (ȃ)
glagolnik od prekopavati: prekopavanje zemlje / jesensko prekopavanje / prekopavanje grobov

SSKJ²

prekopávati -am nedov. (ȃ)
1. rahljati, delno preobračati zemljo, zlasti z motiko: prekopavati gredice; prekopavati s krampom in lopato
2. s kopanjem preiskovati: prekopavati arheološko najdišče
3. kopajoč iti z enega konca česa na drugega: prekopavati cesto
4. pokopavati na drugo mesto: prekopavati na novo pokopališče
5. navadno v zvezi prekopavati grob na mestu starejšega groba kopati novega: zaradi prostorske stiske prekopavajo grobove že po desetih letih

SSKJ²

prekópen -pna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na prekop: prekopno omrežje / prekopni stroški

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prekopíc -a m (ȋ)
glagolnik od prekopicniti: prekopic v sneg

SSKJ²

prekopícati -am nedov. (ī)
prekopicevati: tekel je za psičkom in ga prekopical po travi; otroci so se od veselja prekopicali

SSKJ²

prekopicávanje -a s (ȃ)
glagolnik od prekopicavati: prekopicavanje otrok po travi

SSKJ²

prekopicávati -am nedov. (ȃ)
delati, povzročati, da se telo obrne okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi: rad prekopicava otroke; prekopicavati se po tleh / ekspr. prekopicavati igrače prevračati, premetavati

SSKJ²

prekopiceváti -újem nedov. (á ȗ)
delati, povzročati, da se telo obrne okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi: prijel je otroka, ga vrtel in prekopiceval; prekopicevati se po travi

SSKJ²

prekopícniti -em dov. (í ȋ)
narediti, povzročiti, da se telo obrne okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi: prekopicniti koga v sneg; sunil ga je, da se je prekopicnil; od veselja se je prekopicnil po bregu / ekspr. voz se je prekopicnil prevrnil

SSKJ²

prekopírati -am dov. (ȋ)
1. povzročiti, da se besedilo, slika s fotokemičnim, elektrostatičnim postopkom prenese na kaj: prekopirati pismo, sliko
2. pog. prenesti z originala, predloge, navadno skozi prozoren papir, prerisati: učenec je risbo prekopiral
3. narediti kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega, originalnega: prekopirati srednjeveške freske

SSKJ²

prekopnéti -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os.
1. na nekaterih krajih skopneti: na južnih pobočjih sneg hitro prekopni
2. na nekaterih krajih postati kopen: hribi so že prekopneli

SSKJ²

prekopnína -e ž (ī)
zemeljska površina, na kateri je sneg skopnel: po hribih so se že videle prekopnine

SSKJ²

prekópnja -e ž (ọ̑)
knjiž. prekopnina: pritisnila je odjuga in pokazale so se prekopnje

SSKJ²

prekoráčenje -a s (ȃ)
glagolnik od prekoračiti: prekoračenje jarka / prekoračenje državne meje / prekoračenje cen / prekoračenje rokov / prekoračenje zakona

SSKJ²

prekoračevánje -a s (ȃ)
glagolnik od prekoračevati: prekoračevanje meje / prekoračevanje norme / prekoračevanje rokov

SSKJ²

prekoračeváti -újem nedov. (á ȗ)
večkrat prekoračiti: prekoračevati cesto / v tem oddelku visoko prekoračujejo norme / prekoračevati dobavne roke

SSKJ²

prekoračítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prekoračiti: prekoračitev meje / prekoračitev norme, plana / za vse prekoračitve hitrosti so določene kazni
♦ pravn. prekoračitev mandata

SSKJ²

prekoráčiti -im dov. (á ȃ)
1. s korakom priti čez kaj: prekoračiti jarek, razpoko
// priti čez kaj sploh: prekoračiti železniško progo / travnik je prekoračil po dolgem in počez
// prestopiti: prekoračiti državno mejo; ekspr. prekoračiti šolski prag
2. preseči določeno stopnjo, mero: prekoračiti čas za razmišljanje; prekoračiti dovoljeno hitrost / prekoračiti svoja pooblastila, pristojnosti / prekoračiti kredit
// opraviti, izpolniti več, kot je določeno; preseči2: prekoračiti normo; načrtovano proizvodnjo so prekoračili za deset odstotkov
● ekspr. oče je prekoračil sedemdeseto leto je že star 70 let; star. prekoračil je vse sobe, pa ga ni našel prehodil

prekoráčen

-a -o:

prekoračen jarek

proračun je bil prekoračen

prekoračena starostna doba

SSKJ²

prekorísten -tna -o prid. (ī)
ekspr. zelo koristen: prekoristno delo / to je prekoristna knjiga

SSKJ²

prekosíti -ím dov., prekósil; prekošèn (ī í)
1. s košenjem prehiteti: drugi kosec je prekosil prvega
2. postati boljši, uspešnejši od koga: prekosil je vse sošolce; pri delu prekosi vsakega / ta tovarna nas bo kmalu prekosila / prekositi koga po moči
● ekspr. prekositi samega sebe biti boljši, uspešnejši, kot se pričakuje
3. publ. zvečati se, izboljšati se nad določeno mero; preseči2: obisk je prekosil vse napovedi

SSKJ²

prekotalíti -ím dov. (ī í)
s kotaljenjem spraviti kaj na drugo mesto: prekotaliti sod; prekotalil se je po snegu
● ekspr. prekotalil ga je s konja prevrnil, vrgel

prekotalíti se

nav. ekspr.

kotaleč se priti:

prekotalil se je v jamo

SSKJ²

prekováti -kújem dov., prekovál (á ú)
1. na novo podkovati: prekovati konja
2. s kovanjem spremeniti, preoblikovati: prekovati denar / prekovati sekiro v motiko; pren., slabš. te ljudi je prekoval v svoje orodje
3. ekspr. narediti koga bolj sposobnega za kaj, navadno zaradi vpliva težkih razmer: vojna jih je prekovala; življenje ga bo prekovalo

SSKJ²

prekrájati -am nedov. (á)
star. spreminjati, predrugačevati: avtor članka samovoljno prekraja nekatera dejstva

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prekramljáti -ám dov. (á ȃ)
kramljaje prebiti, preživeti: ves večer je prekramljal z njo

SSKJ²

prekrásen -sna -o prid. (ȃ)
ekspr. zelo lep: bila je prekrasna; prekrasno dekle / to je prekrasna slika / prekrasna pokrajina / bil je prekrasen dan
// zelo dober, zelo pošten: to so prekrasni ljudje

prekrásno

prisl.:

prekrasno poje in igra

prekrasno oblikovane roke

SSKJ²

prekrásti se -krádem se dov., stil. prekràl se prekrála se (á ȃ)
ekspr. skrivaj, neopazno priti: prekradli so se k nasprotniku / prekradel se je čez mejo

SSKJ²

prekrátek -tka -o prid. (á)
preveč kratek: prekratka palica, vrv; ima prekratke roke / nosi prekratko krilo / šport. žarg. skakalec je bil tokrat prekratek, da bi se uvrstil med najboljše naredil je prekratek skok / razlaga je preveč poenostavljena in prekratka / prekratko življenje / noči so mu bile prekratke

prekrátko

prisl.:

prekratko postriženi lasje

SSKJ²

prekŕcati -am dov. (r̄)
spraviti koga z ene ladje na drugo: zaradi nesreče so potnike prekrcali; prekrcali so se na drugo ladjo
// publ. preložiti, pretovoriti: prekrcati tovor

SSKJ²

prekrcávati -am nedov. (ȃ)
spravljati koga z ene ladje na drugo: prekrcavati potnike iz čolna na ladjo
// publ. prelagati, pretovarjati: prekrcavati tovor

SSKJ²

prekreníti -krénem dov. (ī ẹ́)
knjiž. spremeniti, predrugačiti: sprijazniti se moraš s tem, ker se ne da prekreniti; do zime se bo že kaj prekrenilo
● knjiž. prekreniti pogovor začeti se pogovarjati o čem drugem

SSKJ²

prekrétnica -e ž (ẹ̑)
publ. prelomnica, mejnik: ta dan je bil zanj pomembna prekretnica; poudariti dogodke, ki pomenijo prekretnice v zgodovini naroda

SSKJ²

prekrevsáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. počasi, težko prehoditi: prekrevsal je sedem kilometrov

SSKJ²

prekričáti -ím dov. (á í)
1. v kričanju biti glasnejši kot drugi: hotel ga je prekričati, a se mu ni posrečilo; pren., ekspr. hotel je prekričati to misel
2. ekspr. kriče prebiti, preživeti: vso noč je prekričal

SSKJ²

prekričávati -am nedov. (ȃ)
večkrat prekričati: drug drugega so prekričavali; otroci so se prekričavali; pren., ekspr. zaman je prekričavala svojo notranjo praznino z veseljačenjem

SSKJ²

prekričèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
ekspr. preveč kričeč: te barve so prekričeče / prekričeče nasprotje

SSKJ²

prekristalizírati -am dov. (ȋ)
povzročiti, da kaj spremeni kristalno obliko: prekristalizirati grafit v diamant

SSKJ²

prekríti -kríjem dov., prekrìl tudi prekríl (í ȋ)
1. dati, položiti kaj čez vso površino česa: prekriti stene s tapetami; prekriti tla v kopalnici; pren., ekspr. ta veseli dogodek je prekril žalostne spomine
// dati, položiti čez kaj zlasti zaradi varstva, zaščite: prekriti mizo, posteljo; prekriti tla s preprogo / prekriti oko z obvezo
// ponovno pokriti: prekriti streho / prekriti z opeko, skodlami / hlev so že prekrili
2. narediti, da je kaj (v celoti) nevidno: prekriti jamo z vejami, ograjo z lepaki; prekriti ploskev z voskom / oblak je prekril sonce
3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom pojaviti se na (vsem) površju česa: sneg je prekril gore / grob je prekrila trava prerasla / kožo so ji prekrili mozolji / noč je prekrila zemljo
● ekspr. marsikaj je prekrila pozaba se je pozabilo; ekspr. žalost je znala prekriti prikriti

prekrít

-a -o:

z žametom prekrita klop

prekrita streha

veje so bile prekrite s snegom

●

ekspr. bil je prekrit z ranami imel je veliko ran; rastlina je prekrita z bodicami ima bodice

SSKJ²

prekrítičen -čna -o prid. (í)
preveč kritičen: pri delu je prenatančen in prekritičen

SSKJ²

prekritizírati -am dov. (ȋ)
kritično premisliti, oceniti: prvi je temeljito prekritiziral ta nauk

SSKJ²

prekrítje -a s (ȋ)
glagolnik od prekriti: prekritje tal s ploščicami / prekritje strehe
// mesto, kjer je kaj prekrito: na vsakem prekritju je bila špranja

SSKJ²

prekriváča -e ž (á)
navt. četverokotno platno, ki se razpne čez nastalo luknjo v trupu ladje, da se zmanjša vdor vode; vdorna ponjava: prekrivača se je pretrgala

SSKJ²

prekriválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prekrivanje: prekrivalna priprava / prekrivalni belež
♦ geom. prekrivalni točki točki, ki ležita na istem projicirnem žarku in se zaradi tega njuni sliki prekrivata; navt. prekrivalni sistem izdelave čolnov sistem, pri katerem se deske opločja delno prekrivajo; teh. prekrivalna barva kritna barva

SSKJ²

prekriválo -a s (á)
kar se rabi za prekrivanje: čez voz so položili veliko prekrivalo / posteljno prekrivalo pregrinjalo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prekrívanje -a s (í)
glagolnik od prekrivati: prekrivanje sten, tal s ploščicami / prekrivanje prostora z ravnim lesenim stropom / prekrivanje strehe / prekrivanje ploskev

SSKJ²

prekrívati -am nedov. (í)
1. dajati, polagati kaj čez vso površino česa: prekrivati tla s ploščicami
// dajati, polagati čez kaj zlasti zaradi varstva, zaščite: prekrivati posteljo s pregrinjalom; prekrivati pohištvo, da se ne zapraši
// ponovno pokrivati: prekrivati streho / prekrivati z opeko / prekrivati hišo
2. delati, da je kaj (v celoti) nevidno: prekrivati jame z vejami / oblak prekriva sonce
● ekspr. na zunaj sta sovraštvo prekrivala prikrivala
3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom biti na (vsem) površju česa: sneg že prekriva gore; ob povodnji prekriva voda vso dolino
// rastoč biti, nahajati se kje; pokrivati: telo prekriva dlaka

prekrívati se

biti natančno drug na drugem:

škatle se morajo prekrivati

pri prerisovanju je pazil, da so se risbe prekrivale

biti položen tako, da del enega sega čez del drugega: luske se prekrivajo / strešniki se morajo prekrivati; deske se na robovih prekrivajo za dva centimetra

publ.

ujemati se, skladati se:

tako naziranje se ne prekriva z logiko

zahteve se med seboj v celoti prekrivajo

/ izvoz in uvoz se prekrivata

teh.

biti tak, da skozenj ne preseva barva podlage:

te barve se dobro prekrivajo

prekrivajóč

-a -e:

prekrivajoč streho, si je zlomil nogo

prekrivajoče se ploskve

SSKJ²

prekríven -vna -o prid. (ȋ)
s katerim se kaj prekrije, prekriva: prekrivna ploščica
♦ teh. prekrivni lak; prekrivna barva kritna barva

SSKJ²

prekrižáriti -im dov. (á ȃ)
s križarjenjem prepotovati: parniki so prekrižarili morje, ocean / ekspr. že nekajkrat sta prekrižarila reko, da bi našla utopljenca
// ekspr. prevoziti: z avtomobilom je prekrižaril celo mesto; prekrižariti pol sveta

SSKJ²

prekrížati -am dov. (ī)
1. položiti kaj navzkriž: prekrižati roke na prsih; prekrižati noge visoko, v kolenih; prekrižati žice / ekspr. divje sta prekrižala meča spopadla se z mečema
2. nav. ekspr. narediti, da je kaj speljano, vodi, navadno pravokotno čez kaj drugega: dolino so prekrižali s cestami
3. navadno z dajalnikom priti, pojaviti se kje, navadno pravokotno na drugo smer gibanja, premikanja: velika ladja jim je prekrižala pot / ekspr. prekrižala sta nekaj cest prečkala
// ekspr. preprečiti, onemogočiti: ta človek mu je prekrižal vse načrte; slabo vreme jim je prekrižalo račune o izletu
4. nar. pokrižati: prekrižala ga je z blagoslovljeno vodo; pred jedjo se je prekrižal / od začudenja se je prekrižal
● ekspr. (črna) mačka mi je prekrižala pot po ljudskem verovanju danes bom imel nesrečo; danes bom doživel kaj slabega; ekspr. pazi, da mi še kdaj ne prekrižaš poti da se še kdaj ne srečava, prideva skupaj

prekrížan

-a -o:

načrt je bil s tem prekrižan

prekrižane niti, žice

sedeti s prekrižanimi nogami, rokami

okna, prekrižana z železjem okna z železnimi križi

●

ekspr. on ne bo čakal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil

SSKJ²

prekrižávati -am nedov. (ȃ)
prekriževati: dekleta so prekrižavala roke pod predpasnikom

SSKJ²

prekriževáti -újem nedov. (á ȗ)
večkrat prekrižati: prekriževati roke na prsih / otrok prekrižuje smučke spredaj in zadaj / želve so mu prekriževale pot

SSKJ²

prekrmáriti -im dov. (á ȃ)
s krmarjenjem priti čez kaj: skušal je prekrmariti deročo reko; pren., ekspr. avtor je nevarne čeri spretno prekrmaril

SSKJ²

prekrmíliti -im dov. (í ȋ)
s premikanjem krmila spremeniti smer gibanja: prekrmiliti letalo; prekrmiliti ladijski stroj

SSKJ²

prekŕmiti -im dov., tudi prekrmíte; tudi prekrmíla (ŕ)
s krmljenjem povzročiti, da kdo (pre)živi določen čas: prekrmiti živino čez zimo

SSKJ²

prekrojevánje -a s (ȃ)
glagolnik od prekrojevati: prekrojevanje starih oblek

SSKJ²

prekrojeváti -újem nedov. (á ȗ)
na novo krojiti: prekrojevati stare obleke

SSKJ²

prekrojíti -ím dov., prekrójil (ī í)
1. na novo ukrojiti: plašč je dala prekrojiti; prekrojiti staro obleko
// v zvezi z v narediti iz določenega oblačila drugo oblačilo: prekrojiti krilo v telovnik
2. ekspr. spremeniti, predrugačiti: avtor članka je dejstva po svoje prekrojil / to je prekrojilo njeno usodo

prekrojèn

-êna -o:

suknja je obrnjena in prekrojena

SSKJ²

prekrókati -am dov. (ọ̑)
pog. krokajoč prebiti, preživeti: vso noč je prekrokal

prekrókan

-a -o:

po prekrokani noči je imel hudega mačka

SSKJ²

prekròv -ôva m (ȍ ó)
knjiž. kar se rabi za prekrivanje, zavarovanje: pokriti toplo gredo še z dodatnimi prekrovi; prekrov iz listja, smrečja; prekrov za solato

SSKJ²

prekrstítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prekrstiti: prekrstitev pravoslavnih / prekrstitev krajevnega imena

SSKJ²

prekrstíti in prekŕstiti -im dov., prekŕščen (ī ŕ)
1. v krščanskem okolju narediti, da postane pripadnik ene krščanske vere pripadnik druge krščanske vere: prvorojenega sina je dal prekrstiti
2. ekspr. preimenovati: ljudje so ga prekrstili v Hudournika; prekrstil se je iz Franca v Branka

SSKJ²

prekrščeválec -lca [prekərščevau̯ca tudi prekərščevalca] m (ȃ)
zlasti v 16. stoletju pripadnik prekrščevalstva: nauki prekrščevalcev

SSKJ²

prekrščeválski -a -o [prekərščevau̯ski in prekərščevalski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na prekrščevalce ali prekrščevalstvo: prekrščevalsko gibanje

SSKJ²

prekrščeválstvo -a [prekərščevau̯stvo in prekərščevalstvo] s (ȃ)
zlasti v 16. stoletju verska ločina, ki zahteva ponovni krst odraslih: pripadniki prekrščevalstva

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prekrščevánje -a s (ȃ)
glagolnik od prekrščevati: prekrščevanje pravoslavnih

SSKJ²

prekrščeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. v krščanskem okolju delati, da postane pripadnik ene krščanske vere pripadnik druge krščanske vere: s silo prekrščevati
2. ekspr. večkrat preimenovati: prekrščevali so jo, dokler ni dobila tega imena

SSKJ²

prekŕšek -ška m (ȓ)
kar je narejeno drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela: napraviti, ekspr. zagrešiti prekršek / prekršek so strogo kaznovali / carinski, gospodarski prekršek; disciplinski, prometni prekršek; prekršek zoper javni red in mir; sodnik za prekrške
● sodnik je piskal prekršek s piščalko dal znak, da je bil storjen prekršek
♦ ekon. devizni prekršek; pravn. prekršek s predpisom pristojnega organa določena kršitev javnega reda, za katero je predpisana kazen ali druga sankcija; šport. prekršek ravnanje pri igrah z žogo in hokeju, ki ni v skladu s pravili športne igre; prekršek nad vratarjem

SSKJ²

prekršítelj -a m (ȋ)
knjiž. kršilec: prekršitelj predpisov

SSKJ²

prekršítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prekršiti: prekršitev pogodbe; prekršitev predpisov, zakona

SSKJ²

prekŕšiti -im, in prekršíti in prekŕšiti -im dov. (ŕ; ī ŕ)
narediti drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela: prekršiti pogodbo, sporazum; prekršiti predpis, zakon / s tem je prekršila obljubo prelomila

SSKJ²

prekŕškar -ja m (ȓ)
nav. ekspr. kdor dela (prometne) prekrške: ni bil vpisan med prekrškarje; on ni navaden prekrškar

SSKJ²

prekrtáčiti -im dov. (á ȃ)
pokrtačiti po vsej površini: prezračiti in prekrtačiti obleko
● ekspr. pesem je močno prekrtačil popravil

SSKJ²

prekrvavítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prekrvaviti: pospeševati prekrvavitev / dobra prekrvavitev organa prekrvljenost

SSKJ²

prekrvavíti -ím dov., prekrvávil (ī í)
narediti, da doteka razmeroma dosti krvi v žile: z gibanjem dobro prekrvaviti prste; organ se prekrvavi

prekrvavíti se

prepojiti se s krvjo:

obveza se prekrvavi

prekrvavljèn

-êna -o:

prekrvavljen povoj

po masaži je koža bolje prekrvavljena

SSKJ²

prekrvítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prekrviti: vaje za prekrvitev prsnih mišic / povečati prekrvitev kože prekrvljenost

SSKJ²

prekrvíti -ím dov., prekŕvil (ī í)
narediti, da doteka razmeroma dosti krvi v žile: z masažo prekrviti lasišče; pri hoji se mišice prekrvijo

prekrvljèn

-êna -o in prekŕvljen -a -o:

slabo prekrvljen organ

sluznica v sapniku je bila močno prekrvljena in vneta

SSKJ²

prekrvljênje in prekŕvljenje -a s (é; ȓ)
glagolnik od prekrviti: povečati prekrvljenje / slabo prekrvljenje tkiva prekrvljenost

SSKJ²

prekrvljênost in prekŕvljenost -i ž (é; ȓ)
stanje prekrvljenega: zadostna prekrvljenost organa, tkiva

SSKJ²

preksónčen -čna -o prid. (ọ̑)
nar. prisojen: na preksončnem bregu raste vinska trta

SSKJ²

preksónčje -a s (ọ̑)
nar. prisoja: v preksončju že cvetijo trobentice

SSKJ²

prekúc -a m (ȗ)
glagolnik od prekucniti: prekuc v globino

SSKJ²

prekucávati -am nedov. (ȃ)
ekspr. prevračati: prekucavati skale; prekucavati se po travi

SSKJ²

prekúcen -cna -o prid. (ȗ)
teh. ki se da nagniti: prekucna naprava / prekucna ponev električna, plinska kuhinjska naprava z vrtljivo nagibno posodo za dušenje, kuhanje

SSKJ²

prekuceváti -újem nedov. (á ȗ)
ekspr. prevračati: prekucevati stole; prekucevati se po travi

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prekucíja -e ž (ȋ)
ekspr. prevrat: narediti prekucijo; politične, socialne prekucije / modna, slovstvena prekucija

SSKJ²

prekucíjski -a -o prid. (ȋ)
ekspr. prevraten: prekucijske ideje

SSKJ²

prekúcnik -a m (ȗ)
tovorni avtomobil z nagibnim kesonom: kupiti nov prekucnik

SSKJ²

prekúcniti -em dov. (ú ȗ)
ekspr. prevrniti: prekucniti stol; čoln se je prekucnil / močen sunek ga je prekucnil v morje; prekucnil se je v sneg
// na hitro spremeniti, predrugačiti: prekucniti družbeni red; mislil je, da bo prekucnil ves svet

prekúcnjen

-a -o:

prekucnjene sani

SSKJ²

prekucúh -a m (ū)
ekspr. prevratnik: veljal je za prekucuha; družiti se s prekucuhi; delovanje prekucuhov

SSKJ²

prekucúški -a -o prid. (ū)
ekspr. prevratniški: prekucuško delovanje
// prevraten: prekucuški čas / prekucuške besede, ideje

SSKJ²

prekucúštvo -a s (ȗ)
ekspr. prevratništvo: preganjali so jih zaradi prekucuštva

SSKJ²

prekúhati -am dov. (ú ȗ)
1. s kuhanjem očistiti, razkužiti: prekuhati perilo, pribor / prekuhati vodo
♦ gastr. prekuhati sadje, zelenjavo
2. s kuhanjem predelati: prekuhati sadje v žganje
3. narediti, da je kaj popolnoma kuhano: dobro prekuhati stročnice
4. ponovno skuhati: kupljeno, napol kuhano hrano je treba prekuhati

prekúhati se

preveč se skuhati:

jed se je prekuhala

●

ekspr. bilo je vroče, da smo se čisto prekuhali zelo spotili

prekúhan

-a -o:

prekuhan krompir

prekuhana voda

SSKJ²

prekuhávanje -a s (ȃ)
glagolnik od prekuhavati: prekuhavanje perila / prekuhavanje vode

SSKJ²

prekuhávati -am nedov. (ȃ)
1. s kuhanjem čistiti, razkuževati: prekuhavati perilo / prekuhavati vodo
2. s kuhanjem predelovati: prekuhavati sadje v žganje

SSKJ²

prekupčeválec -lca [prekupčevau̯ca] m (ȃ)
kdor prekupčuje: bil je konjski prekupčevalec; prekupčevalec z lesom

SSKJ²

prekupčeválen -lna -o prid. (ȃ)
prekupčevalski: prekupčevalna strast

SSKJ²

prekupčeválka -e [prekupčevau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki prekupčuje: prekupčevalka z drogami, nepremičninami / prekupčevalka otrok

SSKJ²

prekupčeválski -a -o [prekupčevau̯ski tudi prekupčevalski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na prekupčevalce ali prekupčevanje: prekupčevalska mreža / prekupčevalska strast

SSKJ²

prekupčeválstvo -a [prekupčevau̯stvo tudi prekupčevalstvo] s (ȃ)
dejavnost prekupčevalcev: prekupčevalstvo se je takrat zelo razširilo

SSKJ²

prekupčevánje -a s (ȃ)
glagolnik od prekupčevati: prekupčevanje z mamili; prepoved prekupčevanja

SSKJ²

prekupčeváti -újem nedov. (á ȗ)
kupovati in vzporedno prodajati: veliko prekupčuje; prekupčevati z lesom, nepremičninami; pren. prekupčevati s prepričanjem ljudi

SSKJ²

prekúpec -pca m (ú)
star. kupčevalec, prekupčevalec: les je kupil od prekupca / konjski prekupec; prekupec z zemljišči

SSKJ²

prekupíti in prekúpiti -im dov. (ī ú)
star. preplačati: stanovanje je precej prekupil

SSKJ²

prekupováti -újem nedov. (á ȗ)
star. preplačevati: on ne zna kupčevati, zmeraj prekupuje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prekuríti in prekúriti -im dov. (ī ú)
pog. popolnoma ogreti, segreti: to stanovanje se ne da prekuriti / največkrat prekuri sobo jo preveč ogreje, segreje

prekúrjen

-a -o:

zaprta in dobro prekurjena dvorana

SSKJ²

prekúženost -i ž (ȗ)
med. lastnost, stanje prekuženega: prekuženost prebivalstva

SSKJ²

prekužítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prekužiti: prekužitev prebivalstva s tuberkulozo

SSKJ²

prekúžiti -im dov. (ú ȗ)
(v velikem obsegu) okužiti: bolezenska klica je prekužila vse prebivalstvo

prekúžiti se

med.

okužiti se in pri tem pridobiti določeno odpornost:

prekužiti se s povzročiteljem hepatitisa

prekúžen

-a -o:

otrok, ki so že prekuženi s tuberkulozo, ne cepijo

SSKJ²

prekvalificírati -am dov. (ȋ)
usposobiti za drugo delo: ko so rudnik izčrpali, so morali rudarje prekvalificirati; po nesreči se je prekvalificiral / prekvalificirati se v optika, za optika
// knjiž. drugače označiti, prevrednotiti: z novo družbeno resničnostjo se je prekvalificiralo tudi kulturno poslanstvo / pisatelj je tragiko nehote prekvalificiral v komičnost spremenil
♦ pravn. prekvalificirati kaznivo dejanje glede na dobljene dokaze uvrstiti ga pod drug zakonski predpis

SSKJ²

prekvalifikácija -e ž (á)
usposobitev za drugo delo: omogočiti invalidom prekvalifikacijo; tečaji za prekvalifikacijo delavcev / pog. priti na prekvalifikacijo tečaj za prekvalifikacijo

SSKJ²

prekvartáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. kvartajoč prebiti, preživeti: vso noč sta prekvartala

SSKJ²

prekvásiti -im tudi prekvasíti -ím dov., prekvásil (ā ȃ; ī í)
1. dati, dodati kvas: prekvasiti testo / kruh ni dober, gospodinja je testo prekvasila dodala preveč kvasa
2. knjiž. preoblikovati, predelati: novo gibanje v plesni umetnosti je prekvasilo klasični balet / umetnik je motiv po svoje prekvasil / upal je, da bo prekvasil svet s svojimi idejami
3. knjiž. napolniti, prepojiti: prekvasiti mladino z revolucionarnimi idejami / slovenstvo tedaj še ni prekvasilo vseh plasti
♦ gastr. prekvasiti divjačino povzročiti, da postane v kvaši mehkejša in dobi določen okus

prekvášen

-a -o tudi prekvašèn -êna -o:

z novimi idejami prekvašeno gibanje

SSKJ²

prekvášati -am nedov. (á) knjiž.
1. preurejati, spreminjati: poskušal je prekvašati človeško družbo
2. napolnjevati, prepajati: prekvašati kulturo z naprednimi idejami

SSKJ²

prekvát -a -o prid. (ȃ)
nar. presnet, preklet: ta prekvata reva si ne upa nič reči / to prekvato kamenje tako bode

prekváto

prisl.:

prekvato malo mu je mar

SSKJ²

preláganje -a s (ȃ)
glagolnik od prelagati: prelaganje desk, jabolk / prelaganje tovora na ladjo / prelaganje težav na druge / prelaganje Shakespearovih del

SSKJ²

prelagátelj -a m (ȃ)
zastar. prevajalec (v drug jezik): prelagatelj epa

SSKJ²

prelágati -am nedov. (ȃ)
1. z dviganjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prelagati deske, zaboje; prelagati jabolka iz gajb na polico / ekspr. od razburjenja prelagati roke / nestrpno je prelagal cigareto po ustih
2. delati, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: prelagati tovor; prelagati z avtomobila na vozove
3. navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa: vse skrbi prelaga nanjo
4. navadno z glagolskim samostalnikom večkrat določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: kar naprej prelagajo izstrelitev satelita / prelagati čas odhoda; prelagati rok za opravljanje izpitov
5. zastar. prevajati (v drug jezik): prelagati iz angleščine v slovenščino
● prelagati (lončeno) peč znova postavljati; ekspr. reka večkrat prelaga strugo spreminja, menjava; prelagati šibe, vitre eno čez drugo polagati, prepletati

SSKJ²

preláhek tudi prelahák -hka -o tudi -ó prid. (á ȃ á)
preveč lahek: predmet je bil prelahek, da bi se potopil; piščanci so bili še prelahki za prodajo / dali so mu prelahko delo; vprašanja so bila zanj prelahka / za tak zločin je bila kazen še prelahka / te cigarete so nekoliko prelahke zame; vino ne sme biti prelahko / imel je prelahko življenje, da bi mogel razumeti druge / ekspr. prelahka je zanj preveč lahkomiselna, preveč neresna / ekspr. črtica je prelahka za objavo umetniško premalo zahtevna

prelahkó

prisl.:

prelahko je dosegel svoj namen

prelahko jemati vprašanje varstva narave

SSKJ²

prelahkomíseln -a -o [prelahkomisələn in prelahkomisəln] prid.(ȋ)
preveč lahkomiseln: prelahkomiseln je za tako službo / to je prelahkomiselno dejanje, da bi ga mogli opravičiti

prelahkomíselno

prisl.:

prelahkomiselno ravnati

SSKJ²

prelahkôten -tna -o prid. (ó)
preveč lahkoten: delo je pisano v nekoliko prelahkotnem jeziku / dovolil si je prelahkoten ton pogovora preveč sproščen / ekspr. njegovo življenje je bilo prelahkotno, da bi razumel revščino prelahko / to je prelahkotno literarno delo zanj umetniško premalo zahtevno

prelahkôtno

prisl.:

prelahkotno obravnavati problem

SSKJ²

prelakírati -am dov. (ȋ)
prekriti z lakom: prelakirati parket; prelakirati z brezbarvnim lakom

SSKJ²

prelámljanje -a s (á)
glagolnik od prelamljati: prelamljanje obljub

SSKJ²

prelámljati -am nedov. (á)
1. z lomljenjem deliti na dva dela: začel je živčno prelamljati palico / prelamljati žemlje na dvoje
2. nav. ekspr. ne izpolnjevati tega, kar je bilo dogovorjeno, obljubljeno, rečeno: prelamljati besedo, obljubo / prelamljati zakone kršiti
3. publ., z orodnikom delati, povzročati, da kaj preneha obstajati in se začne kaj novega, drugačnega: prelamljati s starim načinom življenja / pesnik prelamlja z ekspresionizmom

prelámljati se

ekspr., v zvezi z v

prehajati v kaj drugega:

tu se breg iz strmine prelamlja v položno pobočje

na ovinku se cesta prelamlja v dolino

●

ekspr. pri plesu so se jim noge v kolenih kar prelamljale zelo upogibale

SSKJ²

preláskav -a -o prid. (á)
preveč laskav: njegova ocena knjige je prelaskava

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prelát -a m (ȃ) rel.
1. visok cerkveni dostojanstvenik z vodstveno funkcijo, zlasti škof, opat: zbor prelatov
2. naslov za zelo zaslužnega duhovnika: prelat Grivec

SSKJ²

prelátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prelate: prelatski naslov; prelatska čast / prelatska obleka

SSKJ²

prelatúra -e ž (ȗ)
rel. prelatski naslov, prelatska čast: dobiti prelaturo

SSKJ²

prelàz -áza m (ȁ á)
1. nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot iz ene doline v drugo: vojaki so zavzeli prelaz; speljati cesto čez prelaz / prelaz Ljubelj / gorski prelaz
2. navadno v zvezi železniški prelaz železniški prehod: na železniškem prelazu se je zgodila nesreča / nezavarovani brez zapornic, zavarovani železniški prelaz z zapornicami
3. nar. nižji del lesene ograje, plota, namenjen za prehod ljudi: popraviti prelaz; skočiti, stopiti čez prelaz
4. zastar. prehod: v jami so med skalami kmalu našli prelaz

SSKJ²

prelazíti in preláziti -im, tudi preláziti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
pog. prehoditi, obhoditi: prelazil je vse gozdove v okolici / ekspr. prelazil je vse vrhove v pogorju preplezal

SSKJ²

prélec -lca m (ẹ̑)
nav. mn., zool. nočni metulji, katerih ličinke se zapredejo in v zapredku zabubijo, Bombycidae: ličinke prelcev / borov prelec katerega ličinka jé iglice in brste bora, Dendrolimus pini; murvov prelec; pinijev sprevodni prelec; smrekov prelec katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha; svilni prelec

SSKJ²

preléči -léžem dov., prelézi prelézite; prelègel prelêgla; nam. preléč in prelèč (ẹ́ ẹ̑) zastar.
1. s smiselnim osebkom v dajalniku odleči: ko ji je preleglo, je vstala; bolniku je po treh dneh preleglo
2. nav. 3. os. ponehati, popustiti: bolečine so mu prelegle
♦ čeb. družina je prelegla matico je zamenjala matico brez rojenja

preléči se

spremeniti lego:

preleči se na hrbet

leči drugam, na drugo mesto: preleči se na drugo posteljo

SSKJ²

prelégati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) zastar.
s smiselnim osebkom v dajalniku odlegati: videti je bilo, da bolniku prelega

prelégati se

spreminjati lego:

vso noč se je prelegal s hrbta na bok

legati drugam, na drugo mesto: prelegati se na druge postelje

SSKJ²

preléhati -am dov. (ẹ̑)
star. prekopati, prelopatiti: prelehati gredo

SSKJ²

prelékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
nar. pretegniti: vstal je in preleknil svoje ude; zazehal je in se preleknil

SSKJ²

prelén tudi prelèn -léna -o stil. -ó prid. (ẹ̑ ȅ ẹ́)
preveč len: prelen je, da bi to storil

SSKJ²

prelenáriti -im dov. (á ȃ)
v lenarjenju prebiti, preživeti: ves dan je prelenaril

SSKJ²

prelenuháriti -im dov. (á ȃ)
nav. slabš. prelenariti: ves prosti čas je prespal in prelenuharil

SSKJ²

prelép -a -o tudi -ó prid. (ẹ̑ ẹ́) ekspr.
1. preveč lep: ta soba je kar prelepa zanj
2. zelo lep: prelepa deklica; ima prelepe oči / prelepa slika / prelepi kraji / prelepa glasba / prelep spomin

prelepó

prisl.:

cvetje prelepo diši

prelepo igrati, peti

bilo je prelepo

SSKJ²

prelépek -pka m (ẹ̑)
zal. listek, navadno z besedilom, ki se nalepi čez določeno besedilo: na prelepku je popravljena letnica izida knjige

SSKJ²

prelepíti in prelépiti -im, tudi prelépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑)
1. z lepljenjem
a) prekriti: prelepiti izložbe, ograje s plakati; prelepiti stene s tapetami / ekspr. ulico so prelepili z reklamami
b) zakriti: prelepiti del teksta / prelepiti odprtino s papirjem; pren., ekspr. afero so hoteli nekoliko prelepiti, pa jim ni uspelo
2. nalepiti na drugo mesto: sličico je prelepil nekoliko nižje

prelépljen

-a -o:

z listki prelepljen kovček

odprtina ni zadelana, ampak samo prelepljena

SSKJ²

prelépka -e ž (ẹ̑)
nalepka: nalepiti prelepko / okrasiti s prelepkami; pren., ekspr. njihove izjave so samo prelepke

SSKJ²

prelépljati -am nedov. (ẹ́)
z lepljenjem
a) prekrivati: prelepljati zidove s plakati
b) zakrivati: prelepljati napise

SSKJ²

prelépnica -e ž (ẹ̑)
sličica, ki se vlažna prelepi s papirnate podlage na kak drug predmet: lepiti prelepnice na pirhe, zvezke

SSKJ²

prelepôta -e ž (ó)
knjiž. (izredna) lepota: vsi so ostrmeli ob njeni prelepoti / prelepote pokrajine

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prelést -i ž (ẹ̑)
1. knjiž. (izredna) lepota: občudoval je dekliško prelest; prelest pomladnega cvetja, večernega sonca / prelesti pokrajine so ga vsega prevzele
2. zastar. prevara, zvijača, zvijačnost: za dosego cilja je uporabil prelest

SSKJ²

prelésten -tna -o prid., preléstnejši (ẹ̄)
knjiž. (izredno) lep: prelesten smehljaj; ima prelestne temne oči / prelestna melodija; prelestna zimska pokrajina

preléstno

prisl.:

prelestno lep svet

SSKJ²

prelésti -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z lezenjem priti z enega konca na drugega: kača je prelezla cesto / otrok je po vseh štirih prelezel sobo / ekspr. sonce je prelezlo nebo; pren. njegov pogled je prelezel obraze prisotnih
2. ekspr. preplezati: prelesti obzidje, ograjo / prelezel je že vse vrhove v Julijskih Alpah
3. z lezenjem opraviti kako pot: polž ne preleze veliko v eni uri / ranjenec je prelezel nekaj metrov, pa mu je postalo slabo
● ekspr. ta cesta preleze klanec rahlo se vzpenjajoč pride, se spusti čez klanec

SSKJ²

prelèt -éta m (ȅ ẹ́)
glagolnik od preleteti: tišino gozda so motili samo preleti ptic / pri drugem preletu gorovja je letalo zadelo v enega od vrhov / prelet meje / v preletu bombardirati / opazil je prelet smehljaja na materinem obrazu / prelet naslovov v časopisu mu je zadostoval

SSKJ²

preletálnica -e [tudi preletau̯nica] ž (ȃ)
zool. večja kletka, v kateri se ptič lahko preletava; voliera: dati kanarčke v preletalnico / kletka preletalnica

SSKJ²

prelétati1 -am dov., tudi preletájte; tudi preletála (ẹ́)
ekspr. hitro preiti, prehoditi: preletal in preplezal je že precej hribov / pog. vse trgovine sem že preletal, pa nisem več dobil kruha obšel

prelétati se

pog.

s tekanjem se razvedriti:

pustil je, da so se otroci malo preletali

SSKJ²

prelétati2 -am nedov. (ẹ̑)
preletavati: ptice preletajo drevje / letala preletajo ozemlje in iščejo ponesrečence / groza, veselje jih preleta

prelétati se

preletavati se:

ptič se preleta z veje na vejo

pog.

tekati:

otroci so se preletali, mati pa je sedela na klopci

SSKJ²

preletávanje -a s (ȃ)
glagolnik od preletavati: preletavanje ptic / preletavanje bombnikov

SSKJ²

preletávati -am nedov. (ȃ)
1. leteč večkrat priti čez kaj: jate divjih rac preletavajo hribovje / številna letala preletavajo ozemlje
// večkrat leteti sem in tja: lastovke preletavajo po zraku; jata ptičev se preletava nad vodo
2. ekspr. na rahlo se dotikajoč hitro večkrat preiti kaj: prsti preletavajo tipke pisalnega stroja
3. ekspr. hitro, za kratek čas večkrat se pojaviti: jeza je preletavala njihove obraze / novi upi so mu preletavali dušo
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: preletavajo ga hude slutnje; strah ga je preletaval, ko je opazil nevarnost / občutek zoprnosti mu je preletaval telo / novica o zmagi je preletavala zbrano množico se je širila med množico
4. nav. ekspr. na hitro prebirati: preletavati novice v časopisu
5. nav. ekspr., v zvezi preletavati z očmi, pogledom na hitro večkrat pogledati, pregledati: z očmi je preletaval slike na stenah
6. nav. ekspr., v zvezi preletavati v mislih na hitro, v kratkem času večkrat premišljevati, preudarjati: v mislih je preletaval pretekle čase; v mislih preletavati možnosti za rešitev

preletávati se

leteč večkrat prihajati z enega mesta na drugo:

ptiči so se preletavali z drevesa na drevo

/ po polju so se preletavale vrane

SSKJ²

preletèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
zastar. predirljiv, presunljiv: s preletečim glasom je zaklical, naj zbežijo; prim. preleteti

SSKJ²

preléten -tna -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na prelet: preletni prostor / preletna ptica ptica, ki ob selitvi kako deželo samo preleti

SSKJ²

preletéti -ím dov., prelêtel (ẹ́ í)
1. leteč priti čez kaj: jata ptic je preletela zaliv / letalo je preletelo gorovje / ekspr. blisk je preletel nebo je švignil čez nebo
2. leteč opraviti kako pot: ugotovili so, da je ptič preletel deset tisoč kilometrov / razdaljo med mestoma je letalo preletelo v petih urah / ta pilot je preletel že dva milijona kilometrov
3. pog. v teku
a) priti z enega konca na drugega; preteči: deček je v nekaj trenutkih preletel travnik / v nekaj skokih je preletel stopnice
b) opraviti kako pot: ubežnik je preletel petdeset metrov, ko ga je podrl strel
4. ekspr. na rahlo se dotikajoč hitro preiti kaj: s prsti je preletel nekaj tipk klavirja / s čopičem preleteti po sliki
5. ekspr. hitro, za kratek čas se pojaviti: rdečica mu je preletela obraz / usmiljenje je preletelo njegovo srce
// z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ob takih besedah preleti človeka dvom; strah, veselje ga preleti / trepet je preletel njegovo telo
6. nav. ekspr. na hitro prebrati: preleteti časopisne naslove; nekatere novice je samo preletel, druge je pazljivo prebral
7. nav. ekspr., v zvezi preleteti z očmi, pogledom na hitro pogledati, pregledati: oficir je z očmi preletel vojakovo opremo / z očmi, pogledom je preletel čakajoče na hitro pogledal drugega za drugim
8. nav. ekspr., v zvezi preleteti v mislih na hitro, v kratkem času premisliti, preudariti: preletel je v mislih mogoče posledice / v mislih je preletel vsebino govora na hitro obnovil, premislil
● ekspr. vrtel je gumb pri radijskem aparatu in preletel nekaj tujih postaj hitro prešel, izpustil; ekspr. novica je v dobri uri preletela svet se je razvedela; knjiž., ekspr. ladja je preletela zaliv preplula z enega konca na drugega

preletéti se

leteč priti z enega mesta na drugo:

vrabec se je preletel z drevesa na drevo

/ zdaj pa zdaj se je vrana preletela

●

nar. poletna nevihta se hitro preleti preide, mine;

prim. preleteč

SSKJ²

prelevítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od preleviti: prelevitev kače / prelevitev iz nasprotnika v pristaša

SSKJ²

prelevíti se -ím se dov., prelévi se in prelêvi se; prelévil se (ī í)
1. odstraniti si, sleči si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se prelevi; pren., ekspr. v garderobi se je igralec prelevil iz antičnega heroja v navadnega človeka
2. ekspr., navadno v zvezi z v opustiti dosedanje lastnosti, značilnosti in prevzeti drugačne: iz skromnega, prijaznega fanta se je prelevil v domišljavca / iz kmeta se je kaj hitro prelevil v meščana; ljudje so se hitro prelevili spremenili
// preiti v kaj drugega: jesen se je prelevila v zimo / hrup se je prelevil v tišino

prelevíti

knjiž., navadno v zvezi z v

spremeniti,

preoblikovati:

nekatere novele je prelevil v drame

/ nizka temperatura je prelevila kapljice v ledene kristale

prelevljèn

-êna -o:

prelevljena kača

nazorsko prelevljen človek

SSKJ²

prelevmán -a m (ȃ)
ekon. dodatna dajatev za uvožene, zlasti kmetijske pridelke:

SSKJ²

preležanína -e ž (í)
med. rana na telesu, nastala zaradi dolgega ležanja: bolniku so se naredile preležanine; preležanina na hrbtu

SSKJ²

preležánost -i ž (á)
stanje preležanega: preležanost hrbta / moka ima duh po preležanosti

SSKJ²

preležáti -ím dov. (á í)
leže prebiti, preživeti: dan so preležali skriti v gozdu / bolezen je preležal v bolnišnici / ekspr. kdo vse je že preležal na tej postelji ležal
♦ agr. lan ne sme preležati ob godenju predolgo ležati

preležáti se

med.

dobiti na telesu rane zaradi dolgega ležanja:

bolnik se je preležal

preležán

-a -o

deležnik od preležati:

bolnik s preležanim hrbtom

srečal sem ga dva tedna po preležani bolezni

zaradi neuporabe pokvarjen, slab:

preležana moka

preležano blago

pren., ekspr. preležane ideje

od dolgega ležanja, velike obremenitve potlačen, stisnjen:

žimnica s preležanimi vzmetmi

/ na seniku so spali neki ljudje, saj je vse preležano poležano

●

ekspr. pretegniti si preležane ude otrple, zaležane; sam.: duh po preležanem

SSKJ²

prelíha -e ž (ȋ)
nar. koroško poseka: hoditi skozi gozdove in prelihe; preliha za vasjo
● nar. koroško prelihe v vrhovih dreves svetlobne odprtine

SSKJ²

prelíjati -am nedov. (í)
zastar. prelivati: prelijati tekočino v drugo posodo / navdušenje se je prelijalo tudi v njegovo srce

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prelíkati -am dov. (ȋ)
1. z likanjem razkužiti: perilo prekuhati in prelikati
2. obrt. na rahlo, brez pritiskanja polikati tkanino z vlažno krpo zaradi lepšega videza: posamezne dele prelikati in sešiti

SSKJ²

prelimináren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. predhoden, pripravljalen: pred zborovanjem so imeli še preliminarni sestanek; preliminarna razprava / dobiti preliminarno soglasje vnaprejšnje

SSKJ²

prelisíčiti -im dov. (í ȋ)
ekspr. nalagati2, prevarati: ni se mu posrečilo, da bi me prelisičil; prelisičiti carinike, nasprotnika; pren. prelisičiti usodo

prelisíčiti se

zvito, prebrisano priti mimo, skozi:

prelisičil se je skozi vse ovire

SSKJ²

prelisjáčiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. nalagati2, prevarati: hotel me je prelisjačiti; prelisjačiti soseda

SSKJ²

prelístati -am dov. (ȋ)
obračajoč liste (knjige, zvezka)
a) pregledati: prelistati zvezek
b) na hitro prebrati: po kosilu rad prelista kak časopis

SSKJ²

prelistávanje -a s (ȃ)
glagolnik od prelistavati: prelistavanje praznih zvezkov / že s prelistavanjem je ugotovil, da je knjiga zanimiva

SSKJ²

prelistávati -am nedov. (ȃ)
obračajoč liste (knjige, zvezka)
a) pregledovati: prelistavati beležnico
b) na hitro prebirati: z zanimanjem je prelistaval novo revijo

SSKJ²

prelistováti -újem nedov. (á ȗ)
prelistavati: prelistoval je knjige, da bi našel izgubljeni listek / med čakanjem na vrsto je prelistoval časopis

SSKJ²

prelítek -tka m (ȋ)
gastr. jed za prelivanje drugih jedi; preliv: pripraviti prelitek / čokoladni prelitek

SSKJ²

prelíti -líjem dov. (í)
1. z vlivanjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo: preliti mleko iz lonca v kozico
// narediti, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: preliti makarone z omako
// prekriti površino česa s tekočo snovjo: preliti cestišče z asfaltom; pren., ekspr. sobo, ulico je prelila tišina
2. knjiž., ekspr., v zvezi z v izraziti, izpovedati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: preliti svoja čustva, doživetja v pesmi, skladbe, verze
// dati čemu, zlasti umetniškemu delu, drugo, drugačno obliko: preliti opero v balet; preliti roman v odrsko delo / preliti pesnitev v drug jezik prevesti
3. ekspr., s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: preliti del dohodka v drugo organizacijo, drug sklad
4. pretopiti: preliti zvonove v topove
5. ekspr. obliti2, politi: od strahu ga je prelil mrzel pot; od napora ga je prelil znoj
6. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik; obiti1: prelil ga je strah, da je zašel; prelil ga je občutek sreče
● ekspr. za njim ni nihče prelil solze se ni jokal, ni žaloval; ekspr. o tej stvari se je prelilo že dosti črnila se je dosti pisalo; knjiž., ekspr. ta narod je prelil veliko tuje in svoje krvi se je veliko bojeval; ekspr. prelili so veliko znoja, da so to naredili zelo so se trudili; ekspr. zavzeli so vas, ne da bi prelili kapljo krvi ne da bi bil kdo ranjen, ubit; vznes. preliti kri za domovino pasti, umreti v boju za domovino; publ. preliti načela v stvarnost uresničiti jih

prelíti se

tekoč priti z enega konca na drugega:

voda se je zaradi sunka prelila po posodi

/ knjiž. solzi sta se prelili čez njegove oči sta stekli, zdrsnili

ekspr. preiti na drugo mesto, področje: del prebivalstva se je prelil v industrijske kraje

knjiž.,

ekspr.

razširiti se, preiti:

borbenost se je prelila na vse moštvo

/ ideje so se prelile v gibanje

ekspr.

polagoma preiti v kaj drugega:

na soncu se je modra barva prelila v zelenkasto

/ dan se prelije v noč

/ njena radovednost se je prelila v nemir

♦

film. slika (na zaslonu, platnu) se prelije se spremeni tako, da se med izginjanjem slike že pokaže naslednja

prelít

-a -o:

z asfaltom prelita cesta

za domovino prelita kri

pozabiti na trpljenje in prelite solze

SSKJ²

prelítje -a s (ȋ)
glagolnik od preliti: prelitje tekočine / prelitje ulice z asfaltom / prelitje pesnitve v slovenščino

SSKJ²

prelív -a m (ȋ)
1. glagolnik od preliti ali prelivati: topli kopeli sledi preliv z mrzlo vodo / preliv denarja v sklade / preliv prebivalstva na manj naseljena območja / komaj opazen preliv dneva v noč
2. mesto, kjer kaj polagoma prehaja v kaj drugega: na sliki je mogoče določiti tri barvne prelive
3. geogr. ozek vodni pas, ki veže dve morji ali večji jezeri: otok loči od celine le ozek preliv / Beringov, Rokavski preliv / morski preliv; pren., knjiž. preliv med oblaki
4. gastr. jed za prelivanje drugih jedi: pripraviti preliv; preliv za torto / čokoladni, paradižnikov preliv
5. tekoča gosta snov za prekritje kake površine: asfaltni, bitumenski preliv
6. friz. tekočina s kemičnimi, barvnimi dodatki za niansiranje barve las: kupiti, uporabiti preliv; barve in prelivi / moder, srebrno siv preliv / krepilni preliv
// barvni odtenek las, nastal z uporabo te tekočine: sivi lasje z modrim prelivom
♦ farm. pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilna) zelišča s hladno vodo; film. pojav, da se med izginjanjem slike (na zaslonu, platnu) že kaže naslednja

SSKJ²

prelívanje -a s (í)
glagolnik od prelivati: prelivanje mleka, tekočine / prelivanje testenin z različnimi omakami / prelivanje cestišča z asfaltom / prelivanje doživetij v pesmi / prelivanje denarja v sklade / prelivanje zvonov v topove / prelivanje prebivalstva / prelivanje zelene barve v modro
● ekspr. preprečiti prelivanje krvi bojevanje, ubijanje

SSKJ²

prelívati -am nedov., tudi prelivájte; tudi prelivála (í)
1. z vlivanjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo: prelivati bencin; prelivati tekočino v manjše posode
// delati, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: prelivati torto s čokolado
// prekrivati površino česa s tekočo snovjo: cesto prelivajo z asfaltom
2. knjiž., ekspr., v zvezi z v izražati, izpovedovati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: svoja doživetja, razpoloženja je prelival v pesmi, zvoke / prelivati misli v stavke
// dajati čemu, zlasti umetniškemu delu, drugo, drugačno obliko: prelivati novelo v dramo / prelivati pesnitev v drug jezik prevajati
3. ekspr., s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: prelivati del dobička v druge dejavnosti, organizacije; denar se preliva v sklade
4. pretapljati: prelivati zvonove v topove
5. teči, zlivati se čez kaj: valovi so prelivali krov ladje
6. ekspr. oblivati, polivati: od napora ga preliva znoj
● ekspr. o tej stvari ne kaže več prelivati črnila pisati; ekspr. prelivati kri bojevati se, ubijati; vznes. prelivati kri za domovino biti ranjen, umirati v boju za domovino; ekspr. kaj bi prelivali solze jokali, žalovali; knjiž. tako je bila prestrašena, da je prelivala vodo, ko jo je natakala ptičem v kletki polivala; ekspr. prelivati znoj za kaj zelo se truditi

prelívati se

tekoč prihajati z enega konca na drugega:

tekočina se ob sunkih preliva po posodi

/ ob plimi se skozi odprtino preliva morje

/ ekspr. potok se je enakomerno prelival čez kamenje tekel

ekspr. prehajati na drugo mesto, področje: prebivalstvo se preliva v mesta

knjiž.,

ekspr.

širiti se, prehajati:

navdušenost se je prelivala na poslušalce

/ mir pokrajine se je prelival v njeno dušo

ekspr.

polagoma prehajati v kaj drugega:

barve se prelivajo druga v drugo

/ poletje se preliva v jesen

kazati se v različnih barvah, svetlobnih stopnjah:

barva njene svilene obleke se je ob hoji lepo prelivala

/ rahlo valovito morje se je prelivalo v barvah

knjiž.,

ekspr.,

s prislovnim določilom

v velikem številu hoditi sem in tja:

po ulicah se prelivajo množice vojakov

knjiž.,

ekspr.,

z oslabljenim pomenom

izraža stanje, kot ga nakazuje osebek:

utrujenost, veselje se mu preliva po telesu

♦

film. slika (na zaslonu, platnu) se preliva se spreminja tako, da se med izginjanjem slike že kaže naslednja

prelivajóč

-a -e:

prelivajoč solze, je prosila usmiljenja

prelivajoča se barva svile

SSKJ²

prelíven -vna -o prid. (ȋ)
teh. nanašajoč se na preliv ali prelivanje: prelivna cev, odprtina / prelivni jez

SSKJ²

prelívski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na (morski) preliv: prelivska globina / prelivski parnik

SSKJ²

prelízati tudi prelizáti -lížem dov. (í á í)
z lizanjem preiti vso površino česa: krava je prelizala telička; pren., ekspr. prelizati koga s pogledom
● ekspr. suknjič se mu je prelizal na komolcih predrgnil, preluknjal

SSKJ²

prélja -e ž (ẹ̑)
nar. vzhodno predica: vsaka prelja je imela pred seboj kup prediva

SSKJ²

preljúb -a -o stil. -ó prid. (ȗ ū)
ekspr. zelo ljub: preljuba mati ga je vsak dan čakala / preljuba domovina / v nagovoru obišči nas kmalu, preljubi prijatelj

preljúbi

-a -o sam.:

preljubi je stal za njo

mislil je le na svojo preljubo

SSKJ²

preljubeznív -a -o prid. (ī í)
ekspr. zelo ljubezniv: bila je preljubezniva gostiteljica

preljubeznívo

prisl.:

preljubeznivo ga je pozdravila

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preljubíti in preljúbiti -im dov. (ī ū)
knjiž. večkrat doživeti ljubezensko čustvo: veliko žensk je preljubil / preljubiti ljubezen

SSKJ²

preljúbljen -a -o prid. (ū)
ekspr. zelo ljubljen: gledala je svoj preljubljeni rojstni kraj / v nagovoru poslušaj me, preljubljeni brat

SSKJ²

prélog -a m (ẹ́)
nar. neobdelana ali opuščena njiva: preorati prelog; pasti živino po prelogih / dati njivo v prelog je ne obdelovati ali jo sploh opustiti; pustiti njivo dve leti v prelogu

SSKJ²

prelóga -e ž (ọ̑)
zastar. prevod2: preloga romana / izvirnik in preloga

SSKJ²

prelòm -ôma m (ȍ ó)
1. glagolnik od prelomiti: prelom veje / kostni prelom; prelom lobanje / prelom dane besede, prisege / prelom s preteklostjo; ta knjiga pomeni popoln prelom s pesniško tradicijo / družbeni, idejni, kulturni prelom
2. mesto, kjer kaj ni več (popolnoma) zraščeno, skupaj: štor se je na prelomu svetil / v zidu so se videli globoki prelomi razpoke
3. ekspr. kraj, prostor, kjer kaj (nenadoma) preide v kaj drugega: njihova kmetija leži na prelomu doline
4. ekspr., navadno s predlogom čas, ko kaka doba preneha obstajati in se začne nova: bilo je na prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja; ob prelomu starega veka v srednji vek / v prelomu časa
5. min. videz prelomne ploskve: vrste preloma / iverasti prelom značilen za drobnozrnate snovi; neravni prelom pri katerem ploskev zaradi različne debeline posameznih zrn ni ravna; školjkasti prelom
♦ alp. ledeniški prelom prečna razpoka v ledeniku, nastala zaradi vzpetine na dnu ledeniške doline; anat. odprti prelom kosti pri katerem kost predre kožo; geol. prelom premaknitev skladov iz prvotne lege; mesto preloma; tisk. prelom oblikovanje stolpcev v strani (časopisa, knjige)

SSKJ²

prelómen -mna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na prelom: prelomni sledovi; prelomne razpoke / umetnost prelomne dobe; pomembna prelomna leta
♦ anat. prelomna črta črta, ob kateri se prelomi kost, hrustanec; geol. prelomna ploskev ploskev, ki nastane ob premaknitvi skladov; teh. prelomna ploskev ploskev, nastala s prelomom; tisk. prelomna stran dokončno oblikovana stran (časopisa, knjige)
// ki ima velik pomen za nadaljnji potek, razvoj česa: prelomni zgodovinski dogodki / razprava odkriva prelomna spoznanja

SSKJ²

prelomína -e ž (í)
knjiž. prelomnina: školjkaste prelomine

SSKJ²

prelomíšče -a s (í)
knjiž. mesto preloma: prelomišče skalne plasti
♦ anat. okrepiti prelomišče z opornico

SSKJ²

prelomíti -lómim dov. (ī ọ́)
1. z lomljenjem razdeliti na dva dela: prelomiti vejo / prelomiti po sredi / prelomiti palico na dvoje
2. nav. ekspr. ne izpolniti tega, kar je bilo dogovorjeno, obljubljeno, rečeno: prelomila je besedo, obljubo, prisego / prelomiti pogodbo, pravila, zakon prekršiti
3. publ., z orodnikom narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati in se začne kaj novega, drugačnega: prelomiti s starimi navadami, preteklostjo; prelomil je z vsem, kar ga je vezalo nanjo; dokončno so prelomili s starim načinom življenja / z njim je prelomil nima več zveze z njim / pisatelj je prelomil s tradicijo našega pripovedništva
♦ pravn. prelomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; rel. prelomiti post

prelomíti se

zaradi sile, pritiska ne biti več (popolnoma) zraščen, skupaj:

macesen se je prelomil čez sredo

pod težo snega se je veja prelomila

/ na tem mestu se noga malokdaj prelomi

ekspr.,

v zvezi z v

(nenadoma) preiti v kaj drugega:

tu se je breg iz strmine prelomil v položno pobočje

/ glas se ji je v grlu prelomil v pretresljiv jok

/ poletje se hitro prelomi v jesen nagne

nenadoma prenehati obstajati: ljubezen v njej se je prelomila / družinski mir se je prelomil

●

ekspr. na ovinku se cesta prelomi strmo spusti navzdol; ekspr. sredi govora se mu je glas prelomil nenadoma ni mogel več govoriti; knjiž., ekspr. pri tem delu se je njegova postava prelomila k tlom bil je zelo sključen, nagnjen naprej; ekspr. stopnišče se je dvakrat prelomilo imelo je dva vmesna presledka, podesta; ekspr. glej, da se pri delu ne prelomiš da se preveč ne izčrpaš; ekspr. služabnik se je trikrat prelomil v pasu globoko priklonil

prelómljen

-a -o:

prelomljena kost

prelomljena palica

prelomljena prisega

prelomljen posredi

SSKJ²

prelómnica -e ž (ọ̑)
1. nav. ekspr., s prilastkom kar povzroči veliko spremembo v čem: vstop v šolo je važna, velika prelomnica v otrokovem življenju; sprejem zakona je pomenil zgodovinsko prelomnico / mehanizacija predstavlja odločilno prelomnico v kmetijstvu
2. knjiž., navadno s predlogom čas, ko kaka doba preneha obstajati in se začne nova; prehod, prelom: to se je zgodilo na prelomnici devetnajstega in dvajsetega stoletja; ob prelomnici starega veka v srednji vek
3. geol. črta, ob kateri se prelomi del zemeljskega površja: dolina ob prelomnici
● publ. tudi v njihovem mišljenju je prišlo do prelomnice njihovo mišljenje se je spremenilo; zastar. splazil se je v prelomnico razpoko; ekspr. zavedal se je, da je njegovo življenje na prelomnici da se bo moral dokončno odločiti glede zanj pomembne stvari
♦ anat. črta, ob kateri se prelomi kost, hrustanec

SSKJ²

prelómnik -a m (ọ̑)
knjiž., ekspr. kdor kaj prelomi: prelomniku besede, obljube ne zaupa več / prelomnik stare tradicije

SSKJ²

prelomnína -e ž (ī)
geol. prelomna ploskev: školjkaste prelomnine
// mesto preloma:

SSKJ²

prelómniški -a -o prid. (ọ̑)
geol. ki je nastal ob prelomnici: prelomniške doline, jame

SSKJ²

prelopátati -am dov. (ȃ)
knjiž. prekopati, prelopatiti: prelopatati vrt

SSKJ²

prelopátiti -im dov. (á ȃ)
knjiž. z lopato prerahljati, obrniti zemljo: prelopatiti grede; globoko prelopatiti

SSKJ²

prelopútniti -em dov. (ú ȗ)
zastar. prevarati, ukaniti: tokrat me ne bo preloputnil; preloputniti koga s svojo modrostjo

SSKJ²

prelovíti -ím dov., prelôvil (ī í)
loveč priti z enega konca na drugega: prelovil je ves gozd

SSKJ²

preložítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od preložiti: preložitev desk / preložitev pogajanj / odločili so se za preložitev ceste / preložitev obravnave

SSKJ²

preložíti -ím dov., prelóžil (ī í)
1. z dviganjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: preložiti deske, zaboje; preložiti jabolka iz gajb na police / preložiti cigareto v ustih
2. narediti, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: preložiti blago z ladje na tovornjake; tovor se mora hitro preložiti / ekspr. v tem mestu sem se preložil na vlak sem prestopil, presedel
3. navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: preložiti skrbi na drugega / reševanje teh problemov so preložili na krajevne skupnosti / ekspr. preložiti odgovornost na pleča, rame drugega
4. navadno z glagolskim samostalnikom določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: preložiti izstrelitev rakete; preložiti sestanek; preložiti kaj na naslednji mesec / preložiti čas odhoda
5. zastar. prevesti (v drug jezik): preložiti pesem; preložiti v slovenščino
6. zastar. olajšati, odvzeti: dobri mož mu je preložil marsikatero nadlogo, težavo
● preložiti (lončeno) peč znova postaviti; preložiti streho znova prekriti; zastar. skušali so preložiti težke razmere spremeniti, izboljšati
♦ grad. preložiti cesto delno menjati staro traso pri rekonstrukciji ceste; pravn. preložiti obravnavo določiti drug datum za že začeto obravnavo

preložèn

-êna -o:

seja je preložena

SSKJ²

prelúdij -a m (ú)
glasb. uvodni instrumentalni stavek glasbenega dela: preludij v suiti
// krajša instrumentalna skladba: Chopinovi preludiji

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preludírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. z glasbilom improvizirati za uvod: pianist je začel preludirati; zasanjano preludirati

SSKJ²

prelúknjanje -a s (ȗ)
glagolnik od preluknjati: preluknjanje papirja; priprave za preluknjanje

SSKJ²

prelúknjanost -i ž (ȗ)
lastnost, značilnost preluknjanega: preluknjanost papirja

SSKJ²

prelúknjati -am dov. (ȗ)
narediti luknjo, luknjico: preluknjati papir; preluknjati pločevino; preluknjati z iglo / ostra skala je preluknjala čoln
● ekspr. vsega so preluknjali z brzostrelko prestrelili

prelúknjan

-a -o:

preluknjani rokavi suknjiča

preluknjane nogavice

preluknjana škatla

SSKJ²

preluknjávati -am nedov. (ȃ)
delati luknje, luknjice: preluknjavati papir

SSKJ²

prém -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) knjiž.
1. raven3: prema cesta, pot / prema črta / vsi pojavi so bili med seboj v premem sorazmerju
2. dosleden, načelen: bister in prem človek
♦ fiz. premo gibanje gibanje v ravni črti; geom. prema izsrednost elipse, hiperbole oddaljenost gorišča od središča; linearna ekscentričnost; jezikosl. premi govor navajanje tujega sporočila v izvirni obliki; mat. premo sorazmerje sorazmerje, pri katerem se odvisni količini zmanjšujeta ali večata v istem razmerju

prémo

prislov od prem:

premo hoditi

premo sorazmeren odnos

izraža gibanje ali smer po najkrajši poti in brez postankov;

naravnost

odšel je premo domov

SSKJ²

préma -e ž (ẹ̄)
prečni nosilec vozila, na katerem so pritrjena kolesa: pri novem tipu avtomobila so izpopolnili premo / sprednja, zadnja prema; toga prema / prema pri kmečkem vozu; na premo so naložili koš stelje
● knjiž. iskal je pravo premo pot, smer
♦ geom. ravna črta

SSKJ²

premága -e ž (ȃ)
zastar. zmaga: doseči veliko premago / boj za premago novih idej
// premagovanje: z veliko premago je molčal ob njenih besedah

SSKJ²

premagálec -lca [premagau̯ca] m (ȃ)
knjiž. zmagovalec, premagovalec: vdal se je premagalcu

SSKJ²

premáganec -nca m (ȃ)
kdor je premagan: premaganci so se vdali zmagovalcem; obup premagancev

SSKJ²

premáganje -a s (ȃ)
glagolnik od premagati: premaganje sovražnika, tekmeca

SSKJ²

premáganka -e ž (ȃ)
ženska ali država, ki je premagana: premaganka in zmagovalka / premaganke druge svetovne vojne

SSKJ²

premáganost -i ž (ȃ)
nav. ekspr. stanje premaganega človeka: svoje premaganosti ni hotel pokazati

SSKJ²

premágati -am dov. (ȃ)
1. v tekmovanju, boju doseči, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: domače moštvo je premagalo goste; premagati nasprotnike; premagati v prvi tekmi / ekspr. alpinista sta nazadnje le premagala steno; pren., ekspr. ljubezen je premagala sovraštvo; moralno premagati koga
// biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stanje česa: premagati jezo, žalost; premagati strah pred globino / s težavo je premagala solze zadržala
2. narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, čeprav tega ne želi: lakota ga je premagala, da je zapustil skrivališče; radovednost ga je premagala, da je odprl pismo; brezoseb. premagalo ga je, da je zadremal
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: jok jo je premagal; starko je premagal spanec zaspala je
3. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati: premagati nasprotja, ovire, težave / premagati posledice poplav, potresa
● ekspr. čustva so ga premagala ni mogel skriti ganjenosti; ekspr. premagati bolezen ozdraveti; ekspr. premagati koga na vsej liniji popolnoma, v celoti

premágati se

ostati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah:

premagal se je in molčal

težko se je premagala, da ni zakričala nad otrokom

premágan

-a -o:

prvi poskusi napada so bili hitro premagani

otrokov strah je bil kmalu premagan

čutiti se premaganega

premagane težave

sam.: beda premaganih

SSKJ²

premagljív -a -o prid. (ī í)
ki se da premagati: premagljiv nasprotnik / ekspr. upali so, da bo stena po levi strani premagljiva

SSKJ²

premagnétiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
elektr. s spremembo smeri električnega toka povzročiti, da se spremeni severni magnetni pol v južnega ali obratno: premagnetiti kotvo

SSKJ²

premagoválec -lca [premagovau̯ca] m (ȃ)
nav. ekspr. kdor kaj, koga premaga: premagovalec bolezni / premagovalci so se vrnili iz boja zmagovalci

SSKJ²

premagovánje -a s (ȃ)
glagolnik od premagovati: premagovanje strahu / premagovanje spanca / premagovanje nasprotij, ovir

SSKJ²

premagováti -újem nedov. (á ȗ)
1. v tekmovanju, boju dosegati, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: domače moštvo navadno premaguje goste; premagovati napadalca, sovražnika; pren., ekspr. dobrota premaguje sovraštvo
// biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stanje česa: premagovati jezo, žalost; premagovati strah pred čim / s težavo je premagovala solze zadrževala
2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: jok jo premaguje; spanec ga premaguje
3. nav. ekspr. delati, povzročati, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati: premagovati nasprotja, ovire, težave / premagovati posledice katastrofe, potresa

premagováti se

ostajati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah:

s težavo se je premagoval, da mu ni ostro odgovoril

ni se mogla več premagovati in je zajokala

premagujóč

-a -e:

premagujoč solze, je odgovorila na vprašanje

premagujoč nasmeh

premagujoča žalost

SSKJ²

premàh -áha m (ȁ á)
glagolnik od premahniti: premah pri tehtanju
♦ šport. gib ene ali obeh nog čez konja, bradljo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

premáhati -am, in premáhati tudi premaháti -am dov. (á; á á á)
ekspr. natepsti, pretepsti: premahati koga s palico

SSKJ²

premáhniti -em, in premahníti in premáhniti -em dov. (á ȃ; ī á ȃ)
zastar. nagniti se: skledica na tehtnici je premahnila / poletje je premahnilo v jesen

SSKJ²

premájhen -hna -o prid. (ȃ)
1. preveč majhen: ta stol je zanj premajhen; predavalnica je za toliko študentov premajhna; ima premajhno stanovanje / zaradi premajhne aktivnosti članov je društvo nehalo delovati / ekspr.: premajhna pozornost; premajhno poznavanje tuje literature
2. ekspr. zelo majhen: odprla mu je drobna, premajhna gospa

SSKJ²

premákati -am nedov. (ȃ)
delati kaj popolnoma mokro, navadno z vodo: dež je premakal streho / jokal je, da so solze premakale blazino
● skozi razpoke je premakala voda prodirala, pronicala

SSKJ²

premakljív -a -o prid. (ī í)
ki se da premakniti, premikati: premakljivi deli omare / premakljive stene; premakljiva streha avtomobila
♦ adm. premakljivi delovni čas del dnevnega delovnega časa, ki ga delavec lahko svobodno izbere
// ekspr. gibčen: odkar hodi peš, se čuti bolj premakljivega

SSKJ²

premaknítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od premakniti: premaknitev mejnika / premaknitev telesa

SSKJ²

premakníti in premákniti -em dov. (ī á)
1. narediti, da pride kaj na drugo mesto, v drug položaj: premaknil je vse stole v sobi; pri potresu so se skladi premaknili / premaknil je ročico in pritisnil na gumb / v aparatu se je nekaj premaknilo in ne deluje več / premakniti mejnik / premakniti cesto na pobočje; po dogovoru bodo mejo premaknili / premakniti čete proti severu
// spremeniti položaj, mesto s potegom, sunkom: zadel se je ob stol in ga premaknil; zaradi neprevidnosti je premaknil lestev in padel z nje; sliko malo premakni, da bo visela naravnost; premakniti na desno
// spremeniti položaj telesa, dela telesa: če je glavo le premaknil, ga je zabolelo; premakniti ni mogel ne rok ne nog; ko ga je obvezoval, se ni niti malo premaknil
2. narediti, da kaj preneha biti v mirujočem stanju: uprl se je z vso silo, da bi premaknil voz; bilo je tako mirno, da se noben list ni premaknil; razlegel se je signal in vlak se je premaknil / na povelje se je četa premaknila
● ekspr. nobena prošnja ga ne premakne vztraja pri svojem mnenju, odločitvi; ekspr. nikoli ni ničesar premaknil vzel; ekspr. ni premaknil pogleda z nje neprestano jo je gledal; premakniti datum sestanka preložiti, prestaviti; ekspr. tudi to ga ni premaknilo h kakemu udejstvovanju tudi to ga ni spodbudilo k udejstvovanju; ekspr. premaknili so ga v oddaljen kraj premestili, prestavili; knjiž. zgradbo novele je avtor malo premaknil spremenil
♦ geom. vzporedno premakniti narediti, da se točke predmeta, lika premikajo tako, da so poti posameznih točk vzporedne in enako dolge; šah. premakniti kralja

premakníti se

in premákniti se

opraviti določeno pot:

nihalo se premakne vsako sekundo za nekaj centimetrov

/ ekspr. vsak dan smo se premaknili nekaj kilometrov prehodili

iti stran, oditi:

stal je pred vrati in se ni premaknil

/ več dni se ni premaknil od doma; ekspr. glej, da se nikamor ne premakneš

/ ekspr. ne premakni se, če ti je življenje drago ostani pri miru, na mestu

ekspr.

spremeniti se, zlasti na bolje:

cela stoletja se ni nič premaknilo

/ njena bolezen se nikamor ne premakne se ne izboljša; dohodki se ne bodo premaknili zvišali, povečali

●

ekspr. čas se ni nikamor premaknil mineval je zelo počasi; ekspr. glede stanovanja pa se ne premaknejo ničesar ne naredijo, ukrenejo; publ. naše smučarstvo se je premaknilo z mesta je začelo napredovati, se razvijati; publ. njegova zadeva se je premaknila (z mrtve točke) se je začela reševati, obravnavati

♦

film. zvok se premakne pride v neskladje s sliko zaradi prehitevanja ali zaostajanja; meteor. središče visokega zračnega pritiska se je premaknilo nad Skandinavijo

premáknjen

-a -o:

premaknjen stol

zgodba je časovno nekoliko premaknjena

●

pog. ta človek je malo premaknjen čudaški, neumen

♦

fot. premaknjeni posnetek posnetek, nastal zaradi premaknitve kamere med snemanjem

SSKJ²

premáknjenost -i ž (á)
lastnost, značilnost premaknjenega: vidi se razkosanost in premaknjenost objekta po eksploziji
● pog. premaknjenost tega človeka je očitna čudaštvo, neumnost

SSKJ²

premalénkosten -tna -o prid. (ẹ́)
ekspr. preveč malenkosten: to je premalenkosten spor / ta človek je premalenkosten; vse se mu je zdelo premalenkostno

SSKJ²

premálo prisl. (á)
1. izraža količino ali mero, ki je manjša, kot ustreza
a) s samostalnikom: premalo denarja je vzel s seboj; premalo zemlje imajo / na tem področju je premalo storjenega; imajo vsega premalo; elipt. premalo si naložil, ogenj bo ugasnil
b) z glagolom: premalo se giblje, zato je bolan; preveč govori, pa premalo dela / časa je premalo; sama volja je premalo za uspeh / ekspr.: ali ne bo to malo premalo; še premalo sem ga oštel
2. izraža stopnjo, ki je nižja, kot ustreza: dijak je premalo resen; premalo zapečen kruh / ravnaš premalo previdno; v sobi je premalo svetlo, da bi mogel brati / ekspr.: premalo je ženska; premalo mož ali moža je, da bi se upal upreti / premalo spoštuješ starše; ekspr. vse premalo skrbi za otroka
3. ekspr., navadno okrepljen izraža zelo majhno mero, stopnjo: denarja je malo, kar premalo; čisto je izčrpan, vse premalo počiva
● pog., ekspr. premalo sem bil zanjo ni se hotela poročiti z menoj, ker sem reven; ekspr. premalo te je v hlačah spoprimi se z menoj, če si upaš; pog., šalj. ta ima (eno) kolesce premalo je nekoliko čudaški

SSKJ²

premálokrat prisl. (á)
izraža število ponovitev, ki je manjše, kot ustreza: premalokrat sem bil v gorah, da bi se spoznal na tukajšnje vreme

SSKJ²

premaloštevílen -lna -o prid. (ȋ)
publ. ki obstaja v zelo majhnem številu: premaloštevilne igralske skupine / četa je bila premaloštevilna za tako akcijo

SSKJ²

premamíti in premámiti -im, in premámiti -im dov. (ī á; á ȃ) nav. ekspr.
1. s privlačevanjem, vabljenjem povzročiti, da kdo
a) naredi kaj neprimernega, nedovoljenega: slaščice so ga premamile, da je jedel kljub prepovedi
b) odide kam drugam: boljši zaslužek ga je premamil v mesto
2. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: premamiti koga z lepimi besedami, obljubami / nizka cena ga je premamila, da je kupil plašč / dolgo mu je prigovarjal, nazadnje pa ga je le premamil, da je odšel z njim pregovoril
// knjiž. prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premamil, se je preoblekel
3. narediti, povzročiti, da kdo manj razsodno, manj pravilno misli, ravna: hvala navadno vsakega premami / premamiti koga s petjem
4. knjiž. izmamiti: od očeta je premamil ves denar / premamiti komu skrivnost
● ekspr. mogočne gore so ga premamile prevzele, navdušile; dekle je premamil, potem pa zapustil zapeljal

SSKJ²

premámljati -am nedov. (á) nav. ekspr.
1. delati, povzročati, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: premamljati koga z lepimi besedami / visoki dobitki so ga premamljali, da je kupoval srečke
2. delati, povzročati, da kdo manj razsodno, manj pravilno misli, presoja: hvala ga je premamljala / glasba jo premamlja
3. knjiž. izmamljati: premamljati denar od prijateljev
● ekspr. lepota pokrajine ga je zmeraj premamljala prevzemala, navduševala

SSKJ²

premàrsikatéri -a -o zaim. (ȁ-ẹ̄)
ekspr. marsikateri: premarsikatero karikaturo je narisal zelo hitro

SSKJ²

premásten -tna -o prid. (á)
preveč masten: obilna in premastna hrana je zdravju škodljiva

SSKJ²

premàz -áza m (ȁ á)
1. snov za premazovanje: izdelovati premaze; premaz proti rji; premaz za les; lak, firnež in drugi premazi
// plast snovi, s katero je kaj premazano: premaz je že suh; odrgniti premaz / bitumenski, oljni premaz; zaščitni premaz
2. glagolnik od premazati: končati premaz
♦ papir. stroj za premaz papirja; teh. katranski premaz za zaščito pred vlago in gnitjem; osnovni premaz

SSKJ²

premázati -mážem dov., premázala in premazála (á ȃ)
z mazanjem
a) prekriti: premazati kovino, tla; premazati z lakom, mastjo, minijem / premazati z zaščitno plastjo
♦ papir. premazati papir z mazanjem prekriti papir s tanko plastjo pigmentov, lepil
b) zakriti: premazati napise na tablah

premázan

-a -o:

z lepilom premazan papir

premazana površina

SSKJ²

premázen -zna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na premaz: premazna plast / lak, firnež in druga premazna sredstva

SSKJ²

premazovánje -a s (ȃ)
glagolnik od premazovati: premazovanje kovinskih delov; premazovanje z loščilom; sredstva za premazovanje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

premazováti -újem nedov. (á ȗ)
z mazanjem
a) prekrivati: premazovati tla; premazovati s smolo
b) zakrivati: premazovati napise na tablah

SSKJ²

prémčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na premec: premčni prostor / premčni veter veter, ki piha proti smeri ladje

SSKJ²

prémec -mca m (ẹ̑)
navt. sprednji del ladje, čolna: stati na premcu; ladja je s premcem zadela ob breg; premec in krma / premec ladje

SSKJ²

premečkáti -ám [preməčkati tudi premečkati] dov. (á ȃ)
z mečkanjem predelati: premečkati glino; premečkati sadje
● slabš. otroci so premečkali vse mačke pretipali, otipali

SSKJ²

premêdel -dla -o, in premèdel tudi premedèl -dla -o tudi -ó, stil. premedèl -dlà -ò [premedəu̯; druga in tretja oblika premədəu̯] prid. (é; ə̀ ə̏ ə̀; ə̏ ȁ)
preveč medel: premedli vtisi z razstave / liki v drami so premedli / premedle barve

premêdlo

in premèdlo in premedló prisl.:

ogenj premedlo gori

SSKJ²

premêhek in premehák -mêhka -o tudi -ó prid. (é ȃ é)
preveč mehek: premehka blazina / sneg je bil premehek / ekspr. stara mati je bila premehka s svojimi vnuki

SSKJ²

premémba -e ž (ẹ̑)
star. sprememba: zgodila se je velika prememba / opaziti premembo na obrazu / sprejeli so nekaj predlaganih prememb

SSKJ²

preména -e ž (ẹ̑) knjiž.
1. menjava, zamenjava: premena železnih plošč / ni več dolgo do premene straže
2. sprememba: biti izpostavljen premenam; nenadna premena čustva / družbene, socialne premene
● zastar. naša premena dela drugi teden dopoldne izmena; zastar. drugo dejanje drame ima deset premen prizorov; knjiž. ta baladni motiv je znan v raznih premenah variantah, inačicah
♦ gozd. premena gozda postopna umetna menjava, nadomestitev gozda določene vrste z drugim; jezikosl. premena pojav, da se v besedi kak glas zamenja z drugim, drugačnim glasom

SSKJ²

premeníti -ím dov., premêni tudi preméni; preménil (ī í) star.
1. menjati, zamenjati: premeniti kruh za tobak / premeniti rožam vodo / premeniti perilo preobleči se / straža se premeni na dve uri / premeniti službo
2. spremeniti: premeniti pravila / premeniti vodo v paro / premeniti se iz skopuha v razsipneža

premenjèn

-êna -o:

zadnje dni je popolnoma premenjen

premenjeno okolje

SSKJ²

premenjálen -lna -o prid. (ȃ)
bot., v zvezi premenjalna razvrstitev razvrstitev listov, pri kateri stojijo listi na steblu v spirali; spiralasta razvrstitev: ta rastlina ima premenjalno razvrstitev listov

premenjálno

prisl.:

listi so razvrščeni premenjalno

SSKJ²

preménjati tudi premenjáti -am, in preménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́)
1. dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: premenjati ključavnico; premenjati rožam vodo / premenjati seme uporabiti za setev seme druge, drugačne sorte / premenjati na steni viseči sliki
// napraviti, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: kar med plesom je premenjala plesalca / nekdaj na preprežni postaji premenjati konje
2. z oslabljenim pomenom izraža, da preide osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: večkrat je premenjal bivališče / premenjal je že pet služb / ker ni bil zadovoljen s postrežbo, je premenjal gostilno
3. spremeniti: ladja je premenjala smer; od tedaj se je marsikaj premenjalo
4. zastar. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega; menjati: premenjati kože za sol / denar je moral že drugič premenjati
● premenjal sem že več avtomobilov, pa se mi zdi ta najboljši imel sem; zapri okno, zrak v sobi se je že premenjal soba se je že prezračila

SSKJ²

premenjáva -e ž (ȃ)
star. menjava, zamenjava: premenjava zaves / to je povzročilo velike družbene premenjave spremembe

SSKJ²

premenjávati -am nedov. (ȃ)
zastar. menjavati, zamenjavati: premenjavati obkladke / premenjavati delavce / pogosto premenjavati skrivališče / premenjavati kovček iz roke v roko predevati

SSKJ²

premenjeváti -újem nedov. (á ȗ)
menjavati, zamenjavati: premenjevati zavese / premenjevati delavce; nosači so se premenjevali na pol ure / premenjevati službe
♦ jezikosl. menjavati v besedi kak glas z drugim, drugačnim glasom

SSKJ²

premenljív -a -o prid. (ī í)
star. spremenljiv, nestalen: ta lastnost je premenljiva / pazi, sreča je premenljiva; sam.: to je nekaj premenljivega

SSKJ²

premenljívost -i ž (í)
star. spremenljivost, nestalnost: premenljivost oblik

SSKJ²

premér -a m (ẹ̑)
1. geom. razdalja med točkama na krožnici, elipsi, površju krogle, merjena skozi središče: izračunati premer kroga, krogle / narisati premer; pren., publ. sodelovanje je dobilo širok premer
2. razdalja med točkama na nasprotnih straneh oboda, roba pri okroglih predmetih, merjena skozi središče: premer cevi, debla; plošča s premerom trideset centimetrov / notranji, zunanji premer
♦ gozd. prsni premer drevesa premer debla v višini 130 cm

SSKJ²

premériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. ugotoviti, določiti, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: premeriti hlode; premeriti parcelo, zemljišče
2. ekspr. prehoditi: hitro je premeril pot; premeril je sobo po dolgem in počez; dijaki so premerili vso deželo prepotovali; z lahkimi koraki je premeril razdaljo; peš je premeril gozd, mesto
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom (na hitro) pogledati, ogledati: premeril jo je od nog do glave; premeriti s prezirom, sovraštvom; kritično, molče, ostro ga je premerila / premerila jih je s srepimi očmi, pogledi
4. nav. ekspr. oceniti, ovrednotiti: povzpel se je na prste in premeril razdaljo / premeril je svoje dotedanje delo / s hitrim pogledom je premerila dragoceni nakit

premérjen

-a -o:

premerjeno zemljišče

SSKJ²

premérjati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. meriti: premerjati njivo / premerjati s koraki

SSKJ²

premérka -e ž (ẹ̑)
gozd. orodje za merjenje debeline lesa:

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

premesíti in premésiti -im dov. (ī ẹ́)
pregnesti: premesiti vzhajano testo
● ekspr. premesiti ljudstvo, svet spremeniti, preoblikovati

preméšen

tudi premésen -a -o:

premešeno testo

SSKJ²

premestítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od premestiti: prositi za premestitev; premestitev iz vasi v mesto; odločba o premestitvi na drugo delovno mesto
♦ voj. premestitev vojaka

SSKJ²

premestíti -ím dov., premésti; preméstil (ī í)
1. uradno narediti, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: želel si je, da bi ga premestili v večji kraj; premestiti v drug oddelek / premestiti vojake
2. narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: premestiti jermen pri stroju; premestiti pisalno mizo k oknu; premestiti nosilce premontirati / s četo smo se premestili na Kočevsko; bolnik se je premestil na postelji

premeščèn

-êna -o tudi preméščen -a -o:

z dekretom je bil premeščen na novo delovno mesto

SSKJ²

premestítven -a -o (ȋ)
pridevnik od premestitev: premestitveni dekret

SSKJ²

premestljív -a -o prid. (ī í)
ki se da, sme premestiti: premestljivi delavci

SSKJ²

preméšati tudi premešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. z mešanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo: premešati malto; dobro premešati jed
2. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: premešati surovine v določenem razmerju; voda in vino sta se premešala; pren. njihovi glasovi so se premešali, da jih nisem več ločil
● premešati karte narediti, povzročiti, da so v kupu skupaj karte različne vrednosti, barve; ekspr. njihova kri se bo premešala z našo bomo v (krvnem) sorodstvu z njimi

preméšan

-a -o:

premešan pesek

tam so premešane vse narodnosti

SSKJ²

premešávati -am nedov. (ȃ)
mešati: premešavati žito / premešavati barve

SSKJ²

preméščanje -a s (ẹ́)
glagolnik od premeščati: kazensko premeščanje vojakov je bilo takrat pogosto / premeščanje tovorov v skladišču

SSKJ²

preméščati -am nedov. (ẹ́)
1. uradno delati, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: delavce so premeščali od enega dela k drugemu / vojake so premeščali po vsem območju
2. delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: premeščati preproge; premeščal se je na stolu

SSKJ²

premeščênje in preméščenje -a s (é; ẹ̑)
star. premestitev: prosil je za premeščenje

SSKJ²

premèt -éta m (ȅ ẹ́)
1. šport. obrat telesa okrog prečne osi po odrivu: narediti premet; premet in preval / premet naprej, nazaj; premet vstran bočna zakotalitev telesa po iztegnjenih in nekoliko razmaknjenih rokah in nogah
2. jezikosl. zamenjava mesta glasov v besedi: poglavje o premetu / premet jezičnikov

SSKJ²

premetánka -e ž (á)
s prestavitvijo črk nastala nova beseda; anagram: beseda korenjak je premetanka od krokanje

SSKJ²

premétati1 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
zastar. premetavati: premetati pesek / premeta po hiši, kot da kaj išče / premeta se po ležišču

SSKJ²

premetáti2 -méčem dov., premêči premečíte; premêtal (á ẹ́)
z metanjem spraviti kaj drugam, na drugo mesto: premetati pesek, zemljo, žito; premetati z lopato; kompost večkrat premečemo
// nav. ekspr. hitro, sunkovito spraviti kaj z enega mesta na drugo: premetati knjige, perilo / premetali so mu vse stanovanje, da bi našli orožje prizadevno preiskali, pregledali

premetán

-a -o:

premetane knjige

v hiši je bilo vse premetano

SSKJ²

premetávanje -a s (ȃ)
glagolnik od premetavati: premetavanje peska, premoga; premetavanje zabojev / s premetavanjem stavkov spremeniti smisel članka / moti ga premetavanje ljudi po posteljah

SSKJ²

premetávati -am nedov. (ȃ)
1. z metanjem spravljati kaj drugam, na drugo mesto: premetavati gramoz, pesek; premetavati z lopato / premetavati kovance v žepu
// nav. ekspr. hitro, sunkovito spravljati kaj z enega mesta na drugo: premetavati knjige, perilo; premetavati po omari / premetavati grižljaj po ustih / vsak dan so mu premetavali hišo, da bi odkrili ilegalno literaturo prizadevno preiskovali, pregledovali
2. navadno s prislovnim določilom s silo povzročati, da kaj hitro, sunkovito spreminja položaj v prostoru: valovi so premetavali čoln sem ter tja; vihar je premetaval ladjo, kot bi bila iz papirja; brezoseb. premetavalo jih je po vozu; premetava se od bolečin in stoka; premetavati se po postelji; premetava se kot riba na suhem, v mreži; pren. čustva so ga premetavala iz skrajnosti v skrajnost; življenje ga neusmiljeno premetava
● pog. vse popoldne sta premetavala karte kvartala; star. nemirno je premetaval liste v albumu obračal; ekspr. to misel je dolgo premetaval (po glavi) dolgo je premišljal o tem; ekspr. premetavali so se po blatnem kolovozu proti vasi peljali so se

SSKJ²

premetèn -êna -o prid.(ȅ é)
ki zna z iznajdljivostjo, premišljenostjo presenetiti, prevarati: on je najbolj premeten med vsemi; premetena trgovka / znebila se ga je na prav premeten način
// ki vsebuje, izraža tako iznajdljivost, premišljenost: premeten pogled / premeten odgovor

premetêno

prisl.:

premeteno gledati, ravnati

SSKJ²

premetênec -nca m (é)
nav. ekspr. premeten človek: on je velik premetenec

SSKJ²

premetênka -e ž (é)
nav. ekspr. premetena ženska: nisem vedel, da je taka premetenka

SSKJ²

premetênost -i ž (é)
lastnost premetenega človeka: premetenost je podedoval po očetu; kmečka premetenost in zvitost

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

premetováti -újem nedov. (á ȗ)
premetavati: premetovati pesek / valovi premetujejo čoln; premetovati se po postelji

SSKJ²

premiánt -a m (ā á)
zastar. nagrajenec: čeprav je zaslužil prvo mesto, je bil vedno drugi premiant

SSKJ²

prémica -e ž (ẹ̑)
geom. neomejena ravna črta: premica se dotika krivulje; potegniti premico; točka leži na premici / mimobežna premica ki druge premice ne seka niti ji ni vzporedna; vzporedni premici; polje premic na ravnini, v prostoru množica vseh premic ravnine, prostora

SSKJ²

premíčen -čna -o prid. (ī)
ki se da premakniti, premikati: premični deli česa / prostor pregraditi s premičnimi stenami; premična streha avtomobila
// ki se lahko premika, hodi: premični bolniki
♦ čeb. premično satovje satovje, pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati; film. premična kamera kamera s stojalom, ki ji omogoča premikanje med snemanjem; gled. premični oder oder, pri katerem se tla lahko premaknejo vstran ali nazaj; jezikosl. premični naglas naglas, ki ni vezan na stalno mesto v besedi; teh. premični žerjav žerjav, ki se premika z lastnim pogonom; premične stopnice stopnice, ki delujejo na principu tekočega traku; tisk. stavni stroj s premičnimi črkami stavni stroj, pri katerem se vsaka posamezna črka uliva sproti

SSKJ²

prémičje -a s (ẹ̑)
geom. več premic, premice: prostorsko premičje; središče premičja

SSKJ²

premíčnica -e ž (ȋ)
astron. nebesno telo, ki kroži okoli Sonca in ne seva lastne svetlobe; planet: gibanje premičnic; premičnice in nepremičnice / mala premičnica asteroid / premičnica Jupiter

SSKJ²

premičnína -e ž (ī)
nav. mn. stvar, ki po svoji naravi lahko spremeni mesto, položaj: popis premičnin; premičnine in nepremičnine
♦ pravn. izvršba na premičnine, premičninah

SSKJ²

premíčnost -i ž (ī)
lastnost, značilnost premičnega: premičnost stene / telesna premičnost

SSKJ²

premier -a [premjé -êja tudi premjêr] m (ẹ̑ ȇ; ȇ)
ministrski predsednik, predsednik vlade: britanski premier; sprejem pri premieru

SSKJ²

premiera -e [premjêra tudi premijêra] ž (ȇ)
prva predstava kakega gledališkega dela v sezoni: ogledal si je vsako premiero; nastopiti na premieri; operna premiera; nova premiera drame
// prva izvedba, prva predstavitev: radijska premiera mladinske igre / danes zvečer bo premiera angleškega filma ga bodo prvič predvajali / publ. premiera novega avtomobila

SSKJ²

premieren -rna -o [premjêrən tudi premijêrən] prid. (ȇ)
premierski: premierna predstava

SSKJ²

premierka -e [premjêjka tudi premjêrka] ž (ȇ)
ministrska predsednica, predsednica vlade: državniški obisk premierke; glasovanje o nezaupnici premierki

SSKJ²

premierski -a -o [premjêrski tudi premijêrski] prid. (ȇ)
nanašajoč se na premiero: premiersko občinstvo / kritika o premierski uprizoritvi
♦ gled. premierski abonma

SSKJ²

premifêr -ja m (ȇ)
knjiž. nagrajenec: bil je med prvimi premiferji

SSKJ²

premígati -am dov. (ȋ)
ekspr. razgibati1: premigati komu roke in noge; rad bi se malo premigal; premigati si ude

SSKJ²

premiíranje -a s (ȋ)
glagolnik od premiirati: premiiranje plemenske živine

SSKJ²

premiírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ekon. dati denarno pomoč proizvajalcem, zlasti kmetijskim, za pospeševanje proizvodnje v obliki dodatka k ceni pri prodaji: premiirati odkup pridelkov

premiíran

-a -o:

premiirana plemenska živina

SSKJ²

prémija -e ž (ẹ́)
1. nagrada, plačilo: dati premijo za prihranek pri gorivu; deliti premije; izplačati nogometašem premije / žival je na razstavi dobila premijo
2. navadno v zvezi zavarovalna premija denarni znesek, ki ga je treba plačati zavarovalnici za določeno vrsto zavarovanja: plačevati visoke zavarovalne premije
3. dobitek za srečko z izžrebano šestmestno številko: zadeti premijo na loteriji / glavna premija z najvišjim dobitkom
4. ekon. denarna pomoč proizvajalcem, zlasti kmetijskim, za pospeševanje proizvodnje v obliki dodatka k ceni pri prodaji: izplačevati premije; podjetjem so odobrili premijo; premije za mleko / izvozna premija premija države izvozniku za pospeševanje izvoza

SSKJ²

prémijski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na premijo: premijski pravilnik / premijski upravičenci

SSKJ²

premík -a m (ȋ)
glagolnik od premakniti:
a) pri premiku se je mizi zlomila noga; potresni premiki / premik čet
b) premiki luči
c) premik glave, noge / od strani je opazovala vsak njegov premik gib
č) njegov nastop pomeni za vse določen premik; družbeni, gospodarski, idejni, kulturni, sociološki premiki; ugotoviti velik premik v odnosu do ljudske poezije / pri cenah predvidevajo nadaljnje premike zvišanja
● s tem stoletjem se približujemo koncu premikov ljudstev naseljevanj, priseljevanj
♦ elektr. fazni premik prehitevanje ali zaostajanje ene električne veličine glede na drugo iste vrste; jezikosl. premik naglasa na drug zlog

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

premikáč -a m (á)
delavec, ki razstavlja vlake iz ene smeri in jih sestavlja v vlake za druge smeri: kretničar, zavirač in premikač

SSKJ²

premikálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na premikanje: dvigalne in premikalne naprave
2. žel. nanašajoč se na razstavljanje vlakov iz ene smeri in sestavljanje v vlake za druge smeri: premikalna vožnja / premikalna lokomotiva; premikalna postaja; premikalno osebje

SSKJ²

premikálka -e ž (ȃ)
žel. premikalna lokomotiva: zavirati s premikalko

SSKJ²

premikálnica -e ž (ȃ)
uganka, pri kateri nastane s premaknitvijo besed nova beseda, nove besede:

SSKJ²

premikálo -a s (á)
priprava za premikanje: premikalo se je zlomilo

SSKJ²

premíkanje -a s (ī)
glagolnik od premikati: prestavljanje in premikanje stolov / premikanje ustnic / premikanje v vodi je žival po svoje oblikovalo
♦ jezikosl. glagoli premikanja glagoli, ki izražajo premikanje

SSKJ²

premikástiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. natepsti, pretepsti: vrgel ga je na tla in ga pošteno premikastil; premikastiti s pestjo / premikastili so sovražnika premagali

SSKJ²

premíkati -am nedov. (ī ȋ)
1. delati, da pride kaj na drugo mesto, v drug položaj: knjig ne premikajte, da se lažje najdejo; premikati pohištvo v sobi; nekateri stroji se lahko premikajo, drugi pa so pritrjeni / premikati ročice in pritiskati na gumbe / poveljniki so pogosto premikali čete
// spreminjati položaj, mesto s potegom, sunkom: iz nagajivosti mu je premikal lestev; otroci so premikali mize in stole; premikal je omaro toliko časa, dokler ni dobro stala / počasi je premikala mizo k oknu
// spreminjati položaj telesa, dela telesa: pri tem plesu plesalci premikajo le boke; premikati prste; ekspr. bil je utrujen in je komaj premikal noge hodil; premikal je ustnice, kot da govori; stoj mirno in se ne premikaj / te mišice premikajo čeljust
2. delati, da kaj ni v mirujočem stanju: premikati perilo v vodi; z roko je premikala voziček; kolo, nihalo se premika / veter premika liste; voda premika kolo
● vznes. deloven človek je sposoben tudi gore premikati velikih dejanj; ekspr. je močen, da bi gore premikal zelo; ekspr. težko premika svoje kosti težko hodi; ekspr. pero je komaj premikal težko je pisal; ekspr. taki ljudje že od nekdaj premikajo svet v tečajih zelo spreminjajo razmere na svetu
♦ šah. premikati figuro delati, da pride z enega polja na drugo

premíkati se

spreminjati položaj v prostoru v določeni smeri:

neki predmet se je premikal po vodi

sonce se navidezno premika po nebu

konji so potegnili in voz se je začel premikati

premikati se v vodoravni smeri

premikati se s hitrostjo osemdeset kilometrov na uro

spreminjati položaj v prostoru sploh: rastline se ne morejo premikati; ptice se premikajo po zraku s perutmi

iti, hoditi: s težkimi koraki so se premikali naprej / čete so se premikale proti severu

●

ekspr. čas se je hitro premikal je hitro mineval; ekspr. delo se le počasi premika počasi napreduje; ekspr. gripa se je začela z otočja premikati drugam širiti; ekspr. v kulturi se nekaj premika spreminja na bolje

♦

jezikosl. naglas se premika ni vezan na stalno mesto v besedi

premikajóč

-a -e:

na premikajočem se sedežu ni trdno sedel

opazila je premikajoče se sence

hitro premikajoče se vozilo

SSKJ²

premíks -a m (ȋ) agr.
krmilo iz zdrobljenih žit, vitaminov in mineralov: koncentrirani premiks; mineralno-vitaminski premiks; tovarna premiksov; premiksi in zdravila / dovoljeni premiks

SSKJ²

premíl -a -o prid. (ȋ ī)
1. preveč mil: ti predpisi so premili; premila kazen
2. ekspr. zelo mil: ima premile oči / rad je poslušal premili glas svoje sestre; naše premile pesmi / njegova žena ima premilo srce
// knjiž. zelo ljub: moj premili oče; vznes. premila domovina / v nagovoru premili prijatelj

premílo

prisl.:

premilo gledati koga

premilo se jokati

zvonovi premilo pojejo

to je povedal premilo

SSKJ²

premílosten -tna -o prid. (ī)
nav. ekspr. preveč milosten: bil je premilosten z njim / premilostna kazen premila

SSKJ²

premilostljív -a -o prid. (ī í)
star. zelo usmiljen, zelo prizanesljiv: bil si premilostljiv / v vljudnostnem nagovoru, v meščanskem okolju premilostljivi gospodar

SSKJ²

preminévanje -a s (ẹ́)
knjiž. minevanje: preminevanje časa / proces nastajanja in preminevanja v naravi

SSKJ²

preminévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. minevati: dnevi hitro preminevajo / čas je kar premineval / mladost mi že premineva

SSKJ²

preminítev -tve ž (ȋ)
knjiž. prenehanje: nujnost nastanka in preminitve določenih procesov

SSKJ²

preminíti -mínem dov., preminíl stil. premínil preminíla (ī ī)
knjiž. miniti: od takrat je preminilo že nekaj let / pomlad hitro premine / čakali so, da bo noč preminila / bolečina je že preminila prenehala; spomin na dekle je preminil izginil
// umreti: preminila je že pred nekaj leti / v osmrtnicah nenadoma je preminil naš ljubljeni stric; prim. preminuli

SSKJ²

premínjanje -a s (í)
knjiž. minevanje: opazoval je preminjanje poletja / nastajanje in preminjanje v naravi

SSKJ²

premínjati1 -am nedov. (í)
star. spreminjati: preminjati pogoje za nastanek česa; leta so mu preminjala poteze na obrazu
● zastar. posteljno perilo je treba pogosto preminjati menjavati

SSKJ²

premínjati2 -am nedov. (í)
knjiž. minevati: dan počasi preminja / vse na svetu nastaja in preminja

SSKJ²

preminúli -a -o prid. (ú)
knjiž. umrli: objokovali so preminulega očeta / pred nedavnim preminulemu pesniku so postavili spomenik; sam.: trupla treh preminulih so mornarji vrgli v morje; prim. preminiti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preminútje -a s (ȗ)
knjiž. smrt: preminutje zaključuje življenje / žalost zaradi preminutja velikega pesnika

SSKJ²

premírati -am nedov. (ī ȋ)
postajati negiben, tog, manj občutljiv zlasti zaradi mraza: noge, prsti mu premirajo; premirati od mraza / ekspr. premirati od strahu

SSKJ²

premírje -a s (ȋ)
dogovor o začasnem prenehanju oboroženih spopadov: kršiti, skleniti premirje; pogoji za premirje / podpisati premirje
// stanje začasnega prenehanja oboroženih spopadov: sedaj je premirje; prenehanje premirja; pogajanja med premirjem / ekspr. premirje med nasprotnima taboroma
♦ pravn. črta premirja začasna meja med državami ali armadami ob prekinitvi oboroženih spopadov

SSKJ²

premísa -e ž (ȋ)
1. trditev, iz katere sledi določen zaključek: ovreči premiso; izpeljati sklep iz premis; psihološke premise
♦ filoz. vsaka od dveh trditev, izjav, iz katere izhaja določen zaključek
2. publ. osnovno načelo, vodilo: to geslo je še danes premisa njihove zunanje politike / postaviti premise novi gledališki smeri / tradicija je važna premisa za razvoj dramatike faktor, osnova

SSKJ²

premíslek -a [premislək] m (ȋ)
1. usmeritev dejavnosti v zavesti v kaj
a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: ta ugovor zahteva premislek / po daljšem premisleku je odgovoril premišljevanju; natančnejši premislek pesmi je to potrdil presoja, analiza
b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: za odločitev je bil potreben premislek; dati komu čas za premislek / odločil se je brez premisleka; delati s premislekom
2. zastar. pomislek: njegov premislek je bil utemeljen
● ekspr. stvar nam je dala premisleka morali smo o njej premišljevati, razmišljati; star. mlad je še in nima pravega premisleka ne zna še prav presojati, ocenjevati; star. je še v premislekih še omahuje; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli

SSKJ²

premísliti -im dov. (í ȋ)
1. usmeriti dejavnost v zavesti v kaj
a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: nalogo še enkrat premisli, pa jo boš rešil; njegove trditve je temeljito premislil, preden mu je odgovoril; vsako stvar do dna, do konca premisli
b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: premislil je vsako besedo, preden jo je izgovoril; svojo odločitev še enkrat premisli; premisli, kaj mu boš odgovoril / premisli, potem šele stori; otrok je še in ne premisli
// presoditi, oceniti: če premislimo nastalo situacijo, ni rešitve; premisli, če to zmoreš / zastar. če ga premislim, on tega ni zmožen
2. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: premisli, kaj vse sem moral delati; premislite, koliko smo pretrpeli

premísliti se

tudi premísliti si

v mislih spremeniti prvotno odločitev:

po nekaj dneh so se premislili in zapustili četo

kaže, da se je premislil

/ hotel je nekaj reči, pa se je premislil

premíšljen

-a -o:

njegov odgovor je dobro premišljen

premišljene besede

premišljeno dejanje, vedenje

●

premišljen človek ki ravna premišljeno; prisl.: delati, govoriti premišljeno; ravnal je premišljeno in načrtno

SSKJ²

premíšljanje -a s (í)
glagolnik od premišljati: branje in premišljanje / rekla je brez premišljanja; po kratkem premišljanju se je odločil

SSKJ²

premíšljati -am nedov. (í)
usmerjati dejavnost v zavesti v kaj
a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: premišljala je njegove besede, pa jih ni mogla razumeti; premišlja, kaj mu je s tem hotel reči; premišlja, kje bi dobil posojilo / med delom tudi premišlja; vso pot je premišljal
b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: moral bi že iti, pa še premišlja, kaj bi storil; ekspr. tu ni kaj premišljati
c) sploh: premišlja, kako lepo so preživeli dan; premišljati o vsakdanjih dogodkih; o tem ne premišlja več

premíšljati se

zastar.

pomišljati se:

ni se dolgo premišljala, vzela je kovček in odšla

premišljajóč

-a -e:

premišljajoč o tem, da bo treba sejati, je prišel do vasi

SSKJ²

premíšljenost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost premišljenega: občudoval je njihovo vestnost in premišljenost; premišljenost njegovega ravnanja jih je presenečala / premišljenost dejanja

SSKJ²

premišljeválec -lca [premišljevau̯ca tudi premišljevalca] m (ȃ)
knjiž. kdor (rad) premišljuje: samoten premišljevalec

SSKJ²

premišljeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na premišljevanje: premišljevalni teksti
♦ rel. premišljevalna molitev

premišljeválno

prisl.:

njegovi sodelavci so usmerjeni bolj premišljevalno kakor pa dejavno

SSKJ²

premišljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od premišljevati: zmotil ga je v premišljevanju zadnjih dogodkov; globoko premišljevanje / po dolgem premišljevanju se je odločil / to je knjiga premišljevanj misli o čem

SSKJ²

premišljeváti -újem nedov. (á ȗ)
usmerjati dejavnost v zavesti v kaj
a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: premišljeval je njegove besede, pa jih ni mogel razumeti; premišljevati nalogo; premišljeval je, zakaj ni prišlo do pričakovane kemične spremembe; premišljeval je o življenjskih vprašanjih; o njem, star. njega dostikrat premišljuje; zmeraj kaj premišljuje; globoko, napeto premišljevati / sedi in premišljuje; on dosti premišljuje misli
b) da bi se spoznala primernost, posledica česa: dolgo je premišljeval vsako besedo, preden jo je izrekel; premišljeval je, če bi šel ali ne / ne premišljuj, kar odloči se / premišljuje svoje ravnanje presoja, ocenjuje
c) sploh: premišljeval je, kaj vse je doživel; rad premišljuje o svoji mladosti; zdaj o nesreči lahko premišljuje brez žalosti / dostikrat sem premišljeval o tem, da bi stvar opisal / star. premišljuje nekdanje dni spominja se jih, misli nanje

premišljeváje

premišljevaje hoditi

premišljevaje nasloni glavo na roko

premišljujóč

-a -e:

to ji je dajalo premišljujoč videz

bili so trezni in premišljujoči

SSKJ²

premlád -a -o tudi -ó prid. (ȃ á)
1. preveč mlad: premlad je, da bi mu zaupal tako nalogo / s tem kompostom še ne moremo gnojiti, ker je premlad
2. ekspr. zelo mlad: nasproti mu je prišla prelepa, premlada deklica

SSKJ²

premladíti -ím dov., premládil; premlajèn (ī í)
zastar. preroditi, prenoviti: te ideje so premladile gibanje; premladiti svet / vidno se je premladil pomladil
● zastar. premladiti svoj način pesnjenja posodobiti, modernizirati

SSKJ²

premlatíti in premlátiti -im dov., prvi pomen tudi premláčen (ī á)
1. z mlatenjem (s cepcem) priti z enega konca na drugega: ko snope premlatijo po eni strani, jih obrnejo / dobro premlatiti snope
2. ekspr. natepsti, pretepsti: ker se jim je upiral, so ga premlatili; premlatiti s palico; premlatiti koga kot psa zelo, neusmiljeno; premlatil ga je, da je bil ves črn, pisan; premlatiti koga do nezavesti / domače čete so premlatile napadalce premagale

SSKJ²

premléti -méljem dov., premêlji premeljíte (ẹ́)
1. z mletjem razdrobiti: premleti zrnje / meso je treba dobro premleti; hrana se v ustih prežveči in premelje / ekspr. dosti žita je že premlel
// ponovno zmleti: tropine so premleli in namočili
2. ekspr. pogovoriti se, povedati vse o čem: pod točko razno so premleli njegov primer; to stvar bomo še podrobno premleli / premleli so vsako novico / v časopisih so to že stokrat premleli
3. ekspr. premisliti: v mislih je še enkrat premlel dogodke zadnjih dni / vedno je vse dobro premlel, preden je odgovoril
● ekspr. danes smo premleli že trideset kilometrov prehodili; ekspr. počakaj, zdaj ti premeljem vse kosti zelo te bom pretepel

premlét

-a -o:

dvakrat premleto meso

obravnavali so že premleta vprašanja

čutil se je kakor premlet

●

ekspr. premlete fraze večkrat ponavljane

SSKJ²

premlévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od premlevati: samo s premlevanjem tega vprašanja ne bomo rešili / mučno mu je bilo večno premlevanje istih stvari

SSKJ²

premlévati -am nedov. (ẹ́) ekspr.
1. pogovarjati se, govoriti o čem: prijatelja sta premlevala novice zadnjih dni; v prvi točki dnevnega reda so premlevali vprašanja uvoza / kar naprej so premlevali iste stvari ponavljali; otroci so v šoli premlevali abecedo se je učili
2. premišljevati: premlevati svoje skrbi, težave; kar naprej nekaj premleva sam pri sebi / začela sta premlevati, kako bo dogodek vplival na odločitev vodstva

premlévan

-a -o:

poslušal je že velikokrat premlevano zgodbo

SSKJ²

prémnik -a m (ẹ̑)
avt. tečaj, na katerem je pritrjeno kolo in okoli katerega se kolo vrti: avtomobilu se je zlomil levi sprednji premnik

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

premnóg -a -o prid. (ọ̑)
mn., ekspr. ki izraža zelo veliko število oseb, stvari od kake celote: premnogi ljudje so preveč zaposleni; ed., star. premnog tekmovalec je odnehal
// ki izraža zelo veliko število oseb, stvari sploh: od premnogih skrbi še spati ne more; v boju s premnogimi težavami so delavci postali izkušeni in odločni / od premnogega dela utrujen preobilnega; sam.: premnogi mislijo, da je to le začasno; premnogim je obljubljal, a redko držal besedo

SSKJ²

premnógo prisl. (ọ̑)
ekspr. izraža zelo veliko količino ali mero: premnogo let je že minilo, da bi se še spomnil; premnogo mater žaluje za sinovi
● evfem. tako govorjenje ni premnogo vredno je malo vredno

SSKJ²

premnógokrat prisl. (ọ̑)
ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: ta napaka se v članku premnogokrat ponavlja / mnogokrat, premnogokrat misli na pretekle dni

SSKJ²

premóč -i in -í ž (ọ̑)
položaj močnejšega glede na šibkejšega: zavedati se svoje premoči; dobiti, priboriti si premoč; domače moštvo je bilo ves čas v premoči; občutek premoči nad kom / spet se je pokazala premoč novega nad starim / gospodarska premoč razvitih držav; številčna premoč nasprotnika večje število nasprotnikov; publ. imeti premoč v oborožitvi biti bolje oborožen
● nogometaši so izkoristili terensko premoč boljši, ugodnejši teren

SSKJ²

premôčen in premočán -môčna -o in -ó prid. (ó ȃ ó)
preveč močen: ima premočne roke, da bi lahko delal s takimi krhkimi predmeti / nit je bila premočna, da bi jo lahko pretrgal / bojevati se s premočnim sovražnikom / evfem. premočna je, morala bo shujšati predebela / cigara je bila zanj premočna / premočna raztopina gnojil / ekspr. večerni obrok hrane ne sme biti premočen preveč hranljiv, preveč kaloričen / premočen udarec / jed ima premočen vonj / premočni dražljaji so lahko nevarni
● publ. premočna zmaga košarkarske ekipe z zelo veliko razliko v točkah

premočnó

tudi premôčno prisl.:

naslov prvaka je premočno osvojilo domače moštvo

premočno se je ustrašila, da bi lahko kaj povedala

SSKJ²

premôči -mórem dov., premógel premôgla (ó ọ́) v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l
1. narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, čeprav tega ne želi; premagati: lakota ga je premogla, da je zapustil skrivališče; brezoseb. včasih človeka premore, da kar zadremlje
// knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: znova ga je premogel smeh; spanec ga je premogel zaspal je
2. nedov. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina; imeti: premogel je veliko hišo z vrtom; premogel je nekaj gotovine, premoženja / s seboj je vzela vse, kar je premogla / ekspr.: hiša ni premogla kopalnice je bila brez kopalnice; ni premogel niti za kosilo ni imel denarja za kosilo
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo: ne premore niti malo discipline; premore dosti potrpljenja; z vsem mirom, kar ga je premogel, je odgovoril
● ekspr. poskušal se je hihitati tako kot ona, a tega ni premogel ni znal; ekspr. vsi skupaj niso premogli niti ene angleške besede niso znali povedati

SSKJ²

premočíti -móčim dov. (ī ọ́)
narediti kaj popolnoma mokro, navadno z vodo: dež mu je premočil suknjič / ploha ju je premočila do kože

premóčen

-a -o:

premočeni čevlji

domov so prišli premočeni in premraženi

premočena zemlja

popolnoma premočen

SSKJ²

premočljív -a -o prid. (ī í)
ki se premoči: premočljivo blago / premočljivi čevlji

SSKJ²

premočŕten -tna -o prid. (ȓ) knjiž.
1. raven3: premočrtne ceste in ulice so dajale mestu posebno podobo / opazoval je, kako sonce zahaja za premočrtno obzorje
2. dosleden, načelen: je zelo premočrten človek / ljudje premočrtnih misli / cenili so jo zaradi njene premočrtne odločnosti
// enosmeren, enostranski2: značaj glavnega junaka je preveč premočrten / pisateljev literarni razvoj ne sme biti premočrten
♦ fiz. premočrtno gibanje premo gibanje; geom. premočrtni lik lik, ki ga omejujejo same ravne črte; premočrtni koordinatni sistem koordinatni sistem, pri katerem so koordinatne osi premice

premočŕtno

prisl.:

ulice so speljali premočrtno

svetlobni žarki se širijo premočrtno

premočrtno usmerjen razvoj

SSKJ²

premočŕtnost -i ž (ȓ) knjiž.
1. ravnost: premočrtnost ulic in cest
2. doslednost, načelnost: posmehoval se je njeni premočrtnosti; pomanjkanje premočrtnosti lahko razvoju škoduje

SSKJ²

premóder -dra -o prid. (ọ́) knjiž.
1. preveč moder, pameten: premoder je, da bi naredil tako veliko neumnost
● nar. ne bodi premodra, to ti lahko zelo škoduje preveč resna, preveč zadržana
2. ekspr. zelo preudaren, zelo pameten: mnogo pravljic se začenja: živel je premoder mož / zapisal je tele premodre besede

premódro

prisl.:

premodro govoriti

SSKJ²

premodríti -ím dov., premódril; premodrèn (ī í)
knjiž. prekositi, preseči v modrosti, zvitosti: poskušal jo je premodriti, pa mu ni uspelo; bila je tako prebrisana, da je lahko premodrila vsakega človeka

SSKJ²

prêmog -óga m (é ọ́)
trda gorljiva snov, nastala s pooglenitvijo navadno rastlin, rastlinskih ostankov: drobiti, klati premog; kopati, pridobivati premog; umazan od premoga; kuriti s premogom; kosi premoga; nahajališče premoga; nastanek premoga; rudnik premoga; premog in drva / trboveljski premog; zaboj za premog
● publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn
♦ geol. alohtoni premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov; kem. suha destilacija premoga; metal. koksati premog; petr. črni premog z visoko stopnjo pooglenitve; lesni premog v katerem je lesna zgradba jasno vidna; rjavi premog z nižjo stopnjo pooglenitve; teh. kurilna vrednost premoga

SSKJ²

premógar -ja m (ọ̑)
1. kdor razvaža, raznaša premog: premogar je že pripeljal; čakati na premogarja
// delavec, ki oskrbuje parne lokomotive, parne kotle s premogom: bil je premogar na trgovski ladji; premogar je zmetal na lokomotivo ves potrebni premog
2. ekspr. rudar (v premogovniku): brezposelni in stavkajoči premogarji so se zbrali pred premogovnikom

SSKJ²

premógarica -e ž (ọ̑)
knjiž. ladja, ki prevaža premog: težko natovorjena premogarica je odplula iz pristanišča

SSKJ²

premógarski -a -o prid. (ọ̑)
premogovniški: premogarska industrija

SSKJ²

premógarstvo -a s (ọ̑)
premogovništvo: premogarstvo je najpomembnejša panoga slovenskega rudarstva; razvoj premogarstva; središče premogarstva

SSKJ²

premógast -a -o prid. (ọ́)
poln premoga: premogast prah

SSKJ²

premogíšče -a s (í)
knjiž. nahajališče premoga: izkoriščati domača premogišča

SSKJ²

premogóčen -čna -o prid. (ọ́ ọ̄)
1. preveč mogočen: gospodar je postal premogočen / bal se je svoje premogočne tašče
2. ekspr. mogočen: občudoval je očetovo premogočno postavo; rad je zahajal v gore, ker so se mu zdele premogočne / star., v vljudnostnem nagovoru premogočni gospod

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

premogóčnost -i ž (ọ́)
1. prevelika mogočnost: premogočnost nekaterih gospodarjev
2. ekspr. mogočnost: občudoval je premogočnost zasneženih vrhov

SSKJ²

premogokópen -pna -o prid. (ọ̑)
v zvezi premogokopna družba družba, ki se ukvarja z izkoriščanjem premogovnikov: premogokopna družba ni hotela ugoditi zahtevi rudarjev / nekdaj Trboveljska premogokopna družba

SSKJ²

premógov -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na premog: ves je črn od premogovega prahu; debel premogov sloj / premogova nahajališča
♦ kem. premogov katran

SSKJ²

premogôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na premog: premogovni bazen / premogovni prah premogov

SSKJ²

premogôvnica -e ž (ȏ)
navt. shramba za premog na ladji: pod krovom so si ogledali strojnico, kotlovnico in premogovnico

SSKJ²

premogôvnik -a m (ȏ)
prostor, navadno pod zemeljskim površjem, kjer se koplje, pridobiva premog: odpreti nov premogovnik; delovne razmere v premogovniku / zasavski premogovniki

SSKJ²

premogôvniški -a -o prid. (ō)
nanašajoč se na premogovnik ali premogovništvo: premogovniški delavec; premogovniške naprave / premogovniške zmogljivosti / življenje v premogovniškem naselju

SSKJ²

premogôvništvo -a s (ȏ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem premoga: naše premogovništvo zaposluje veliko delovne sile; razvoj premogovništva / slovensko, zasavsko premogovništvo

SSKJ²

premókel -ôkla -o [premokəu̯] prid. (ọ́ ó)
zastar. popolnoma moker, premočen: premokli zidovi / premokla zemlja

SSKJ²

premóker -môkra -o stil. -ó prid. (ọ́ ó)
preveč moker: za okopavanje je bila zemlja še premokra

SSKJ²

premolčáti -ím [premou̯čati] dov., premôlči; premôlčal (á í)
1. molče prebiti, preživeti: cele dneve premolči / vso pot do doma sta premolčala
2. knjiž. ne odgovoriti, ne reagirati na kaj: vprašanje je premolčal; ne bi bilo prav, če bi to kar premolčali
● knjiž. pisatelj je vsa medvojna leta premolčal ni ničesar objavil; zastar. premolčal je svoje ime zamolčal

SSKJ²

premolíti -mólim dov. (ī ọ́)
zlasti v krščanskem okolju moleč prebiti, preživeti: vse noči je premolila / veliko sta premolili zanj

SSKJ²

premôlk -a [premou̯k] m (ȏ)
kratka prekinitev govorjenja: v dvorani je nastal premolk / po kratkem premolku je nadaljeval pripovedovanje premoru

SSKJ²

premôlkel -kla -o [premou̯kəu̯] prid. (ó)
1. knjiž. ki je premolknil: nagajivo se je smehljal premolklemu sogovorniku
2. nar. hripav, hreščeč: spregovoril je s premolklim glasom

SSKJ²

premôlkniti -em [premou̯kniti] dov., tudi premolkníte; tudi premolkníla (ó ȏ)
za krajši čas prenehati govoriti: premolknil je, nato pa s tihim glasom nadaljeval; premolknil je, kakor da premišljuje
// ekspr. za krajši čas prenehati oddajati glasove, šume: divji petelin je spet premolknil; zvonovi so premolknili

SSKJ²

premonstrát -a m (ȃ)
rel. premonstratenec: premonstrati in cistercijani

SSKJ²

premonstraténec -nca m (ẹ̑)
rel. član reda, imenovanega po samostanu Prémontré: delovanje premonstratencev

SSKJ²

premontírati -am dov. (ȋ)
odstraniti pritrjeni stroj, sestavni del z enega mesta in ga pritrditi na drugo; premestiti, prestaviti: premontirati nosilce; po potrebi lahko elemente premontirajo
♦ film. premontirati film po opravljeni montaži film ponovno montirati

SSKJ²

premòr -ôra m (ȍ ó)
1. navadno krajša prekinitev opravljanja kake dejavnosti: premor med pospravljanjem je izkoristila za branje časopisa; v premoru si je prižgal cigareto; dolgi premori med pripovedovanjem; po mučnem premoru je nadaljeval predavanje
// kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: vdihniti v premoru; premori ob ločilu pri branju
2. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava: po daljšem premoru so spet uprizorili komedijo, opereto; stoletni premor v razvoju tiskarstva
3. počitek, oddih: v kratkem premoru se je dobro odpočila
● ekspr. brez premora je tekal sem in tja neprenehoma; knjiž. med premori so se učitelji zbirali v zbornici odmori
♦ rad. navadno glasba za izpolnitev odvečnega časa med dvema (radijskima) oddajama

SSKJ²

premoróžec -žca m (ọ̑)
pal. izumrli glavonožec z ravno lupino:

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

premostítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od premostiti: to je bila najbolj smiselna in praktična premostitev reke / premostitev nasprotij / premostitev prepada med bogatimi in revnimi

SSKJ²

premostíti -ím dov., premóstil (ī í)
1. narediti navadno most čez kaj: vojaki so premostili reko / premostiti železniško progo / ekspr. s tem mostom bo avtocesta v enem loku premostila dolino / ekspr. letala so premostila Atlantski ocean
2. nav. ekspr. premagati, obvladati: premostiti nasprotja, ovire, težave / premostiti prepad med zaostalostjo in napredkom / premostiti zadrego / problem so že premostili rešili

premostèn

in premoščèn -êna -o:

ko se je vrnil domov, je bil jarek že premosten

premostena nasprotja

SSKJ²

premostítven -a -o prid. (ȋ)
ki kaj premosti, premošča: premostitveni objekti / ekspr. premostitveni ukrepi
♦ fin. premostitveni kredit ali premostitveno posojilo kredit, posojilo, s katerim se začasno zagotovijo sredstva za izpolnitev denarne obveznosti

SSKJ²

premostljív -a -o prid. (ī í)
ki se da premostiti: premostljiva reka / težko premostljivo nasprotje

SSKJ²

premostováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. premoščati: potok premostujejo drevesna debla / z lahkoto je premostovala razlike med njunima značajema

SSKJ²

premóščati -am nedov. (ọ́)
1. delati navadno most čez kaj: reko so premoščali na več mestih / boječe je šel čez brv, ki je premoščala narasli hudournik
2. nav. ekspr. premagovati, obvladovati: premoščati nasprotja, ovire, protislovja

SSKJ²

premóški1 -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. premogov, premogoven: premoški sloj / premoško bogastvo posameznih držav

SSKJ²

premôški2 -a -o prid. (ó)
preveč moški: zdel se ji je premočen, prevelik, premoški / ekspr.: premoški je, da bi popustil; bila je premoška, da bi pokazala svoje trpljenje

premôško

prisl.:

je premoško vzgojena

SSKJ²

premótati -am tudi premotáti -ám dov.(ọ̄; á ȃ)
knjiž. previti: premotati prejo

premótati se

, tudi premotáti se

priti skozi kaj ovirajočega:

premotal se je skozi množico

SSKJ²

premotíti in premótiti -im dov. (ī ọ́) nav. ekspr.
1. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, neprimernega: premotiti koga z obljubami / nizka cena ga je premotila, da je stvar kupil; priložnost, skušnjava ga je premotila
2. narediti, povzročiti, da se pozornost, misli koga usmerijo drugam: premotiti otroka z igračo; skušal se je premotiti z delom
// prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premotil, se je preoblekel
3. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: premotil mu je hčer
4. star. prekiniti, pretrgati: tišino je premotil tlesk pokrova / že dobro, je premotil njeno zgovornost
● ekspr. truden je bil, vendar ga spanec ni premotil vendar ni zaspal

premóten

-a -o:

marsikdo je bil že premoten

premoten pri delu

SSKJ²

premotovíliti se -im se dov. (í ȋ)
ekspr. počasi, nerodno priti: nazadnje smo se le premotovilili čez mejo; skozi gnečo se je premotovilil do vrat

SSKJ²

premotríti -ím dov., premótril; premotrèn (ī í)
star. ogledati si, pogledati: premotrila je neznanca in ga ogovorila; premotriti koga od glave do pete / še enkrat je premotril vozove v vrsti pregledal
// s prislovnim določilom presoditi, oceniti: hitro, kritično je premotril ves položaj

SSKJ²

premotrívati -am nedov. (í)
zastar. opazovati, gledati: nekaj trenutkov ga je radovedno premotrivala; premotrivati svet
// s prislovnim določilom presojati, ocenjevati: začel je trezno premotrivati nevarnosti; premotrivati vprašanje z vseh strani

SSKJ²

premózgati -am dov. (ọ̑)
ekspr. preudariti, pretehtati (v mislih): premozgati pripombe, vprašanja; dobro, temeljito premozgati

SSKJ²

premozgávati -am nedov. (ȃ)
ekspr. preudarjati, tehtati (v mislih): premozgavati novice, probleme; na tihem, zase premozgavati

SSKJ²

premóžen -žna -o prid., premóžnejši (ọ́ ọ̄)
ki ima mnogo materialnih dobrin: premožen človek; njeni starši so premožni / premožni sloji; to je zelo premožna hiša

SSKJ²

premožênjce -a s (ē)
ekspr. premoženje: zapustil mu je lepo premoženjce

SSKJ²

premožênje -a s (é)
stvari, denar, ki jih ima kdo v svoji lasti: njegovo premoženje raste, se veča; ekspr. dokopati se do premoženja; imeti, izgubiti, zapraviti premoženje; izročiti, zapustiti premoženje komu; odvzeti komu premoženje; podedoval, pridobil si je veliko premoženje; jamčiti za kaj s premoženjem; majhno premoženje; skupno premoženje zakoncev; premoženje organizacije / družbeno, državno premoženje
● ekspr. to stane celo premoženje je zelo drago; ekspr. to je vse njegovo premoženje samo to ima

SSKJ²

premožênjski -a -o prid. (ē)
nanašajoč se na premoženje: premoženjske razlike; premoženjsko stanje državljanov / premoženjska varnost / premoženjski cenzus v nekaterih državah najnižje premoženje, ki daje volilno pravico
♦ ekon. premoženjska bilanca primerjalni prikaz aktiv in pasiv podjetja na določen dan; pravn. premoženjsko pravo pravo, ki ureja premoženjska razmerja fizičnih in pravnih oseb

SSKJ²

premožênjskopráven -vna -o prid. (ē-ā)
nanašajoč se na premoženjsko pravo: premoženjskopravni zahtevek / premoženjskopravna vprašanja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

premóžnež -a m (ọ̑)
ekspr. premožen človek: štejejo ga med premožneže

SSKJ²

premóžnost -i ž (ọ́)
značilnost premožnega človeka: premožnost nekaterih slojev; tako pohištvo je znamenje premožnosti

SSKJ²

premràz povdk. (ȁ)
preveč mraz: v sobi je prevroče, zunaj pa premraz; premraz je bilo, da bi začelo snežiti

SSKJ²

premráziti -im tudi premrazíti -ím dov., premrázil (ā ȃ; ī í)
povzročiti, da se občuti mraz v veliki, preveliki meri: veter ga je premrazil; brezoseb. predolgo je stala zunaj in jo je vso premrazilo; premalo je bil oblečen, in se je premrazil
● ekspr. pasje lajanje jih je premrazilo zelo prestrašilo

premrážen

-a -o tudi premražèn -êna -o in premrázen -a -o tudi premrazèn -êna -o:

premraženi prsti

bil je lačen in premražen

ekspr. domov je prišla premražena do kosti zelo

SSKJ²

premráženec -nca m (ȃ)
kdor je premražen: tovarišev se je razveselil kakor premraženec sonca

SSKJ²

premráženost -i ž (ȃ)
stanje premraženega človeka: umrl je od onemoglosti in premraženosti

SSKJ²

premréniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
prekriti z mreno: smetana je premrenila mleko; zaradi mraza so se luže premrenile / nebo se je premrenilo z oblaki

SSKJ²

premréti -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., premŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ)
postati negiben, tog, manj občutljiv zlasti zaradi mraza: roke so mu premrle; premreti od mraza / ekspr. od strahu je premrla; pren., knjiž. vsa narava je premrla

premŕl

-a -o:

premrli udi

bil je lačen in premrl

premrla zemlja

premŕt

-a -o:

otroci so bili vsi premrti

greti si premrte roke

SSKJ²

premréžiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: premrežiti dolino z jarki / premrežiti papir s črtami
// rastoč se mrežasto razširiti v čem: koreninice so premrežile zemljo; pren., ekspr. ta misel, želja ga je vsega premrežila
2. zastar. zamrežiti: premrežiti okna

premréžen

-a -o:

z žilami premrežena roka

SSKJ²

premŕl -a [preməru̯ tudi premərəl tudi premərl] m (r̄ ŕ)
etn., po ljudskem verovanju bitje, ki se lahko spreminja v razne živali:

SSKJ²

premŕlost -i ž (r̄)
stanje premrlega: spraviti koga iz premrlosti; premrlost rok

SSKJ²

premŕšav -a -o prid. (ŕ)
preveč mršav: krave ni mogel prodati, ker je premršava

SSKJ²

premŕtev -tva -o stil. -ó prid. (ŕ)
ekspr. preveč mrtev, pust: ob nedeljah je mesto premrtvo / premrtvih ljudi ne mara / premrtva glasba / premrtva barva

SSKJ²

premŕza -e ž (ȓ)
alp. plast snega ali ledu, ki sega čez ledeniško razpoko; ledeniški most: srečno priti čez premrzo

SSKJ²

premŕzel1 -zla -o [premərzəu̯] prid. (ȓ)
preveč mrzel: kopal se je v premrzli vodi / klet ne sme biti ne pretopla ne premrzla / ekspr., v povedni rabi biti premrzel do koga preveč neprijazen, sovražen

premŕzlo

prisl.:

premrzlo se vedeš do nje

/ v povedni rabi sneg ne kopni, ker je premrzlo

SSKJ²

premŕzel2 -zla -o [premərzəu̯] prid. (ŕ)
od mraza otrpel: grel si je premrzle prste; premrzli ptički; domov je prišel moker in premrzel; pren. ogreti si premrzlo dušo

SSKJ²

premŕzniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. popolnoma, v celoti zmrzniti: korenine so premrznile; zemlja je zgodaj premrznila
// preh. zamrzniti: premrzniti meso
2. od mraza postati otrpel: noge so ji premrznile

premŕznjen

-a -o:

domov je prišel moker in premrznjen

premrznjena trava

●

ekspr. premrznjena reka zamrznjena (od brega do brega)

SSKJ²

premúzniti se -em se dov. (ú ȗ)
ekspr. naskrivaj, neopazno priti mimo česa, skozi kaj: spretno, srečno se je premuznil mimo hiše, skozi obroč

SSKJ²

prenačudíti se in prenačúditi se -im se dov. (ī ú ȗ)
knjiž. načuditi se: ni se mogel prenačuditi temu

SSKJ²

prenadôlgo [prenadou̯go] prisl. (ó)
nav. ekspr. preveč na dolgo: pisec se prenadolgo ukvarja s tem vprašanjem

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prenágel -gla -o [prenagəu̯] prid. (á)
1. prehiter: taka hoja je zanjo prenagla / prenagel razvoj
2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki reagira preveč hitro in navadno nepremišljeno: v sodbah je prenagel

prenáglo

prisl.:

prenaglo delati

prenaglo soditi

SSKJ²

prenaglás prisl. (ȃ)
nav. ekspr. preveč naglas: prenaglas govoriš

SSKJ²

prenáglica -e ž (ā)
knjiž. prevelika naglica: prenaglica mu je bila v nesrečo; opraviti delo brez prenaglice; prenaglica in površnost / bilo ga je sram zaradi svojih prenaglic prenagljenih, nepremišljenih dejanj

SSKJ²

prenágliti se -im se dov. (á ȃ)
premalo premišljeno
a) reči, izreči: v pogovoru z njo se je večkrat prenaglil; prenagliti se v besedah, z besedami; star. prenagliti sodbo prenagliti se v sodbi, s sodbo
b) narediti kaj, se odločiti za kaj: spoznal je, da se je prenaglil; prenagliti se z nakupom
// prezgodaj, prekmalu opraviti: prenagliti se z žetvijo
● z očetom se ni prenagliti z njim je treba ravnati, se pogovarjati premišljeno, previdno

prenágljen

-a -o:

prenagljen ukrep

prenagljena izjava

njena poroka je bila prenagljena

prenagljeno dejanje

●

ekspr. to je bil prenagljen korak premalo premišljeno dejanje; prisl.: prenagljeno izreči očitek; prenagljeno soditi

SSKJ²

prenágljenec -nca m (ȃ)
ekspr. prenagel, preveč nepremišljen človek: ob tem se je marsikateri prenagljenec globoko zamislil

SSKJ²

prenágljenje -a s (ȃ)
glagolnik od prenagliti se: ogibati se prenagljenja / v prenagljenju storjena napaka

SSKJ²

prenágljenost -i ž (ȃ)
1. lastnost, značilnost prenagljenega človeka: s prenagljenostjo in nervoznostjo več škoduje, kot koristi; mladostna prenagljenost / prenagljenost takih priznanj
2. prenagljeno dejanje: vsaka prenagljenost in lahkomiselnost se jim je maščevala; oprosti mu njegovo prenagljenost

SSKJ²

prenagníti in prenágniti -em, tudi prenágniti -em dov. (ī á; á)
nagniti na drugo, nasprotno stran: dodatna utež je tehtnico prenagnila
● knjiž. ne more je prenagniti še tolikšna ljubezen do očeta vztraja pri svojem prepričanju, pri svoji odločitvi; knjiž. poskušal je sina prenagniti, pa se mu ni posrečilo pregovoriti

SSKJ²

prenagósto prisl. (ọ̑)
nav. ekspr. preveč na gosto: prenagosto posajeno drevje / granate padajo prenagosto, da bi si upal iz zaklonišča

SSKJ²

prenaíven -vna -o prid. (ȋ)
preveč naiven: zanj je bila prenaivna / ekspr. prenaiven predlog

SSKJ²

prenajédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od prenajedati se: praznično prenajedanje; prenajedanje s hitro hrano, z mesom; poležavanje in prenajedanje / psihološki vzroki prenajedanja; potreba, želja po prenajedanju / kompulzivno prenajedanje; obdobja prenajedanja; prenajedanje, bruhanje in stradanje / ekspr. čustveno prenajedanje

SSKJ²

prenajédati se -am se nedov. (ẹ́)
1. pretirano veliko jesti: na zabavi so se prenajedali / prenajedati se z mesom, s testeninami
// pretirano veliko jesti zaradi prehranske motnje: že kot otrok se je začela kompulzivno prenajedati; prenajedati se in bruhati
2. ekspr. postajati naveličan česa: prenajedati se politike

SSKJ²

prenajésti se -jém se dov., 2. mn. prenajéste se, 3. mn. prenajedó se tudi prenajêjo se; prenajêj se in prenajèj se prenajêjte se; prenajédel se prenajédla se, stil. prenajèl se prenajéla se (ẹ́)
preveč se najesti: ob vsaki pojedini se prenaje
// ekspr. naveličati se: mesa sem se že prenajedel

SSKJ²

prenakázati tudi prenakazáti -kážem dov. (á á á)
fin. nakazati z enega računa na drug račun: prenakazati denar, sredstva / prenakazati na drug račun

SSKJ²

prenakazováti -újem nedov. (á ȗ)
fin. nakazovati z enega računa na drug račun: prenakazovati denar, sredstva / prenakazovati dobiček na zasebne račune

SSKJ²

prenakopíčenost -i ž (ȋ)
knjiž. prevelika nakopičenost: prenakopičenost stvari na enem mestu

SSKJ²

prenaláhko prisl. (ȃ)
nav. ekspr. preveč na lahko: prenalahko si je pridobil premoženje / svoje dolžnosti jemlje prenalahko
● ekspr. prenalahko si oblečen v premalo toplo obleko

SSKJ²

prenaložíti -ím dov., prenalóžil (ī í)
1. preveč naložiti: prenaložiti voziček
2. naložiti: prenaložiti datoteko na svoj računalnik
3. ponovno namestiti programsko opremo: prenaložiti operacijski sistem / prenaložiti prenosnik
4. prenesti naloženo premoženje v drugo naložbo: finančna družba je delnice prenaložila v druge sklade

prenaložèn

-êna -o:

prenaložen tovornjak, voz

SSKJ²

prenapáčen in prenápačen -čna -o prid. (ȃ; ȃ)
ekspr., z nikalnico ki ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri: fant se ji ni zdel prenapačen / kraj res ni prenapačen za to

SSKJ²

prenapénjanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od prenapenjati: prenapenjanje vrvi, žice / prenapenjanje glasilk / tako prenapenjanje stvari se mu upira

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prenapénjati -am nedov. (ẹ̑)
1. preveč napenjati: prenapenjati strune, vrv / ekspr. prenapenjati oči ob preslabi svetlobi / ekspr. ne prenapenjaj moči / prenapenjati trening
● ekspr. prenapenjati možgane preveč intenzivno razmišljati
2. ekspr. dajati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: bila je prepametna, da bi stvar prenapenjala / prenapenjati tempo graditve

prenapénjati se

ekspr.

preveč, pretirano se truditi, si prizadevati:

za to se ni vredno prenapenjati

SSKJ²

prenapétež -a m (ẹ̑)
ekspr. kdor je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor: imeli so ga za prenapeteža; politični, športni prenapeteži; to je zločin nekega prenapeteža; prenapeteži in skrajneži

SSKJ²

prenapéti -pnèm dov., prenapél; nam. prenapét in prenapèt (ẹ́ ȅ)
1. preveč napeti: struno je prenapel, pa se je strgala / ekspr. vsakdanji veliki napori so mu prenapeli živce / dirigent je prenapel tempo izvedbe; pren., ekspr. prenapel je njihovo potrpljenje
● knjiž., ekspr. v svojih zahtevah je lok, strune prenapel preveč je zahteval
2. ekspr. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: prenapeti trditev; zadevo je prenapel

prenapéti se

ekspr.

preveč, pretirano se potruditi:

ni se ti treba prenapeti

●

ekspr. no, on se ne bo pri nobenem delu prenapel ni zelo delaven

prenapét

-a -o

deležnik od prenapeti:

prenapet lok je počil

/ prenapeti živci; čustveno, živčno prenapet

/ prenapeti programi; prenapeto izražanje

ki je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor:

prenapet pridigar

prenapet pristaš stranke

ki ima, zagovarja od povprečnosti zelo oddaljena stališča, nazore: prenapet avanturist; včasih je malo prenapet / ekspr. plod bolnih in prenapetih možganov

♦

obrt. prenapeto steklo steklo, ki je bilo v proizvodnem procesu nepravilno ali nezadostno hlajeno in se zato lomi; prisl.: prenapeto izražati kaj; prenapeto in pretirano odigrana vloga

SSKJ²

prenapétost -i ž (ẹ̑)
1. strastna, nestrpna zavzetost za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor: njegova prenapetost ni razumljiva / nacionalistična, verska prenapetost
// ekspr. stanje velike čustvene vznemirjenosti: čustvena, živčna prenapetost / živi v nenehni prenapetosti
2. lastnost, stanje prenapetega: zmanjšati prenapetost žice / prenapetost načrtov / prenapetost njegove strankarske pripadnosti
♦ elektr. napetost, ki je nekajkrat višja od obratovalne napetosti, navadno zelo kratkotrajna

SSKJ²

prenapíhniti -em dov. (í ȋ)
preveč napihniti: prenapihniti balon / prenapihniti pljuča / ekspr.: življenjepisci so njegovo pomembnost prenapihnili; prenapihniti zadevo, zgodbo

SSKJ²

prenapíti se -píjem se dov. (í)
preveč se napiti: prenajedel se je in prenapil / ekspr. usnje se je prenapilo vlage

SSKJ²

prenapolníti in prenapôlniti -im [prenapou̯niti] dov. (ī ó)
preveč napolniti: kri je prenapolnila žile / prenapolniti vaze s cvetjem; prenapolniti si želodec / študentje so prenapolnili predavalnico

prenapolníti se

in prenapôlniti se

postati preveč poln:

trg se je prenapolnil z ljudmi

/ ekspr. njegovo srce se je prenapolnilo s skrbmi

prenapôlnjen

-a -o:

žito je gnilo v prenapolnjenih silosih

prenapolnjena dvorana

planinska koča je prenapolnjena

SSKJ²

prenapôlnjenost -i [prenapou̯njenost] ž (ó)
značilnost, stanje prenapolnjenega: hoteli so morali zaradi prenapolnjenosti goste odklanjati; prenapolnjenost bolnišnice

SSKJ²

prenapòn -ôna m (ȍ ó) knjiž.
1. glagolnik od prenapeti: prenapon moči
2. prevelika napetost: duševni, živčni prenapon

SSKJ²

prenapòr -ôra m (ȍ ó)
prevelik napor: zaradi slabe hrane in prenapora je zbolel in izhiral / telesni prenapor

SSKJ²

prenapóren -rna -o prid.(ọ́ ọ̄)
preveč naporen: zdravniški poklic je zanj prenaporen; prenaporna pot, tura; predolgo in prenaporno gibanje ji je škodovalo

prenapórno

prisl.:

prenaporno delati

SSKJ²

prenaprézati -am nedov. (ẹ̄)
ekspr. preveč naprezati: ne prenaprezaj oči

prenaprézati se

opravljati kako delo z zelo veliko truda, napora:

ne prenaprezaj se pri gospodinjstvu

SSKJ²

prenarásti -rástem tudi -rásem dov., prenarásel in prenarástel; prenaráščen (á)
preveč narasti: zaradi neurja je hudournik prenarasel in začel poplavljati / bogastvo, moč prenaraste

SSKJ²

prenarédba -e ž (ẹ̑)
star. sprememba, predrugačenje: boji se vsake prenaredbe; prenaredba zakona

SSKJ²

prenaredíti -ím dov., prenarédil (ī í)
narediti, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; predelati: krojač je prenaredil obleko; to so prenaredili zadnje leto / vse hoče prenarediti in prenoviti / prenarediti načrt; pesnik je sonet večkrat prenaredil
// v zvezi z v narediti iz določene stvari drugo stvar: prenarediti plašč v suknjič / prenarediti klet v delavnico
● star. sveta ne boš prenaredil spremenil

prenaredíti se

star.

spremeniti se na bolje:

zadnje leto se je fant zelo prenaredil

/ brezoseb. morda se bo le kaj prenaredilo

●

star. taka sem in ne morem se prenarediti nazorsko, miselno spremeniti

prenarejèn

-êna -o:

hiša je zelo prenarejena in spremenjena

star. prenarejena listina ponarejena

SSKJ²

prenarêja -e ž (ȇ)
zastar. sprememba, predrugačenje: prenareja človekovih predstav / prenareja denarja, listine ponareditev

SSKJ²

prenarêjanje -a s (é)
glagolnik od prenarejati: prenarejanje starih oblek / njeno prenarejanje mu je zoprno

SSKJ²

prenarêjati -am nedov. (é)
delati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; predelovati: prenarejati oblačila; popravljati in prenarejati / svoje pesmi je dolgo prenarejal

prenarêjati se

pretvarjati se:

zna se dobro prenarejati

SSKJ²

prenaróčanje -a s (ọ́)
glagolnik od prenaročati: s prenaročanjem so imeli veliko dela in stroškov; prenaročanje pacientov / prenaročanje časopisa na počitniški naslov

SSKJ²

prenaróčati -am nedov. (ọ́)
naročati na drug datum od že določenega: prenaročati paciente, preglede zaradi zdravniške stavke

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prenaročíti -ím dov. (ī í)
naročiti na drug datum od že določenega: prenaročiti pacienta, pregled na nov termin

prenaročíti se

prenehati biti naročnik enega in postati naročnik drugega časopisa, revije:

naročniki so se prenaročili na novi časopis

SSKJ²

prenaselíti -sélim dov. (ī ẹ́)
preveč gosto naseliti: prenaseliti pokrajino

prenaséljen

-a -o:

prenaseljena območja sveta

mesta so prenaseljena

●

prenaseljena hiša hiša, v kateri stanuje, živi preveč ljudi

SSKJ²

prenaséljenost -i ž (ẹ́)
pojav, stanje, da je kaj preveč gosto naseljeno: prenaseljenost nekaterih mest, pokrajin povzroča velike probleme
♦ ekon. agrarna prenaseljenost pojav, stanje, da se na določenem območju s poljedelstvom ukvarja glede na površino obdelovalne zemlje, višino pridelka preveč ljudi; relativna prenaseljenost pojav, stanje, da je naseljenih na določenem območju glede na tehnične možnosti, družbenoekonomske okoliščine preveč ljudi

SSKJ²

prenasíčenec -nca m (ȋ)
ekspr. prenasičen, presit človek: takim prenasičencem zlepa ni kaj dobro / kulturni prenasičenci

SSKJ²

prenasíčenje -a s (ȋ)
glagolnik od prenasititi: prenasičenje s sladkarijami / objestnost in prenasičenje

SSKJ²

prenasíčenost -i ž (ȋ)
lastnost, stanje prenasičenega: zaradi prenasičenosti se mu gabijo najboljše jedi / ekspr. modna, spolna prenasičenost / ekspr. prenasičenost zraka z vlago

SSKJ²

prenasičeváti -újem nedov. (á ȗ)
preveč nasičevati: prenasičevati otroka; pren. prenasičevati učence z znanjem

SSKJ²

prenasítiti -im dov. (í ȋ)
preveč nasititi: prenasititi otroka s sladkarijami / ekspr. mesa sem se že prenasitil naveličal

prenasítiti se

ekspr.

doživeti kaj v zelo veliki meri:

prenasititi se sovraštva

/ sprememb so se že prenasitili

prenasíčen

-a -o

deležnik od prenasititi:

žival je prenasičena

/ intelektualno, kulturno prenasičen človek

nav. ekspr.

ki ima česa v zelo veliki meri:

s prahom in plini prenasičen zrak

tu prometa ni mogoče povečati, ker je proga prenasičena

/ prenasičeno tržišče

♦

fiz. prenasičena para para, ohlajena na temperaturo, nižjo od rosišča, ne da bi se utekočinila; kem. prenasičena raztopina raztopina, v kateri je pri določenih pogojih raztopljene več snovi kot v nasičeni

SSKJ²

prenastáviti -im dov. (á ȃ)
drugače, na novo nastaviti: prenastaviti brskalnik, števec

SSKJ²

prenastávljati -am nedov. (á)
drugače, na novo nastavljati: podjetje prenastavlja števce brezplačno / prenastavljati nastavitve

SSKJ²

prenašálec -lca [prenašau̯ca] m (ȃ)
kdor kaj prenaša: prenašalec pošte, tovora / prenašalec bolezni; anofeles je prenašalec malarije
♦ med. živčni prenašalec kemična snov, ki prenaša impulze med živčnimi celicami ali med živčnimi in mišičnimi celicami; nevrotransmiter

SSKJ²

prenašálen -lna -o prid. (ȃ)
teh. namenjen za prenašanje: prenašalna priprava

SSKJ²

prenašálka -e [prenašau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki kaj prenaša: prenašalka tovora / prenašalka bolezni

SSKJ²

prenašálo -a s (á)
teh. naprava ali priprava za prenašanje bremen: dvigala in prenašala

SSKJ²

prenášanje -a s (ȃ)
glagolnik od prenašati: prenašanje tovora, vreč; posoda za prenašanje tekočin / prenašanje sporočil na daljavo / prenašanje nalezljivih bolezni / prenašanje nogometne tekme po radiu / prenašanje navad, znanja na druge / potrpežljivo prenašanje bolečin

SSKJ²

prenášati -am nedov. (ȃ)
1. z nošenjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenašati tovor, vreče; stole prenašajo iz sobe v sobo; prenašati na hrbtu, v rokah, za vratom; kose železa so prenašali z velikimi kleščami / ekspr.: ves dan že prenaša vedro okrog; zmeraj prenaša otroka s seboj nosi
// delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: da jih ne bi odkrili, so prenašali sestanke iz ulice v ulico
// delati, da kaj deluje, učinkuje drugje, na drug predmet: prenašati težo z ene noge na drugo / publ., z oslabljenim pomenom poudarek so začeli prenašati na ideološki boj
2. delati, povzročati, da kaj kam pride: živci prenašajo dražljaje, vzburjenje; prenašati električno energijo, gibanje, vrtenje / prenašati po žicah, z električnim tokom
3. navadno v zvezi z na imeti kaj na sebi, v sebi in povzročati, da to lahko dobi (še) kdo drug: prenašati dedne lastnosti na potomstvo; njegov nemir se prenaša tudi na druge; njena plemenitost se prenaša tudi na otroke / prenašati izkušnje na mlajše / prenašati bolezen; povzročitelja te bolezni prenaša mrčes; te klice se prenašajo z dotikom
4. delati, da kaj nastopa kje drugje, v drugačni obliki: prenašati kroje s krojnih pol na blago; prenašati pripombe v rokopis; prenašati sistem znakov v drug sistem / ta prevajalec uspešno prenaša tuje posebnosti v domači jezik / prenašati ideje v prakso, življenje
// omogočati, da zunaj studia posneta slika, zvok telekomunikacijsko prihaja vanj: televizija bo prenašala vse zborovanje; prenašati govor, prireditev iz dvorane / neposredno prenašati tekmo s tekmovališča istočasno s tekmo
5. navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa: prenašati odgovornost na druge / država je postopno prenašala svoje funkcije na družbene organizacije; te naloge se prenašajo na krajevne skupnosti
6. ekspr. prestajati1, trpeti: po operaciji je prenašal hude bolečine; dolgo je prenašal krivico, žalitve; takrat je moral prenašati velike napore / že dvajset let prenašam zakonski jarem sem poročen
7. biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic
a) zaradi sprejemanja hrane, snovi v telo: teh snovi njegov organizem ne prenaša; ali prenašaš kavo, alkoholne pijače; lahko hrano še prenaša
b) ob zaznavanju čutnih dražljajev: hrupa, vpitja ne prenaša; njene bolne oči sončne svetlobe niso prenašale; lahko prenašati hud mraz, vročino / ekspr. njihovih pogledov ni mogel prenašati
c) ob sprejemanju kakega stanja: prenašati bolečine, trpljenje; ali lahko prenašaš negotovost / ekspr. samega sebe več ne prenaša
č) zaradi delovanja, vplivanja česa: moči prenašati napor; vožnjo z avtomobilom težko prenaša
// ne kazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: očitkov, podtikanj ne prenaša; znal je prenašati žalost; potrpežljivo, ravnodušno, vdano prenašati; ekspr. njene muhe mirno prenaša / misli na smrt ne more prenašati
8. ekspr., navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: takih ljudi ne prenašam / ne prenašam njegove domišljavosti
● ekspr. pošte prenašati pripovedovati zaupane, zaupne stvari o kom; leta dobro prenaša je še krepek, zdrav za svoja leta
♦ mat. prenašati člene enačbe; strojn. pritisk se prenaša hidravlično

prenašajóč

-a -e:

prenašajoč opeko na gradbišču, se je poškodoval

prenášan

-a -o:

knjiž. potrpežljivo prenašane bolečine

SSKJ²

prenaširôko prisl. (ó)
nav. ekspr. preveč na široko: prenaširoko odpreti okno / pisec obravnava to vprašanje prenaširoko

SSKJ²

prênatálen -lna -o prid. (ȇ-ȃ)
knjiž. nanašajoč se na čas pred rojstvom, predrojstven: prenatalna poškodba / otrokovo prenatalno okolje

SSKJ²

prenatánčen -čna -o prid.(ȃ)
preveč natančen: pri delu je prenatančen / prenatančna psihološka analiza / prenatančna navodila

prenatánčno

prisl.:

prenatančno opravljeno delo

SSKJ²

prenategníti in prenatégniti -em dov. (ī ẹ́)
preveč nategniti: prenategniti vrv
● ekspr. z delom se ni prenategnil pretegnil

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prenatŕpanost -i ž (r̄)
ekspr. značilnost prenatrpanega: prenatrpanost šol / prenatrpanost spisa s podatki

SSKJ²

prenatŕpati -am dov. (r̄)
ekspr. preveč napolniti, preveč natlačiti: prenatrpati sobo s pohištvom / avtor je spis prenatrpal s podatki

prenatŕpan

-a -o:

prenatrpani avtobusi

prenatrpana dvorana

SSKJ²

prenaváden -dna -o prid. (ȃ)
preveč navaden: to je zanj prenavadna stvar

SSKJ²

prenavelíčati se -am se dov. (ȋ)
ekspr. naveličati se: vsega se je že prenaveličala

prenavelíčan

-a -o

deležnik od prenaveličati se:

biti prenaveličan čakanja

ki je brez volje, zanimanja:

bila je stara, sitna, prenaveličana

SSKJ²

prenávljanje -a s (á)
glagolnik od prenavljati: prenavljanje zgradb / prenavljanje vinogradov

SSKJ²

prenávljati -am nedov. (á)
delati, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo: prenavljati dvorano, hišo / prenavljati vinograde; pren. trpljenje prenavlja človeka

SSKJ²

prenažíranje -a s (ȋ)
glagolnik od prenažirati se: praznično prenažiranje; poležavanje in prenažiranje / prenažiranje s čokolado / sla, želja po prenažiranju

SSKJ²

prenažírati se -am se nedov. (ȋ) ekspr.
pretirano veliko jesti; prenajedati se: nekateri se med prazniki prenažirajo / prenažirati se s hitro hrano, z mesom

SSKJ²

prenažréti se -žrèm se dov., prenažŕl se (ẹ́ ȅ)
ekspr. prenajesti se: krava se je prenažrla detelje / nizko prenažrli so se mesa

prenažŕt

-a -o:

prenažrta žival

SSKJ²

prenedôlžen -žna -o [prenedou̯žən] prid. (ȏ) ekspr.
1. preveč nedolžen, neizkušen: prenedolžna je, da bi to opazila
2. preveč nedolžen, mil: te obtožbe so se mu zdele prenedolžne; prepir je bil prenedolžen, da bi ga jemali resno

SSKJ²

prenéh -a m (ẹ̑)
zastar. prenehanje: preneh krčev / deževalo je brez preneha neprenehoma

SSKJ²

prenéhanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od prenehati: prenehanje obratovanja / prenehanje veljavnosti zakona / sporazum o prenehanju jedrskih poskusov, sovražnosti / prenehanje višje gospodinjske šole / prenehanje mandata / govoriti brez prenehanja; boj je trajal brez prenehanja več ur neprenehoma

SSKJ²

prenéhati -am dov. (ẹ̑)
1. izraža konec dejavnosti, aktivnosti
a) z nedoločnikom: prehehati govoriti, peti; po zdravnikovem nasvetu je prenehal kaditi; pozneje je celo prenehala študirati / podjetje je prenehalo obratovati / s tem dnevom preneha veljati zakon; brezoseb. že včeraj je prenehalo deževati / prenehalo je biti srce naše mame v osmrtnicah umrla je
b) publ., z orodnikom: prenehati z delom; prenehati z izdajanjem časopisa prenehati izdajati časopis
c) elipt.: nato so tudi pisma prenehala / dež je prenehal; brezoseb. poglej, če je že prenehalo prenehalo deževati, snežiti
2. izraža prekinitev dejavnosti, aktivnosti
a) z nedoločnikom: prenehal je govoriti, da bi presodil vtis na poslušalce; zdaj pa zdaj je prenehal žvižgati in poslušal
b) publ., z orodnikom: včasih je treba za pol ure prenehati s kopanjem; za nekaj mesecev je prenehal s študijem je prenehal študirati
c) elipt.: govornik je za trenutek prenehal in pogledal po ljudeh
3. izraža konec obstajanja: bolečine so prenehale; ljubezen do njega je prenehala; mandat mu bo prenehal; ploha je prenehala; potreba po igri je prenehala; zvečer vročina preneha / grmenje je prenehalo
♦ pravn. pravica preneha

SSKJ²

prenehávanje -a s (ȃ)
glagolnik od prenehavati: postopno prenehavanje rasti

SSKJ²

prenehávati -am nedov. (ȃ)
1. izraža približevanje koncu dejavnosti, aktivnosti
a) z nedoločnikom: prenehaval ga je sovražiti
b) publ., z orodnikom: delavci prenehavajo z delom
c) elipt.: dež že prenehava
2. izraža približevanje koncu obstajanja: proti večeru vročina prenehava

SSKJ²

prenehljáj -a m (ȃ)
star. presledek, premor: po živahnem govorjenju je nastal prenehljaj / po krajšem prenehljaju je dodal še pojasnilo; zemlja se je tresla v večjih ali manjših prenehljajih; z nekaj prenehljaji je delal ves dan / smejal se je dolgo, brez prenehljaja neprenehoma

SSKJ²

prenehováti -újem nedov. (á ȗ)
1. izraža približevanje koncu dejavnosti, aktivnosti
a) z nedoločnikom: vsi so opazili, da se prenehuje zanimati za okolico
b) publ., z orodnikom: prenehovati z delom nehovati delati
c) elipt.: dež že prenehuje
2. izraža približevanje koncu obstajanja: hrup že prenehuje

SSKJ²

prenek gl. preneki

SSKJ²

prenékaj prisl. (ẹ̄)
knjiž., ekspr. veliko, mnogo: dežela je preživela že prenekaj vojn

SSKJ²

prenekájkrat prisl. (ȃ)
knjiž., ekspr. velikokrat, mnogokrat: že prenekajkrat je odgovarjal na taka vprašanja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prenekatéri tudi prenekatêri -a -o zaim. (ẹ̄; ē)
knjiž., ekspr. marsikateri: prenekateri gledalec ni bil zadovoljen; prenekatero noč je prebedela; to napako opazimo v delu prenekaterih organizacij; stara mati je znala prenekatero pesem; sam.: s fronte se prenekateri ni več vrnil

SSKJ²

prenekatérikrat prisl. (ẹ̄)
knjiž., ekspr. velikokrat, mnogokrat: take očitke je prenekaterikrat slišal od brata; zaradi jezikavosti je bil že prenekaterikrat tepen

SSKJ²

prenekdó tudi prenékdo -nekóga zaim. (ọ̄ ẹ̑ ọ̄)
knjiž., ekspr. marsikdo: to je že prenekdo poskusil

SSKJ²

prenéki tudi prenék -a -o zaim. (ẹ̄)
knjiž., ekspr. marsikateri: doživel je že preneko razočaranje; sam.: prenekemu se je že tako godilo

SSKJ²

prenékikrat prisl. (ẹ̄)
knjiž., ekspr. velikokrat, mnogokrat: prenekikrat je pomislil na dom

SSKJ²

prenemíren -rna -o prid. (í ī)
preveč nemiren: bil je prenemiren, da bi sedel / prenemirni časi za študiranje

SSKJ²

preneróden -dna -o prid. (ọ́ ọ̑)
preveč neroden: fant je preneroden za tako delo / v ženski družbi je preneroden / prenerodni čevlji

SSKJ²

prenesênost -i ž (é)
lastnost, značilnost prenesenega: prenesenost zgodbe v kmečko okolje
♦ jezikosl. upoštevati prenesenost pomena

SSKJ²

prenesljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. prenosen, prenosljiv: prenesljiv predmet / prenesljiva bolezen

SSKJ²

prenesrámen -mna -o prid. (á ā)
ekspr. preveč nesramen, žaljiv: te govorice so prenesramne, da bi jih lahko prisodili njemu

SSKJ²

prenesréčen -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
ekspr. zelo nesrečen: prenesrečna mati se ni mogla potolažiti

SSKJ²

prenêsti -nêsem dov., prenésel prenêsla (é)
1. z nošenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenesti bolnika v drugo sobo; prenesti stole na balkon; prenesti čez vodo, na varno; na rokah, v košu prenesti; hitro, varno prenesti / progo so v celoti podrli in prenesli drugam
// narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenesti sedež organizacije v drug kraj / prenesti sestanek v dvorano / prenesti začetek predstave na poznejšo uro preložiti, prestaviti
// narediti, da kaj deluje, učinkuje drugje, na drug predmet: prenesti težo na roke, z ene noge na drugo; teža se s tem prenese na opornik / ekspr. prenesel je pogled z enega na drugega; prenesti pozornost na koga / svoja materinska čustva je prenesla na tega človeka; pren. prenesti težišče dela na drugo področje
2. narediti, povzročiti, da kaj kam pride: živec prenese dražljaj do možganskega središča / prenesti sliko, zvok na daljavo
3. navadno v zvezi z na imeti kaj na sebi, v sebi in povzročiti, da to dobi (še) kdo drug: prenesti dedne lastnosti na potomstvo; njegov nemir se bo prenesel tudi nanje; njena plemenitost se je prenesla na otroke / prenesti bolezen; muha lahko povzročitelja te bolezni prenese na človeka; klice se prenesejo tudi z dotikom
4. narediti, da kaj nastopa kje drugje, v drugačni obliki: prenesti kroj s krojne pole na blago; prenesti pripombe v rokopis; prenesti en sistem znakov v drugega / prevajalec je odlike dela ustrezno prenesel v domači jezik / prenesti ideje v prakso, življenje
5. navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: prenesti odgovornost na druge; njegova pooblastila so prenesli na odbor; nekatere zadeve se lahko prenesejo na krajevno skupnost
6. ekspr. prestati1, pretrpeti: prenesti je moral veliko krivic, očitkov / v teh letih je prenesel veliko gorja
7. biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic
a) zaradi sprejemanja hrane, snovi v telo: cigaretnega dima ne prenese; organizem injekcije ni prenesel; ta človek prenese veliko alkoholne pijače; tako hrano njegov želodec dobro, težko prenese; prenesti brez posledic / bolnik hrane več ne prenese ne more več jesti
b) ob zaznavanju čutnih dražljajev: hrupa ne prenese; prenese tudi hud mraz; vročino dobro prenese / prenesel bi še bolj vročo vodo / pogleda na kri ne prenese
c) ob sprejemanju kakega stanja: trpljenje težko prenese / ekspr. njegovo srce te žalosti ni preneslo
č) zaradi delovanja, vplivanja česa: če je treba, prenese hud napor; srce prenese tudi redkejši zrak / aluminij kisline ne prenese; most take teže ni prenesel vzdržal / električna napeljava je dovolj močna, da bo to prenesla
// ne pokazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: takih očitkov, podtikanj ne prenese; mirno je prenesel tudi to sramoto / misli na smrt ne prenese
8. ekspr., navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: tega človeka ne prenesem / take grobosti ne prenesem
● take besede, zveze to besedilo ne prenese taka beseda, zveza ni primerna za to besedilo; ekspr. čoln ga je prenesel čez zaliv prepeljal; jezikovna norma te besede ne prenese po jezikovni normi ta beseda ni dovoljena; ekspr. papir vse prenese napiše, natisne se lahko tudi kaj, kar ni resnično, kar je pretirano; čipkaste zavese prenesejo le enobarvne stene so primerne le za enobarvne stene; ekspr. njegov žep bo to prenesel lahko bo plačal; nikogar ni bilo, da bi nanj prenesel svojo obrt mu jo dal, izročil; ekspr. prenesi mu moje prisrčne pozdrave sporoči; publ. prenesti roman na oder dramatizirati in uprizoriti ga; pog. kar sliši, prenese naprej pove drugim; ovadi; ekspr. ptič se je trudno prenesel na drugo drevo preletel, zletel; ekspr. streljanje se je preneslo v dolino sedaj streljajo v dolini
♦ mat. prenesti člene v enačbi; pravn. prenesti lastninske pravice na drugega

prenesèn

tudi prenešèn -êna -o:

telegram je bil prenesen po telefonu

tovor je prenesen na pravo mesto

v naš jezik prenesena povest

ta obveznost je sedaj prenesena na občine

od ust do ust preneseno povelje

♦

jezikosl. preneseni pomen pomen, ki ga beseda, besedna zveza dobi, če se uporabi za označitev kakega drugega pojma, predmeta, zlasti če ostane predstavno tesno povezana z izhodiščnim pomenom

SSKJ²

preneúmen -mna -o prid.(ú ū)
preveč neumen: preneumen je za tako delo / premlad in preneumen je še / to govorjenje je preneumno, da bi ga še poslušal

preneúmno

prisl.:

preneumno govoriti

/ ekspr., v povedni rabi preneumno bi bilo izgubljati čas s tem

SSKJ²

preneváren -rna -o prid. (á ā)
preveč nevaren: tekmovanja ne bo, ker je proga v takih razmerah prenevarna / tako prehitevanje je prenevarno

SSKJ²

prenevédanje -a s (ẹ́)
knjiž. sprenevedanje: tako prenevedanje mu je zoprno / govoriti brez prenevedanja

SSKJ²

prenevédast -a -o prid. (ẹ́)
knjiž. sprenevedast: reči s prenevedastim glasom

prenevédasto

prisl.:

prenevedasto je gledala okoli sebe

SSKJ²

prenevédati se -am se nedov. (ẹ́)
knjiž. sprenevedati se: dekle se preneveda; ne zna se prenevedati

SSKJ²

preneznáten -tna -o prid. (á ā)
nav. ekspr. preveč neznaten: bil je predroben, preneznaten, da bi vzbudil njeno pozornost / preneznatna vsota denarja / preneznaten uspeh / stvar je preneznatna, da bi bilo vredno zanjo izgubljati čas

SSKJ²

prenéžen -žna -o prid. (ẹ̄)
1. preveč nežen: preslabotna je in prenežna / prenežne roke ima za tako delo
2. ekspr. zelo nežen: prenežni spomini na mladost / šopek prenežnega cvetja

SSKJ²

prenícanje -a s (ī)
pronicanje: prenicanje vode skozi plasti kamnin

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prenícati -am nedov. (ī ȋ)
pronicati: voda je prenicala skozi tanke stene

SSKJ²

prenicljív -a -o prid. (ī í)
pronicljiv, prodoren: prenicljiv umetnikov duh / prenicljiva analiza

SSKJ²

prenicljívost -i ž (í)
pronicljivost, prodornost: za to je potrebna velika prenicljivost

SSKJ²

preníkati -am nedov. (ī ȋ)
pronicati: deževnica prenika skozi apnenec / njihove pripovedi so prenikale globoko v njegovo zavest / prenikal je v njene skrivnosti

SSKJ²

prenikàv -áva -o prid.(ȁ á)
pronicljiv, pronicav: prenikav pogled / prenikava analiza

prenikávo

prisl.:

prenikavo gledati, presojati kaj

SSKJ²

prenikljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. močen in neprijetno visok; predirljiv: prenikljiv žvižg

prenikljívo

prisl.:

prenikljivo je pozvonilo

SSKJ²

preníkniti -em dov. (í ȋ)
pronikniti: voda prenikne skozi kamnine / nove ideje so kmalu preniknile med ljudi / v njegove tragedije je težko prenikniti

SSKJ²

prenízek -zka -o prid.(í)
preveč nizek: prenizek stol; prenizka hiša, omara / prenizek strop / prenizka plača; prenizka temperatura

prenízko

prisl.:

prenizko leteti

/ v povedni rabi črta je morda nekoliko prenizko

SSKJ²

prenizkôten -tna -o prid. (ó)
nav. ekspr. preveč nizkoten: prenizkoten človek je, da bi se pogajali z njim / to se mu je zdelo prenizkotno

SSKJ²

prenočeválec -lca [prenočevau̯ca tudi prenočevalca] m (ȃ)
kdor prenočuje: gostišče se je napolnilo s prenočevalci

SSKJ²

prenočevalíšče -a s (í)
hiša s prostori za prenočitev, prenočevanje; prenočišče: proti večeru se je vrnil v prenočevališče

SSKJ²

prenočeválnica -e ž (ȃ)
prostor za prenočitev, prenočevanje: spala sta v prenočevalnici na železniški postaji

SSKJ²

prenočevánje -a s (ȃ)
glagolnik od prenočevati: prenočevanje na senu, pod šotorom / ta hiša je samo za prenočevanje popotnikov; hotelska cena za prenočevanje; popust pri prenočevanju v zasebnih sobah

SSKJ²

prenočeváti -újem nedov. (á ȗ)
preživljati noč, navadno speč: prenočevati na prostem, pod šotorom; večkrat prenočuje pri sorodnikih; prenočevati v hotelu / ta žival gnezdi in prenočuje v duplinah
// preh. dajati prenočišče: kuhala mu je in ga prenočevala skoraj zastonj

SSKJ²

prenočíšče -a s (í)
1. prostor za prenočitev, prenočevanje: dobiti, preskrbeti prenočišče; prenočišče si je pripravil na senu / dajati hrano in prenočišče; gostišče s poceni prenočišči
// hiša s takimi prostori: noč je prespal v prenočišču na gorskem prelazu
2. prenočevanje: koliko stane prenočišče; poiskati sobo za prenočišče

SSKJ²

prenočítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prenočiti: pripraviti se za prenočitev na prostem / turistične prenočitve; število prenočitev

SSKJ²

prenočíti -ím dov., prenóčil (ī í)
prebiti, preživeti noč, navadno speč: prenočil je na kozolcu, v gozdu; danes boš prenočil pri nas
// preh. dati prenočišče: prenočiti gosta; prosi, če bi ga lahko pri vas prenočili

SSKJ²

prenočítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prenočitev, prenočevanje: prenočitveni dom / prenočitvene zmogljivosti hotelov

SSKJ²

prenočnína -e ž (ī)
1. plačilo za prenočitev, prenočevanje: plačati, zvišati prenočnino
2. prenočitev, prenočevanje: sezonske prenočnine pri zasebnikih

SSKJ²

prenočnínski -a -o prid. (ȋ)
publ. prenočitven: majhne prenočninske zmogljivosti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prenòr -ôra -o prid. (ȍ ó)
pog., ekspr. preveč neumen, preveč nespameten: premlad in prenor je še / to se mu je zdelo prenoro

SSKJ²

prenòs -ôsa m (ȍ ó)
1. glagolnik od prenesti: prevoz in prenos blaga / prenos teže z ene noge na drugo / prenos električne energije, gibanja; prenos živčnega vzburjenja / brzojavni, telegrafski prenos sporočil / prenos pristojnosti od enega organa na drugega / pomenski prenos
● prenos misli pojav, da dva človeka istočasno mislita, se spomnita na isto stvar
♦ teh. jermenski prenos pri katerem se prenaša vrtenje z jermeni
2. oddaja, pri kateri se gleda, posluša dogajanje zunaj studia, ki je telekomunikacijsko preneseno vanj: začeti prenos; prenos zborovanja / neposredni radijski prenos tekme s tekmovališča istočasno s tekmo; televizijski prenos

SSKJ²

prenôsen -sna -o prid. (ó ō)
1. ki se da prenesti, prenašati: vojaki so uporabljali prenosne ovire iz bodeče žice; prenosna stena / prenosni pisalni stroj / ta nakaznica ni prenosna
2. ki omogoča prenašanje: prenosni mehanizem, trak, valj; prenosna veriga; prenosno in distribucijsko omrežje / hrbtni mozeg je samostojno prenosno središče
♦ fin. prenosni nalog pisno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročniku na račun naslovnika; prenosno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se prepiše poslovni dogodek iz dnevnika na konte

SSKJ²

prenosljív -a -o prid. (ī í)
ki se da prenesti, prenašati: prenosljiv aparat; lahko prenosljive stvari; pohištvo je bilo težko prenosljivo / prenosljiva bolezen / dopust je delno prenosljiv
♦ pravn. prenosljiva terjatev

SSKJ²

prenosljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost prenosljivega: prenosljivost aparata / prenosljivost zvoka na daljavo
♦ pravn. prenosljivost terjatev

SSKJ²

prenôsnica -e ž (ȏ)
žel. tirna naprava, ki omogoča prečno prestavljanje železniških vozil na vzporedni tir: čistiti prenosnice in kretnice

SSKJ²

prenôsnik -a m (ȏ)
1. osebni računalnik, ki v enem ohišju združuje vse enote namiznega računalnika, lahko deluje na polnilne baterije in se da prenašati: nakup poceni prenosnika; podatki na prenosniku; delo s prenosnikom; miška, napajalnik, procesor, torba za prenosnik / izdelati lahek, zmogljiv prenosnik; model, razred, serija prenosnikov; proizvajalci vrhunskih prenosnikov za poslovno rabo
2. način prenosa ali sredstvo za prenos sporočila: kemijski, živčni prenosnik / jezikosl. slušni, vidni prenosnik
3. teh. stroj med pogonskim in delovnim strojem za spreminjanje vrtilne hitrosti: okvara prenosnika / zobniški prenosnik
♦ strojn. prenosnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu

SSKJ²

prenôsniški -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na prenosnike: prenosniški procesor, disk / prenosniški zobniki

SSKJ²

prenôsnost -i ž (ó)
lastnost, značilnost prenosnega: prenosnost aparata, lutkovnega odra / prenosnost oblasti

SSKJ²

prenóšen -a -o prid. (ọ́)
ki je predolgo nošen: prenošen otrok / obleka je prenošena ponošena, obrabljena

SSKJ²

prênotácija -e ž (ȇ-á)
pravn. pogojni vpis v zemljiški knjigi, ki obvelja, če se pozneje upraviči, predznamba:

SSKJ²

prenôva -e ž (ȏ)
glagolnik od prenoviti: prenova ceste, hiše / moralna prenova človeka

SSKJ²

prenovítelj -a m (ȋ)
1. kdor kaj prenovi: prenovitelji družbe; prenovitelji gledališke umetnosti
2. v času osamosvajanja Slovenije od Jugoslavije član, pristaš Stranke demokratične prenove ali njenih naslednic: na volitvah je nastopil kot kandidat prenoviteljev

SSKJ²

prenovíteljski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prenovitelje: prenoviteljska politika, stranka, vlada; prenoviteljsko gibanje / prenoviteljski časnik / prenoviteljska drža, vnema; prenoviteljske zamisli

SSKJ²

prenovítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prenoviti: prenovitev gradu / gibanje za prenovitev organizacije

SSKJ²

prenovíti -ím dov., prenôvil (ī í)
1. narediti, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo: prenoviti hišo; precej slik so že prenovili; vse hoče izboljšati in prenoviti
2. narediti, da se kaj po lastnostih, značilnostih razlikuje od prejšnjega, slabšega: prenoviti družbo; prenoviti šolstvo / prenoviti človeka; duhovno se prenoviti
● star. vsak dan prenovi rožam vodo menja, zamenja; ekspr. danes se je vsa prenovila zaradi nove obleke, pričeske ima zelo spremenjen, lepši videz
♦ pravn. spremeniti staro obveznost v novo; prenoviti dolg v posojilo

prenovljèn

-êna -o:

moralno prenovljen človek

po tem srečanju je bil kot prenovljen

prenovljeno poslopje

SSKJ²

prenovítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prenovitev: prenovitveni načrti; prenovitvena dela
♦ pravn. prenovitvena pogodba pogodba, s katero stranki nadomestita staro obveznostno razmerje z novim

SSKJ²

prenovljênje -a s (é)
glagolnik od prenoviti: prenovljenje organizacije / duhovno, socialno prenovljenje

SSKJ²

prênumerácija -e ž (ȇ-á)
knjiž. predhodno naročilo, prednaročilo:

SSKJ²

preobčutljív -a -o prid. (ī í)
preveč občutljiv: preobčutljivi živci; ima preobčutljive oči / preobčutljivi ljudje; preobčutljiv in prenežen je / za svetlobo preobčutljiva barva, snov

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preobčutljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost preobčutljivega: preobčutljivost ušesa / sram ga je svoje preobčutljivosti; dekliška preobčutljivost / preobčutljivost kože; preobčutljivost organizma; preobčutljivost za nekatera živila / preobčutljivost instrumenta

SSKJ²

preobčutljívosten -tna -o prid. (í)
izvirajoč iz preobčutljivosti: preobčutljivostno vnetje kože / preobčutljivostna reakcija

SSKJ²

preobdáti -dám dov., 2. mn. preobdáste in preobdáte; preobdál (á)
knjiž. prevzeti: Preobdala jo je moč gorskega zraka in oči so ji skupaj lezle (I. Tavčar)

SSKJ²

preobdávčiti -im dov. (á ȃ)
preveč obdavčiti: preobdavčiti kmetijo

SSKJ²

preobíl -a -o [preobiu̯ in preobil] prid. (ȋ ī)
zastar. preobilen: preobil dež; preobilo plačilo

preobílo

prisl.:

preobilo zajtrkovati

●

knjiž. izgovarjal se je, da ima preobilo dela preveč

SSKJ²

preobílen -lna -o [tudi preobiu̯na] prid. (ȋ)
nav. ekspr. preveč obilen, velik: preobilen zaslužek; preobilne padavine; preobilna večerja / od preobilnega dela je že čisto izčrpan / preobilen človek / preobilno čustvo premočno

preobílno

prisl.:

preobilno večerjati

SSKJ²

preobílica -e ž (ȋ)
knjiž., z rodilnikom prevelika količina, množina: preobilica domnev onemogoča jasno razlago pojava; zaradi preobilice povabil iz tujine zelo malo nastopa doma; preobilica sončnih žarkov povzroča opekline
// zelo velika količina, množina: na večerji so nam postregli s preobilico raznovrstnih jedi; preobilica surovin omogoča poceni proizvodnjo

SSKJ²

preobílje -a s (ȋ)
1. nav. ekspr. stanje, za katero je značilen obstoj zelo velike količine materialnih dobrin: naveličati se preobilja / živeti v preobilju
2. knjiž., z rodilnikom prevelika količina, množina: preobilje metafor dela pesem nerazumljivo; preobilje podatkov, gradiva / biti zmeden od preobilja čustev
// zelo velika količina, množina: navduševalo ga je preobilje rož na vrtu; uživati v preobilju barv in oblik / miza se šibi pod preobiljem jedi / imeti vsega v preobilju zelo veliko; preveč
● knjiž., ekspr. v sebi čuti preobilje ljubezni, življenja močno, intenzivno doživlja ljubezen, življenje
♦ lit. (besedno) preobilje pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi; pleonazem

SSKJ²

preobjéda -e ž (ẹ̑)
bot. strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju, Aconitum: tam raste preobjeda in jelenov jezik / navadna preobjeda

SSKJ²

preobjédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od preobjedati se: praznično preobjedanje / preobjedanje z mesnimi jedmi
// prehranska motnja, ki se kaže v večkratnem, navadno ponavljajočem se pretiranem jedenju: biti nagnjen k preobjedanju; znaki kompulzivnega preobjedanja / otroci z motnjo preobjedanja

SSKJ²

preobjédati se -am se nedov. (ẹ́)
pretirano veliko jesti; prenajedati se: med prazniki se prevečkrat preobjedajo
// pretirano veliko jesti zaradi prehranske motnje: ob tesnobi in negativnih mislih se je pogosto preobjedala

SSKJ²

preobjédenec -nca m (ẹ̑)
ekspr. kdor je zaradi izobilja objesten, predrzen: nehvaležni preobjedenci

SSKJ²

preobjédenost -i ž (ẹ̑)
stanje preobjedenega človeka: stalna preobjedenost povzroča mnoge bolezni / ekspr. občutje preobjedenosti in praznine naveličanosti

SSKJ²

preobjést -i ž (ẹ̑)
knjiž. preobjestnost: fantovska preobjest / prevzela ga je preobjest

SSKJ²

preobjésten -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
preveč objesten: preobjestni otroci; biti preobjesten

SSKJ²

preobjésti se -jém se dov., 2. mn. preobjéste se, 3. mn. preobjedó se tudi preobjêjo se; preobjêj se in preobjèj se preobjêjte se; preobjédel se preobjédla se, stil. preobjèl se preobjéla se (ẹ́)
1. preveč se najesti: krava se je preobjedla; preobjesti se pri kosilu
2. naveličati se: preobjedli so se konzerv / ekspr.: drug drugega sta se preobjedla; preobjedel se je njihove družbe; vsega so se preobjedli
● ekspr. preobjedel se je (belega) kruha zaradi izobilja je objesten, predrzen

preobjéden

-a -o:

preobjedeni gostje

vsega dobrega preobjedeni ljudje

SSKJ²

preobjéstnost -i ž (ẹ́)
lastnost preobjestnega človeka: naveličali so se njegove preobjestnosti; fantovska preobjestnost / obšla ga je preobjestnost

SSKJ²

preobkládati -am nedov. (ȃ)
1. ekspr. delati, da je kdo v preveliki meri deležen česa: preobkladati koga z delom
2. zastar. preoblagati: ne preobkladajte zidov z marmorjem

SSKJ²

preobláčenje -a s (á)
glagolnik od preoblačiti: preoblačenje bolnika; kabina, prostor za preoblačenje / preoblačenje kavčev

SSKJ²

preoblačílnica -e ž (ȋ)
oblačilnica: tekmovalci so odšli v preoblačilnico

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preobláčiti -im nedov., preobláčite in preoblačíte; preoblačíla tudi preobláčila (á)
1. oblačiti v drugo oblačilo, perilo: preoblačiti otroka; zaradi potenja se mora večkrat preoblačiti
// navadno v zvezi z v oblačiti v drugo oblačilo, da nosilec ne bi bil prepoznan: medtem ko so ga preoblačili v žensko, je nekdo potrkal; zaradi prikrivanja se je preoblačil v železničarja
2. prekrivati, obdajati z drugo prevleko: preoblačiti blazine, pernice / preoblačiti gumbe, kavče
● ekspr. rak se navadno preoblači enkrat na leto se levi

SSKJ²

preoblágati -am nedov. (ȃ)
preveč oblagati: ne preoblagajte sten z lesom / ekspr. preoblagati koga z delom / ekspr. preoblagati opise s podrobnostmi

SSKJ²

preoblásten -tna -o prid. (á ā)
preveč oblasten: preoblasten človek; postati preoblasten / preoblastno vedenje

SSKJ²

preobléčenec -nca m (ẹ̑)
kdor se obleče v drugo oblačilo, da ne bi bil prepoznan: preoblečenca so kmalu prepoznali

SSKJ²

preobléči -obléčem dov., preobléci preoblécite in preoblecíte; preoblékel preoblékla (ẹ́)
1. obleči v drugo oblačilo, perilo: preobleči bolnika, otroka; preobleči se za nastop; ko pride domov, se preobuje in preobleče / preobleči mrliča obleči ga v oblačilo, v katerem bo pokopan / preobleči srajco
// navadno v zvezi z v obleči v drugo oblačilo, da nosilec ne bi bil prepoznan: kurirja so preoblekli v železničarja; preobleči se v moškega, star. za moškega
2. obleči v določeno oblačilo kot znamenje novega stanu, pripadnosti: mobilizirance so še isti dan preoblekli
3. prekriti, obdati z drugo prevleko: preobleči blazino, prešito odejo / preobleči gumbe, naslanjač; preobleči kaj s pohištvenim blagom, z usnjem / preobleči senčnik svetilke
● pog. preobleči posteljo zamenjati posteljno perilo; ekspr. preobleči kritiko v fantastično pripoved dati kritiki obliko, videz fantastične pripovedi; ekspr. nebo se je preobleklo (z oblaki) pokrilo, prekrilo z oblaki

preobléčen

-a -o:

v berača preoblečen vohun

z usnjem preoblečena klop

sem že preoblečen

♦

rel. po dveh letih življenja v samostanu je bila preoblečena

SSKJ²

preobléka -e ž (ẹ̑)
1. oblačilo, perilo za preoblačenje: daj mu kaj preobleke; na potovanje je vzel malo preobleke
2. oblačilo, v katero se kdo obleče, da ne bi bil prepoznan: spoznati koga kljub preobleki / morilec je prišel v preobleki inštalaterja / ribiška preobleka vohunske ladje jih ni preslepila; pren. on je romantičen človek v moderni preobleki
3. glagolnik od preobleči: preobleka je končana
● usnjena preobleka stola je poškodovana prevleka; kupiti šest preoblek za blazino prevlek; ekspr. tuji pesniki v slovenski preobleki v slovenskem prevodu
♦ rel. (redovniška) preobleka obred, pri katerem se kandidat, novinec preobleče v redovno oblačilo

SSKJ²

preoblíčiti -im dov. (í ȋ)
star. preoblikovati, spremeniti: ledeniki so preobličili zemeljsko površje / to ga je preobličilo v osebnost; podoba pokrajine se je preobličila / slutnja se je preobličila v spoznanje

preoblíčen

-a -o:

v simbol preobličeni opis požara

SSKJ²

preoblíka -e ž (ȋ) knjiž.
1. drugačna, spremenjena oblika: to je le preoblika grškega izraza
2. preoblikovanje: možnost umetne preoblike

SSKJ²

preoblikoválec -lca [preoblikovau̯ca tudi preoblikovalca] m (ȃ)
kdor kaj preoblikuje: preoblikovalec besedila / nekateri umetniki so bolj opazovalci kot preoblikovalci življenja / publ. ta dogodek je bil pomemben preoblikovalec razmer jih je zelo preoblikoval

SSKJ²

preoblikoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na preoblikovanje: preoblikovalni postopek / preoblikovalna moč

SSKJ²

preoblikovánje -a s (ȃ)
glagolnik od preoblikovati: postopek preoblikovanja / preoblikovanje mišljenja / preoblikovanje kapljic v kristale

SSKJ²

preoblikováti -újem dov. (á ȗ)
dati čemu drugačno obliko: preoblikovati glavo kipa / ledeniki so preoblikovali pokrajino / ljudstvo je pesmi po svoje preoblikovalo / pesnik je dogodek preoblikoval v simbol

preoblikováti se

dobiti drugačne značilnosti:

ta literarna smer se je pozneje močno preoblikovala

/ kapljice so se preoblikovale v drobne kristale

/ društvo se je preoblikovalo v akademijo

preoblikován

-a -o:

preoblikovan izdelek

preoblikovani spomini na mladost

SSKJ²

preobljúdenost -i ž (ȗ)
knjiž. prenaseljenost: preobljudenost vzhodne Azije / ekspr. posledica je bila preobljudenost tega dela morja z ribami je bila, da je bilo, živelo tu preveč rib

SSKJ²

preobljúditi -im dov. (ú ȗ)
knjiž. prenaseliti: preobljuditi rodovitno pokrajino

preobljúden

-a -o:

preobljuden otok

preobljudena hiša

izogibal se je preobljudenih ulic ulic, na katerih je bilo zelo veliko ljudi

SSKJ²

preobložênost -i ž (é)
lastnost, značilnost preobloženega: baročna preobloženost stavka / ekspr. zaradi preobloženosti z delom moram odpovedati svojo udeležbo / ekspr. izgovarja se s preobloženostjo s prezaposlenostjo

SSKJ²

preobložíti -ím dov., preoblóžil (ī í)
preveč obložiti: preobložiti stene z okraski / pazi, da konja, voza ne preobložiš / ekspr. preobložiti koga z delom, s skrbmi / ekspr. preobložiti spis z okraski
● ekspr. preobložiti si želodec preveč jesti, piti

preobložèn

-êna -o:

preobloženi vozovi so se na klancu ustavili

njegov slog je preobložen

biti preobložen z delom

●

ekspr. z leti preobložen mož zelo star; ekspr. povabiti goste k preobloženim mizam k mizam, na katerih je velika količina jedi in pijač; ekspr. letos so drevesa preobložena s sadjem je na drevesih zelo veliko sadja

SSKJ²

preobnôva -e ž (ȏ)
knjiž. obnova, prenova: preobnova gradu / duhovna preobnova človeka

SSKJ²

preobókati -am dov. (ọ̄ ọ̑)
na novo obokati: zidar je preobokal in popravil peč
● cerkev je imela prej raven strop, kasneje so jo preobokali ji naredili oboke

preobókan

-a -o:

hodnik je preobokan

SSKJ²

preobráčanje -a s (ā)
glagolnik od preobračati: preobračanje listov / preobračanje besed, dejstev / preobračanje kozolcev

SSKJ²

preobráčati -am nedov. (ā ȃ)
1. obračati: preobračati bolnika; vso noč se v vročici preobrača po postelji / preobračala je pismo in iskala podpis / preobračati seno; nervozno je preobračal liste v knjigi
2. delati, da dobi kaj drugačen pomen, drugačno vsebino: rad preobrača dejstva / znanost je začela preobračati prejšnje ugotovitve; preobračati navade spreminjati
● ekspr. ne preobračaj besed razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; preobračati kozolce delati obrate telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi; ekspr. preobračati politične kozolce spreminjati politične nazore

preobráčati se

navadno s prislovnim določilom

izraža prehajanje v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo;

obračati se:

položaj se je počasi preobračal nam v korist

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preobràt -áta m (ȁ á)
navadno s prilastkom dejstvo, da postane kaj popolnoma drugačno od prejšnjega, da se zelo spremeni potek česa: zdaj je nastopil preobrat; takega preobrata ni pričakoval; to je bil odločilen preobrat v tekmi, v življenju / duševni, miselni preobrat; vremenski preobrat
♦ lit. dejstvo, da se (zelo, odločilno) preusmeri potek dramskega dogajanja, pripovedi

SSKJ²

preobráten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na preobrat: preobratno leto / preobratni dogodki

SSKJ²

preobrázba -e ž (ȃ)
1. pojav, da dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: nastopila je družbena, politična preobrazba; duševne, idejne preobrazbe
2. glagolnik od preobraziti: načrt za gospodarsko preobrazbo države; notranja preobrazba človeka; preobrazba amaterskega gledališča v poklicno
♦ bot. preobrazba sprememba rastlinskih organov zaradi drugačnega načina prehrane, okolja; preobrazba listov; zool. preobrazba sprememba živalskega organizma na razvojni stopnji med jajčecem in odraslo živaljo; popolna preobrazba ki ima vse razvojne stopnje; preobrazba žuželk

SSKJ²

preobrázben -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na preobrazbo: preobrazbene značilnosti / preobrazbeni proces

SSKJ²

preobráziti -im dov. (ā ȃ)
narediti, povzročiti, da dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: nove ideje so preobrazile ljudi; ljubezen preobrazi človeka; idejno preobraziti učne načrte / preobraziti tovarištvo v prijateljstvo; življenje na vasi se je preobrazilo / preobrazil se je v revolucionarja
♦ bot. listi so se preobrazili; zool. ličinke se preobrazijo

preobrážen

-a -o:

v čeljusti preobražene okončine

počutil se je kot preobražen

SSKJ²

preobrazováti -újem nedov. (á ȗ)
preobražati: nove ideje preobrazujejo svet; življenje v mestu ljudi preobrazuje; družba se vedno hitreje preobrazuje; pokrajina se preobrazuje pod vplivom industrializacije

preobrazujóč

-a -e:

preobrazujoči vplivi

SSKJ²

preobrážanje -a s (á)
glagolnik od preobražati: preobražanje človeka; vsebinsko preobražanje dela; preobražanje gospodarstva iz kapitalističnega v socialistično in nazaj

SSKJ²

preobrážati -am nedov. (á)
delati, povzročati, da dobiva kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: taka odkritja preobražajo svet; idejno, politično preobražati ljudi; družba se je začela preobražati; njegova poezija se je vidno preobražala / v tem okolju se je preobražal v novega človeka
♦ zool. paglavec se preobraža v žabo

SSKJ²

preobráženje -a s (ȃ)
glagolnik od preobraziti: preobraženje družbe

SSKJ²

preobraževálec -lca [preobraževau̯ca in preobraževalca] m (ȃ)
ekspr. kdor kaj preobražuje: preobraževalec narave

SSKJ²

preobraževálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na preobraževanje: preobraževalni vplivi / preobraževalni procesi v družbi

SSKJ²

preobraževánje -a s (ȃ)
glagolnik od preobraževati: preobraževanje družbe; proces preobraževanja

SSKJ²

preobraževáti -újem nedov. (á ȗ)
delati, povzročati, da dobiva kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: preobraževati življenje; preobraževati se v skladu z družbenim razvojem

preobražujóč

-a -e:

preobražujoča moč

SSKJ²

preobremenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od preobremeniti: taka teža je preobremenitev za avtomobil / duševna, telesna preobremenitev; preobremenitev učencev z domačimi nalogami / preobremenitev avtomatske centrale; zaradi preobremenitve se je stroj pokvaril

SSKJ²

preobremeníti -ím dov., preobreménil (ī í)
preveč obremeniti: preobremeniti ladjo; preobremeniti tovorno žival / učitelj je preobremenil učence; preobremeniti koga z delom, s funkcijami / s tekom preobremeniti srce
● ekspr. preobremeniti si želodec preveč jesti, piti
♦ teh. preobremeniti stroj

preobremenjèn

-êna -o:

vsi so preobremenjeni

biti preobremenjen z delom

preobremenjeno vozilo

●

publ. ta cesta je v sezoni preobremenjena na njej je zelo velik promet

SSKJ²

preobremenjênost -i ž (é)
prevelika obremenjenost: čoln se je zaradi preobremenjenosti potopil / preobremenjenost zdravnikov; preobremenjenost v službi; preobremenjenost z delom / preobremenjenost pristanišča

SSKJ²

preobremenjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od preobremenjevati: preobremenjevanje vozila / preobremenjevanje učencev z učenjem letnic

SSKJ²

preobremenjeváti -újem nedov. (á ȗ)
preveč obremenjevati: preobremenjevati temelje, voz / služba ga ne preobremenjuje; preobremenjevati učence z domačimi nalogami
● preobremenjevati govor s pregovori in reki delati ga manj razumljivega; ekspr. bolnik želodca ne sme preobremenjevati ne sme preveč, čez mero jesti
♦ teh. preobremenjevati motor

SSKJ²

preobrníti in preobŕniti -em dov. (ī ŕ)
1. obrniti: preobrnil je ponesrečenca, ki je ležal na cesti; preobrnil se je v postelji / preobrniti zaboj in sesti nanj / preobrniti žepe
2. narediti, da dobi kaj drugačen pomen, drugačno vsebino: preobrniti smisel izjave / tega dejstva ni mogoče preobrniti; preobrniti svoje navade spremeniti
● pog. preobrnila je vso hišo, pa ga ni našla preiskala; zastar. mačka je preobrnila skledo mleka prevrnila; pog. vse stanovanje mi je preobrnil vse je razmetal, spravil v nered

preobrníti se

in preobŕniti se navadno s prislovnim določilom

izraža prehod v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo;

obrniti se:

položaj se je preobrnil nam v škodo

nekoč se bo preobrnilo na bolje

/ razmere so se popolnoma preobrnile

●

zastar. preobrnil se je v treznega človeka spreobrnil

preobŕnjen

-a -o:

preobrnjeni procesi

sedeti na preobrnjeni posodi

preobrnjena dejstva

SSKJ²

preobséžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
preveč obsežen: preobsežno posestvo / preobsežna knjiga / učni program je preobsežen / preobsežne raziskave

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preobšíren -rna -o prid.(ī)
preveč obširen: preobširno dvorišče / preobširne priprave / knjiga je preobširna preobsežna

preobšírno

prisl.:

preobširno pripovedovati, razlagati

SSKJ²

preobtéžba -e ž (ẹ̑)
glagolnik od preobtežiti: zaradi preobtežbe je plošča počila

SSKJ²

preobtežênost -i ž (é)
lastnost, značilnost preobteženega: preobteženost dvigala, letala / preobteženost z delom / ekspr. preobteženost sloga

SSKJ²

preobteževáti -újem nedov. (á ȗ)
preveč obteževati: preobteževati tovorno žival / ekspr. preobteževati razpravo s citati

SSKJ²

preobtežítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od preobtežiti: preobtežitev dvigala, mostu

SSKJ²

preobtežíti -ím dov., tudi preobtéži; preobtéžil (ī í)
preveč obtežiti: preobtežiti ladjo, voz; preobtežiti žival / ekspr. preobtežiti pripovedovanje s podrobnostmi

preobtežèn

-êna -o:

preobteženi nosači

preobtežen slog

preobteženo letalo

SSKJ²

preobúti -obújem dov., preobúl in preobùl (ú ȗ)
obuti v drugo obuvalo: preobleči in preobuti otroka; bil je moker in se je hitro preobul / preobuti čevlje; preobuti si nogavice
● ekspr. preobuti konja na novo podkovati

SSKJ²

preobúvati -am nedov., tudi preobuvála (ú)
obuvati v drugo obuvalo: preoblačiti in preobuvati otroke; ravno se preobuva / preobuvati čevlje; redno si preobuvati nogavice

SSKJ²

preobvézati in preobvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́)
na novo obvezati: preobvezal ga je bolničar; preobvezati ranjenca / preobvezati rano

SSKJ²

preobvezovalíšče -a s (í)
obvezovališče: prenesti ranjenca v preobvezovališče

SSKJ²

preobvezoválnica -e ž (ȃ)
obvezovalnica: prenesti ranjenca v preobvezovalnico

SSKJ²

preobvezováti -újem nedov. (á ȗ)
na novo obvezovati: redno preobvezovati ranjence / preobvezovati rane

SSKJ²

preobvládati -am dov. (ā)
knjiž. obvladati, premagati: nihče ga ni mogel preobvladati / goste je preobvladala pijanost

SSKJ²

preobzíren -rna -o prid.(ī)
preveč obziren: prepameten in preobziren je za kaj takega; preobzirna je, da bi ga to vprašala

preobzírno

prisl.:

preobzirno ravnati s kom

SSKJ²

preobžréti se -žrèm se dov., preobžŕl se (ẹ́ ȅ)
1. nizko preobjesti se: preobžrl se je, zato ne more spati
2. slabš. naveličati se: preobžrli smo se enolične hrane / preobžrl sem se njihove družbe

SSKJ²

preocenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od preoceniti: nove razmere so zahtevale tudi preocenitev literarnih del; preocenitev vrednot prevrednotenje

SSKJ²

preocéniti -im, in preoceníti in preocéniti -im dov. (ẹ́; ī ẹ́)
drugače, na novo oceniti: nova družba je marsikak zgodovinski pojav preocenila / knjiž. preoceniti vrednote prevrednotiti
● knjiž. težko je preoceniti pisatelja po njegovem prvem delu oceniti

SSKJ²

preočíten -tna -o prid. (í ī)
preveč očiten: kazati preočiten prezir; preočitna laž / ekspr. preočitno nesorazmerje

preočítno

prisl.:

preočitno se ga izogiba

preočitno kaže razočaranje

preočitno posnemati

SSKJ²

preoddájati -am nedov. (ȃ)
knjiž. posredovati, zapuščati: preoddajati izročilo, pesmi poznejšim rodovom

SSKJ²

preoddáljen -a -o prid. (ȃ)
preveč oddaljen: preoddaljeni so, da bi jih lahko dohiteli / preoddaljeni kraji; od mesta so preoddaljeni

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preoddáljenost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost preoddaljenega: zaradi preoddaljenosti od ceste niso mogli izkoriščati gozda / preoddaljenost od družine

SSKJ²

preodéti -dénem dov., preodêni preodeníte (ẹ́)
knjiž. preobleči: preodeti otroke / preodeti predpasnik / pobeglega so preodeli; preodel se je v kmeta

preodét

-a -o:

biti preodet v berača

SSKJ²

preodkrít -a -o prid. (ȋ)
preveč odkrit: preodkrit in prepošten človek; biti preodkrit / preodkrite izjave

SSKJ²

preodlíčen -čna -o prid. (í ī)
ekspr. zelo odličen: vreme je bilo preodlično / imeti preodličen spomin / zbrala se je sama preodlična gospoda

SSKJ²

preodlóčen -čna -o prid.(ọ́ ọ̄)
preveč odločen: preodločen človek / preodločna beseda

preodlóčno

prisl.:

preodločno zahtevati

SSKJ²

preogrômen in preogrómen -mna -o prid. (ȏ; ọ̑)
preveč ogromen: poslopje je preogromno za tako dejavnost

SSKJ²

preohlápen -pna -o prid. (á ā)
preveč ohlapen: preohlapne hlače / preohlapne mišice / ekspr. ta definicija je preohlapna

SSKJ²

preokóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄)
preveč okoren: biti preokoren in preneroden za tako družbo / preokorni čevlji / preokorna pisava / preokorno izražanje / star človek ima preokorne prste za natančno delo
● knjiž. beseda je preokorna, da bi izrazila mojo žalost moja žalost je tako velika, da se ne da izraziti z besedami

preokórno

prisl.:

preokorno se vesti

SSKJ²

preokreníti -krénem dov. (ī ẹ́)
knjiž. spremeniti, predrugačiti: vse je prenaredil in preokrenil; čudil se je, da se je tako nenadoma preokrenil; brezoseb. potrpeti je treba, se bo že preokrenilo / preokreniti potek dogodkov
// obrniti, preusmeriti: veter je preokrenil dim / preokreniti pot napredka; bojna sreča se je preokrenila

SSKJ²

preokrèt -éta m (ȅ ẹ́)
knjiž. preobrat, preusmeritev: v njegovi bolezni je nastal preokret; preokret v duševnem življenju / preokret od starih norm k novim

SSKJ²

preokrétnica -e ž (ẹ̑)
publ. prelomnica, mejnik: te volitve bi lahko bile preokretnica v zgodovini naše države; novo letalo pomeni preokretnico v letalski industriji

SSKJ²

preokupácija -e ž (á) publ.
1. zanimanje, zavzetost: opis duševnosti junakov je avtorjeva osrednja preokupacija; miselne in čustvene preokupacije mladega človeka / ustvarjalna preokupacija pisateljev
// skrb, zaposlitev: njegova glavna preokupacija je zdaj učenje / vsakdanje preokupacije meščanov
2. preobremenitev, prezaposlenost: preokupacija današnjega človeka / potreba po sprostitvi zaradi preokupacij

SSKJ²

preonegáviti -im dov. (á ȃ)
ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dovršno dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: marsikaj bo treba še preonegaviti; ga bomo že preonegavili, da ti bo verjel prepričali; hudo bo, če se ta reč kako ne preonegavi spremeni, reši

SSKJ²

preoptimístičen -čna -o prid.(í)
preveč optimističen: preoptimističen človek / preoptimistično razpoloženje / preoptimistične napovedi

preoptimístično

prisl.:

preoptimistično soditi

SSKJ²

preoráti -ôrjem in -órjem dov., preôrji preorjíte; preorál (á ó, ọ́)
1. zrahljati zemljo s plugom: preorati ledino, njivo / spomladi so praho preorali ponovno zorali; do konca tedna bodo vse preorali končali oranje
2. nav. ekspr. narediti čez kaj brazdi podobne zareze: avtomobili so preorali cesto; ladja je preorala morske valove; pren. skrbi so mu preorale obraz

preorán

-a -o:

preoran obraz

preorana njiva

vonj preorane zemlje

pokrajina je preorana od številnih rek in grap

SSKJ²

preorávati -am nedov. (ȃ)
rahljati zemljo s plugom: preoravati ledino, njivo

SSKJ²

preorganizírati -am dov. (ȋ)
na novo organizirati: preorganizirati šolstvo; zdravstvo se je preorganiziralo
● delavnico so preorganizirali po najsodobnejših načelih preuredili, predelali

SSKJ²

preorientácija -e ž (á)
publ. preusmeritev: preorientacija s sedanjega načina dela poteka počasi; preorientacija našega izvoza na dežele v razvoju / poklicna, politična preorientacija; metodološka preorientacija v šolstvu / doživljati miselno preorientacijo

SSKJ²

preorientírati -am dov. (ȋ)
publ. preusmeriti: preorientirati uporabo s tekočega goriva na trdo; preorientirati vzgojo otrok; podjetje se je preorientiralo na izdelovanje plastičnih predmetov / preorientiral se je na študij zgodovine

preorientíran

-a -o:

preorientirana poraba, prodaja

v tehniko preorientiran človek usmerjen

SSKJ²

preosében -bna -o prid.(ẹ̑)
preveč oseben: zaradi preosebnega odnosa do tega vprašanja ni mogel biti objektiven / preosebna kritika

preosébno

prisl.:

preosebno jemati pripombe

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preosnávljati -am nedov. (á)
knjiž. spreminjati, reformirati: hotel je preosnavljati svet

SSKJ²

preosnôva -e ž (ȏ)
knjiž. preoblikovanje, preureditev: preosnova vlade ni izboljšala položaja v državi; politična preosnova organizacije; sodeluje pri preosnovi podjetja / preosnova medčloveških odnosov / preosnova šolstva reforma, reformiranje

SSKJ²

preosnoválec -lca [preosnovau̯ca in preosnovalca] m (ȃ)
knjiž. preoblikovalec, preurejevalec: bil je preosnovalec literarne zgodovine / prizadevanja preosnovalcev družbe reformatorjev

SSKJ²

preosnovánje -a s (ȃ)
glagolnik od preosnovati: s preosnovanjem uprave se je stanje izboljšalo / čutili so potrebo po preosnovanju človeške družbe

SSKJ²

preosnovátelj -a m (ȃ)
knjiž. reformator: preosnovatelj šolstva / krščanski preosnovatelji

SSKJ²

preosnováti -snújem dov., preosnovál (á ú)
knjiž. preoblikovati, preurediti: ministrski predsednik je preosnoval vlado; inštitut se je preosnoval v samostojno znanstveno enoto / družba se je preosnovala po načelih svobodnega odločanja / preosnovati šolstvo reformirati

SSKJ²

preostája -e ž (ȃ)
knjiž., v zvezi na preostajo na pretek: rekel je, da nima časa na preostajo; vsega so imeli na preostajo

SSKJ²

preostájanje -a s (ā)
knjiž., v zvezi na preostajanje na pretek: hrane nikoli niso imeli na preostajanje; doma imajo vsega na preostajanje

SSKJ²

preostájati -am nedov. (ā)
nav. 3. os. (večkrat) biti še
a) neporabljen, nerazdeljen; ostajati: nikoli mu ne preostaja dosti časa; kaj pa še hočeš, saj vam doma vsega preostaja
b) neopravljen, nenarejen: preostajalo mu je še nekaj izpitov
c) nav. ekspr. edino mogoč, primeren: preostaja mu samo dvoje: da gre ali pa da se pobota z materjo; ne preostaja mi nič drugega, kot da govorim z njim

SSKJ²

preostáli -a -o prid. (á)
ki je preostal: preostale izpite je opravil jeseni; preostalo hrano so spravili v hladilnik / plačal je še preostalih pet tisoč evrov dolga
● publ. pripovedoval je še o dveh preostalih mestih, ki si ju je ogledal na potovanju o katerih še ni pripovedoval; prim. preostati

SSKJ²

preostánek -nka m (ȃ)
1. neporabljen, nerazdeljen, neopravljen del kake celote; ostanek: nekaj denarja je razdelil, preostanek pa je spravil v žep; preostanek vode je zlil nazaj v vodnjak / prijatelju je vrnil še zadnji preostanek dolga
2. nav. mn., navadno s prilastkom še obstoječi del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: ogledovali so si zanimive preostanke iz rimskih časov; preostanki preperelih kamnin / bele obleke so preostanek noše iz starih časov

SSKJ²

preostáti -stánem dov. (á ȃ)
nav. 3. os. biti še
a) neporabljen, nerazdeljen; ostati: pred odhodom vlaka ji je preostalo še nekaj časa, pa je šla še v trgovino; kruha ji je preostalo le še za nekaj dni; do konca meseca mu ni preostalo več mnogo denarja
b) neopravljen, nenarejen: preostalo mu je še nekaj izpitov
c) nav. ekspr. edino mogoč, primeren: ne preostane mu nič drugega, kot da ga prosi za pomoč; kaj nam po vsem tem še preostane kaj lahko še storimo / oškodovancu preostane samo še tožba; prim. preostali

SSKJ²

preóster -tra tudi -ôstra -o stil. -ó prid. (ọ́, ó)
preveč oster: nož je preoster predmet za otroke / ta prašek je za pomivanje občutljive posode preoster / izgovoril je preostro besedo; prisodili so ji preostro kazen; v časopisu so objavili preostro kritiko njegove najnovejše drame / njegov oče je preoster človek; ne bodi preoster z njim / ekspr. ima preoster glas, da bi bil lep / zaradi preostrega mraza ni odšel na sprehod prehudega / to podnebje je zanj preostro / ovinek je bil preoster, da bi ga lahko prevozil s tako hitrostjo / njene črte, poteze na obrazu so preostre
● evfem. njegov sluh ni preoster oster

preóstro

in preostró tudi preôstro prisl.:

preostro govoriti

nikar ne sodite preostro mojih dejanj

nekateri vozniki preostro zavijajo

SSKJ²

preosvetlíti -ím dov., preosvétli in preosvêtli; preosvétlil (ī í)
fot. preveč osvetliti: pri eksponiranju je fotograf preosvetlil film

preosvetljèn

-êna -o:

preosvetljena slika

SSKJ²

preotéti -otmèm dov., preotél; nam. preotét in preotèt (ẹ́ ȅ) knjiž.
1. (s silo) vzeti, odvzeti: preoteli so jim posestva
2. prevzeti: preoteti prvenstvo, zmago / preoteti komu dekle

SSKJ²

preotróčji -a -e prid. (ọ́)
preveč otročji: premlad je še in preotročji / ekspr. preotročje razmišljanje preveč nezrelo, neresno

preotróčje

prisl.:

preotročje se vesti

SSKJ²

preózek -zka -o prid. (ọ́)
preveč ozek: odrezati preozek trak / preozka cesta, gaz / preozek rokav; hlače so mi preozke / ekspr. biti preozek v svojih nazorih / ekspr. preozko pojmovanje umetnosti

preózko

prisl.:

preozko gledati na kaj

preozko kaj opredeliti

SSKJ²

prepàd -áda m (ȁ á)
1. kraj z navpično ali skoraj navpično spuščajočo se strmino: gams se ne boji strmin in prepadov; stati nad prepadom; skalnati prepadi / pasti v prepad; ekspr. pod plezalcem je zijal prepad je bila velika globina / nar. dvajset metrov širok prepad brezno; pren. mladost je polna notranjih prepadov; prepadi v duši
♦ geogr. zelo strmo, navpično se spuščajoča strmina
2. ekspr. kar onemogoča sodelovanje med različnima stranema: premostiti prepad med sprtima strankama; poglabljanje prepada med razvitimi in nerazvitimi deželami
3. ekspr., z rodilnikom velika mera česa hudega, neprijetnega: rešiti se iz prepada dvomov; pehati koga v prepad obupa; najti izhod iz prepada sovraštva
● ekspr. pahnil ga je iz največje sreče v prepad v veliko nesrečo; ekspr. med njima je nepremostljiv prepad tako velike razlike, nasprotja, da jih ni mogoče odpraviti; rob prepada pripeljati kaj na rob prepada spraviti v veliko nevarnost za obstoj; biti na robu prepada v veliki nevarnosti za obstoj

SSKJ²

prepádati -am nedov. (ā ȃ)
1. knjiž. padati, spuščati se: prišla sta do sten, ki so strmo prepadale v morje / ekspr. na tem mestu prepada planota v ozko dolino
2. star. propadati, uničevati se: bolelo ga je, ko je videl, kako vse prepada

prepadajóč

-a -e:

prepadajoča vas

SSKJ²

prepáden -dna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na prepad: prepadna stran gore / prepadno skalovje
2. ekspr. zelo strm: prepadne senožeti, steze; prepadna stena / prepadne globeli z zelo strmimi bregovi

prepádno

prisl.:

stena se prepadno spušča

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prepádenost -i ž (ȃ)
groza, prestrašenost, osuplost: prepadenost mu je sijala iz oči; od prepadenosti ni mogel odgovoriti
● zastar. bolnikova prepadenost shujšanost, upadlost

SSKJ²

prepádnica -e ž (ȃ)
brezno, prepad: potok teče v prepadnico

SSKJ²

prepaginírati -am dov. (ȋ)
knjiž. na novo oštevilčiti (strani): ker je dodal nekaj novih poglavij, je moral rokopis prepaginirati

SSKJ²

prepahníti in prepáhniti -em, tudi prepáhniti -em dov. (ī á; á ā)
star. prebosti, predreti: kopje mu prepahne prsi, ramo / prepahniti steno
● star. prepahniti (si) želodec preobložiti si želodec

SSKJ²

prepájanje -a s (ā)
glagolnik od prepajati: prepajanje lesa s kemičnimi snovmi / prepajanje kmeta z meščanskimi idejami; delu se pozna prepajanje domače kulture s tujimi umetnostnimi vplivi

SSKJ²

prepájati -am nedov. (ā)
1. delati, da se kaka snov, navadno tekoča, popolnoma razširi po drugi snovi: prepajati les s kemičnimi sredstvi; prepajati platno s klejem; pren. oče ga je prepajal z ljubeznijo do domovine
2. nav. ekspr. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: vonj rož prepaja ozračje; to čustvo jo čedalje bolj prepaja / nova spoznanja prepajajo človekov odnos do sveta / odgovoril je z glasom, ki ga je prepajal strah

prepájati se

dobivati vase veliko kake snovi, navadno tekoče:

obleka se prepaja z vodo

SSKJ²

prepakírati -am dov. (ȋ)
na novo zaviti: trgovska podjetja na veliko morajo prepakirati blago, preden ga dajo v prodajo

SSKJ²

prepámeten -tna -o prid. (á)
preveč pameten: za kaj takega je mnogo prepameten / prepameten je, da ne bi mogel rešiti naloge

SSKJ²

preparácija -e ž (á)
1. prepariranje: preparacija metuljev, rastlin / za preparacijo angleškega berila je porabil precej časa
2. šol. zvezek za izpisovanje neznanih besed, slovničnih oblik iz besedila: pokazati profesorju preparacijo; iztrgati list iz preparacije

SSKJ²

preparacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na preparacijo: preparacijski pripomočki / preparacijski zvezek

SSKJ²

preparandíja -e ž (ȋ)
zastar. učiteljišče: hoditi v preparandijo; poučeval je na preparandiji
♦ šol. preparandija nekdaj razred, tečaj za učence z nezadostno izobrazbo, namenjen pripravi za vstop na učiteljišče, pripravnica

SSKJ²

preparandíst -a m (ȋ)
zastar. učiteljiščnik: preparandisti so se morali učiti igrati na orgle

SSKJ²

preparandístka -e ž (ȋ)
zastar. učiteljiščnica: srečanje preparandistk; preparandisti in preparandistke

SSKJ²

preparándka -e ž (ā)
zastar. učiteljiščnica: sin je bil gimnazijec, hči pa preparandka

SSKJ²

preparát -a m (ȃ)
1. na določen način pripravljena snov za določen namen, pripravek: zdravniki preizkušajo nov preparat; preparat so vbrizgavali vsake tri ure / farmacevtski, kozmetični preparati; hormonski, vitaminski preparat; krema vsebuje žvepleni preparat; preparati za umivanje las, zatiranje mrčesa
2. žival, rastlina ali njeni deli, pripravljeni za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: narediti preparat za šolsko zbirko; preparat želodca, žile; preparati za pouk biologije / mikroskopski preparat; mokri, suhi preparat / lepo ohranjen preparat martinčka v epruveti
♦ med. barvati histološki preparat

SSKJ²

prepárati -am dov. (ȃ)
1. navadno z vzdolžnim rezanjem, trganjem narediti, da kaj ni več celo: preparal je rokav in obvezal ranjenca / preparati živali trebuh / z lasnico je preparala ovitek pretrgala, raztrgala
2. ekspr. pretrgati, razdeliti: blisk za hip prepara temo / strel je že drugič nasilno preparal tišino

prepáran

-a -o:

igrači je iz preparanega trebuha visela žima

SSKJ²

preparátor -ja m (ȃ)
kdor se poklicno ukvarja s prepariranjem: bil je preparator v anatomskem laboratoriju / muzejski preparator je sestavil skelet lisice; preparator izkopanin

SSKJ²

preparátorka -e ž (ȃ)
ženska, ki se poklicno ukvarja s prepariranjem: preparatorka v laboratoriju / mrtvo lisico je odnesel preparatorki, da mu jo nagači

SSKJ²

preparátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na preparatorje ali prepariranje: obiskoval je preparatorski tečaj / opravljati preparatorska dela

SSKJ²

preparíranje -a s (ȋ)
glagolnik od preparirati: prepariranje hroščev, žab; od očeta se je naučil prepariranja gozdnih živali / prepariranje hmelja / ni bil pristaš prepariranja ljudi za določene naloge / prepariranje latinskih besedil mu je jemalo dosti časa

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preparírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. pripravljati žival, rastlino ali njene dele za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: v naravoslovnem krožku so se učili preparirati metulje, žuželke in druge živali; sam je prepariral nekaj travniških rastlin za v šolo; znati preparirati ptiče
2. z določenim postopkom pripravljati, obdelovati kaj za uporabo: preparirati hmelj, tobak; pred uporabo kože preparirajo; preparirati papir
3. dov., ekspr. nagovoriti, pridobiti koga za kako dejavnost: končno so ga le preparirali, da je šel z njimi; ni ga lahko preparirati, da bi kaj naredil doma / s svojim poročanjem so javnost tako preparirali, da zaradi dogodkov ni bilo nobenih nemirov
♦ arheol. preparirati izkopanine s kemičnimi ali mehanskimi pripomočki dati izkopaninam prvotno obliko in jih obvarovati pred propadanjem; med. v laboratoriju preparirati srce, pljuča; šol. preparirati lekcijo ugotoviti in izpisati iz lekcije neznane besede, slovnične oblike zaradi (lažjega) prevajanja

preparírati se

knjiž.

pripravljati se, učiti se:

vsak dan se preparira za predavanje

dobro se je preparirala za vlogo, ki jo je morala odigrati

preparíran

-a -o:

preparirani hrošči, metulji

ima zalogo posebej prepariranega tobaka

les je bil prepariran proti gnilobi

♦

glasb. preparirani klavir klavir, ki se mu med strune vstavljajo razni predmeti, da nastanejo novi zvočni efekti

SSKJ²

prepáriti1 -im dov. (á ȃ)
očistiti, razkužiti s paro: prepariti odejo, posodo; perilo so preparili v kotlih

SSKJ²

prepáriti2 -im in preparíti -ím dov., prepáril (á ȃ; ī í)
z izpostavitvijo delovanju pare narediti kaj gladko, nezmečkano: prepariti in sešiti spletene dele jopice

SSKJ²

preparkírati -am dov. (ȋ)
1. parkirati, postaviti vozilo drugam, na drugo mesto: avto je s parkirišča preparkiral v garažo
2. fin. navidezno prodati ali zastaviti kaj, zlasti delnice, zaradi večjih koristi in manjših zapletov v zvezi z njihovim lastništvom: podjetje je preparkiralo delnice / preparkirati lastništvo

SSKJ²

prepartizániti -im dov. (á ȃ)
publ. prebiti, preživeti kot partizan: spominjal se je časa, ki ga je prepartizanil

SSKJ²

prepàs in prepás -ása m (ȁ á; ȃ)
star. (vojaški) pas: odložili so prepase in puške
// pas, trak, navadno kot okras, znamenje dostojanstva: župan je imel modro obleko z rdečim prepasom

SSKJ²

prepásati -pášem dov. (ȃ)
narediti, da je kaj nameščeno okrog pasu: prepasal ji je ruto; prepasala si je staro vrečo
// prevezati, stisniti s pasom, jermenom, navadno okrog pasu: prepasati haljo, obleko; dojenčka je povila in prepasala s pisano ruto; prepasati se s svilenim trakom; prepasati si hlače z usnjenim pasom; pren., ekspr. reka je prepasala pokrajino kot s srebrnim trakom
● bibl. prepašite svoja ledja bodite pripravljeni, čuječi

prepásan

-a -o:

bil je prepasan z belo vrvjo

bila je prepasana kot osa

SSKJ²

prepásica in prepasíca -e ž (ȃ; í)
knjiž. pas, trak, navadno kot okras, znamenje dostojanstva: črna obleka z zeleno prepasico

SSKJ²

prepasírati -am dov. (ȋ)
pog. pretlačiti: prepasirati fižol, paradižnik; prepasirati skozi sito

prepasíran

-a -o:

prepasirana juha

prepasirano sadje

SSKJ²

prepáska -e ž (ȃ)
knjiž. pas, trak, navadno kot okras, znamenje dostojanstva: župana je spoznal po prepaski; odborniki z modrimi prepaskami

SSKJ²

prepásnica -e ž (ȃ)
knjiž. pas, trak: privezati si prepasnico / strelci z rdečimi prepasnicami / čez rame si je nadela tanko prepasnico šal

SSKJ²

prepasovánje -a s (ȃ)
glagolnik od prepasovati: tesno prepasovanje stiska notranje organe; prepasovanje halje, obleke

SSKJ²

prepasováti -újem nedov. (á ȗ)
delati, da je kaj nameščeno okrog pasu: prepasovala je otroku svilen trak
// prevezovati, stiskati s pasom, jermenom, navadno okrog pasu: prepasovati obleke; njihove ženske se visoko prepasujejo

SSKJ²

prepást -i ž (ȃ) zastar.
1. propad: prepast Egipčanov
2. groza, prestrašenost: napadalcev se je polotila prepast; od prepasti je komaj govoril

SSKJ²

prepásti1 -pádem dov., stil. prepàl prepála (á ā)
star. propasti: v nekaj letih je kmetija prepadla / njegova igra je klavrno prepadla
● nar. zadnje čase je zelo prepadla shujšala, upadla; zastar. prepadla ga je groza prevzela, obšla; zastar. kriki, ropot, vse to ga je prepadlo zelo prestrašilo

prepásti se

zgroziti se, prestrašiti se, osupniti:

nemalo so se prepadli, ko so to slišali

v duši se je ves prepadel

prepádel

-dla -o:

mož s sivimi lasmi in prepadlim obrazom

prepadli so strmeli drug v drugega

prepadlo kraljestvo

prepàl

-ála -o:

prepal človek

prepáden

-a -o:

prepaden glas, pogled

prepadeni obrazi čakajočih

prepaden je strmel vanj

po prečuti noči so bili prepadeni in bledi

SSKJ²

prepásti2 -pásem dov. (á)
1. s pašo, pasenjem prehraniti: prepasti čredo čez poletje; na tej planini se lahko prepase veliko živine
2. prebiti, preživeti kot pastir: leto je srečno prepasel

SSKJ²

prepatétičen -čna -o prid. (ẹ́)
preveč patetičen: prepatetičen govor / prepatetično vedenje

SSKJ²

prepáž tudi prepàž -áža m (ȃ; ȁ á)
knjiž. pregrada, predelna stena: konji so razbili prepaž; prepaž iz desk

SSKJ²

prepečátiti -im dov. (á ȃ)
dati na kaj nov, drug pečat: prepečatiti potni list

SSKJ²

prepečênec -nca m (é)
na rezine narezan in prepečen, posušen kruh: jesti prepečenec; zavitek prepečenca; dati bolniku čaj s prepečencem / masleni prepečenec

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prepêči -pêčem dov., tudi prepekó; prepêci prepecíte; prepékel prepêkla (é)
1. narediti, da je kaj popolnoma pečeno: pečenko je treba dobro prepeči; krompir se je v žerjavici lepo prepekel
2. ponovno speči: prepeči meso, da se ne bi začelo kvariti / prepeči kruh v pečici
● ekspr. sonce jih je dodobra prepeklo ogrelo, razgrelo

prepečèn

-êna -o:

prepečeno meso

SSKJ²

prepéka -e ž (ẹ̑)
grad. zelo trda, dvakrat žgana, tanjša opeka; klinker: tlakovati s prepeko

SSKJ²

prepekán -a -o [prepəkan] prid. (á)
zastar. zvit, prebrisan: lisica je prepekana tatica

SSKJ²

prepékati -am nedov. (ẹ̑)
v zvezi s sonce povzročati občutek zelo močne toplote: ves dan jih je prepekalo sonce / zemljo je prepekalo vroče sonce

SSKJ²

prepeléti -ím nedov. (ẹ́ í)
petpedikati: rad je poslušal prepelice, kadar so prepelele v žitu

prepeléti se

nar. vzhodno

valjati se, (navadno) v sipki snovi;

kopati se:

sredi dvorišča se prepelijo kokoši

SSKJ²

prepelíca -e ž (í)
1. ptica selivka rjavkaste barve, ki živi na polju in travnikih: prepelica petpedika; prepelice in škrjančki
2. ekspr. mlada, ljubka ženska: kdo pa je tista prepelica / kot nagovor pridi, prepelica moja

SSKJ²

prepelíčar -ja m (ȋ)
1. agr. nizki fižol s sivkasto belimi, rdeče pisanimi zrni: prepeličar in cipro
2. srednje velik lovski pes z daljšo valovito, navadno temno rjavo dlako z belimi lisami: gojiti prepeličarje

SSKJ²

prepelíčarica -e ž (ȋ)
prepeličarka: vedno ga je spremljala majhna prepeličarica

SSKJ²

prepelíčarka -e ž (ȋ)
samica prepeličarja: imel je majhno prepeličarko

SSKJ²

prepelíčica -e ž (í) ekspr.
1. manjšalnica od prepelica: rad je poslušal petje prepeličic
2. mlada, ljubka ženska: le kje je našel to nežno prepeličico / kot nagovor dobro spi, prepeličica

SSKJ²

prepelíčji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na prepelice: prepeličje meso / čez travnik se je razlegalo prepeličje petje

SSKJ²

prepelíčka -e ž (í) ekspr.
1. manjšalnica od prepelica: prepelička je prepevala petpedi, petpedi; otroci so se podili po travniku kot jata prepeličk
2. mlada, ljubka ženska: rad je govoril o svoji prepelički / kot nagovor kam greš, prepelička

SSKJ²

prepelíti se -ím se nedov. (ī í)
nar. vzhodno valjati se, (navadno) v sipki snovi; kopati se: stara kokoš se je prepelila in šopirila v prahu
● nar. vzhodno sinička se je prepelila na soncu je frfotala, krilila

SSKJ²

prepeljáti -péljem tudi -ám dov., prepêlji prepeljíte; prepêljal (á ẹ̄, ȃ)
1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti z enega mesta na drugo: prepeljati blago, tovor; čez reko se prepeljejo s čolnom; hitro, varno prepeljati / letalo je prepeljalo dvesto potnikov naenkrat
// spraviti z enega mesta na drugo sploh: prepeljati avtomobil, voz drugam / imela je nalogo, da jih prepelje skozi zasedo
2. vozeč priti mimo česa, skozi kaj: prepeljati križišče / vlak je prepeljal signal zapeljal mimo signala, ko je bila na njem prižgana rdeča luč
3. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: prepeljati okrasni trak skozi luknjice; prepeljati žico skozi cev

prepeljáti se

enakomerno, drseč se premakniti:

labod se je prepeljal po vodi

/ čez luno se je prepeljal temen oblak

nav. ekspr. zleteti z razprostrtimi, mirujočimi perutmi: sova se je prepeljala na drugo stran grape

prepelján

-a -o:

vrednost prepeljanega tovora

pokojnik bo prepeljan na domače pokopališče

SSKJ²

prepeljáva -e ž (ȃ)
glagolnik od prepeljati: oskrbeti prepeljavo blaga na dom

SSKJ²

prepeljávanje -a s (ȃ)
glagolnik od prepeljavati: prepeljavanje blaga, potnikov / gosta je prepeljavanje po veliki hiši zelo zmedlo / prepeljavanje vran nad poljem

SSKJ²

prepeljávati -am nedov. (ȃ)
1. z vozilom, prevoznim sredstvom spravljati z enega mesta na drugo: prepeljavati blago, potnike; čez jezero se prepeljavajo s čolnom / včasih so morali hoditi v mesto peš, zdaj pa jih prepeljava avtobus
// voziti (sem in tja): prepeljavati turiste po jezeru; prepeljaval jo je z avtomobilom
// spravljati z enega mesta na drugo sploh: otrok prepeljava voziček iz sobe v sobo
2. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: prepeljavati vrv skozi zanke
3. nav. ekspr. kot spremljevalec voditi, usmerjati gibanje koga: prepeljaval je dekleta po parkih / koklja prepeljava piščance po dvorišču

prepeljávati se

enakomerno, drseč se premikati:

po kanalih se prepeljavajo gondole

/ pav se je prepeljaval po dvorišču

/ po ledu se že prepeljavajo prvi drsalci se drsajo

/ po nebu se prepeljavajo beli oblaki

nav. ekspr. leteti z razprostrtimi, mirujočimi perutmi: nad gozdom se prepeljavajo kragulji

●

ekspr. vedno se prepeljavata za roko, pod roko hodita, držeč se za roko, pod roko; prepeljava se po hiši kot gospa hodi

SSKJ²

prepeljeváti -újem nedov. (á ȗ)
prepeljavati: prepeljevati tovor; čez reko se prepeljujejo s čolni / otrok prepeljuje voziček iz sobe v sobo / prepeljevati trak skozi luknjice / pod vrhovi so se prepeljevali sokoli

SSKJ²

prepeljúh -a m (ū)
slabš. ničvreden, malovreden človek: prepeljuhi in klateži

SSKJ²

prepelúh -a m (ū)
nar. prepeličji samec: v žitu se je oglasil prepeluh

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prepénjati -am nedov. (ẹ̑)
1. delati, da je kaj drugače, na drugem mestu zapeto, pripeto: obrnil je voz in začel prepenjati verige; plezalec se je prepenjal na klinih
2. s pripenjanjem, pritrjevanjem česa prekrivati, obdajati: stene so prepenjali s svilenimi tapetami, z žametom
// napenjati, pripenjati čez kaj: med podboje so ob večerih prepenjali verige
● knjiž. gobelin prepenja celo steno prekriva; prepenjati lase s trakom spenjati

prepénjati se

knjiž.

bočiti se:

most se prepenja čez prepad

/ nad njimi se je prepenjalo modro nebo razprostiralo

SSKJ²

prepenjáva -e ž (ȃ)
knjiž. kar je prepeto, razpeto čez kaj: prepenjave iz žameta

SSKJ²

preperelína -e ž (í)
kar nastane s preperevanjem kamnin(e): tla so pokrita s tanko plastjo preperelin

SSKJ²

preperélost -i ž (ẹ́)
stanje preperelega: preperelost blaga, lesa; zaradi preperelosti stekla izkopana posodica odbija svetlobo v mavričnih barvah / duh po preperelosti in zatohlosti trohnobi

SSKJ²

preperéti -ím dov. (ẹ́ í)
razpasti, razkrojiti se zaradi delovanja vlage, mraza, toplote: gnoj, listje preperi; tkanina je na soncu preperela; prst mora dobro prepereti

preperèl

in preperél -éla -o:

preperel les

zavese na oknih so že preperele

ekspr. preperela pročelja hiš

●

ekspr. od pijače je že ves preperel izčrpan, oslabel

SSKJ²

preperévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od preperevati: preperevanje gnoja; posledice preperevanja / fizikalno, kemično, mehanično preperevanje kamnin

SSKJ²

preperévati -am nedov. (ẹ́)
razpadati, razkrajati se zaradi delovanja vlage, mraza, toplote: blago, les prepereva; tu skale hitro preperevajo in se krušijo

preperevajóč

-a -e:

preperevajoča površina kamenja

SSKJ²

preperína -e ž (í)
kar nastane s preperevanjem kamnin(e): voda in veter odnašata preperine; tanka plast preperine

SSKJ²

prepesnítev -tve ž (ȋ)
1. umetniški, soustvarjalni prevod v verzih napisanega literarnega dela: primerjati prepesnitev z izvirnikom; prevodi in prepesnitve
2. glagolnik od prepesniti: prepesnitev ljudskih pesmi se mu ni posrečila / prepesnitev Župančičevih pesmi v ruščino / slikarjeva prepesnitev realnega sveta

SSKJ²

prepésniti -im dov. (ẹ̑)
1. s pesnjenjem spremeniti v verzih napisano literarno delo tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno delo: prepesnil je tudi nekaj ljudskih pesmi / prepesniti sonet v štirivrstičnico
● pred objavo je del pesmi prepesnil na novo spesnil
// umetniško, soustvarjalno prevesti v verzih napisano literarno delo: prepesniti Homerjev ep; prepesniti iz italijanščine v slovenščino
2. s pesnjenjem, umetniškim ustvarjanjem narediti, da se izraža kaj v določeni pesniški, umetniški obliki: esejist trdi, da je v tej pripovedi Cankar prepesnil Komunistični manifest / prepesniti svoja doživetja v prepričljive verze
// ekspr., v zvezi z v preoblikovati kako umetniško delo tako, da nastane to, kar izraža dopolnilo: prepesniti znani ep v simfonijo / prepesniti igro v filmski jezik
3. ekspr. poustvariti kaj na izrazito oseben, pesniški način: ta slikar predmetov ni reproduciral, ampak prepesnil / impresionistični kritik delo, ki ga vrednoti, prepesni

prepésnjen

-a -o:

v slovenščino prepesnjena pesnitev

SSKJ²

prepesnjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. s pesnjenjem spreminjati v verzih napisano literarno delo tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno delo: prepesnjevati ljudske pesmi
// umetniško, soustvarjalno prevajati v verzih napisano literarno delo: tri leta je prepesnjeval Dantejev ep v slovenščino
2. s pesnjenjem, umetniškim ustvarjanjem delati, da se izraža kaj v določeni pesniški, umetniški obliki: v teh pravljicah je prepesnjeval orientalske pravljične motive / prepesnjevati resničnost v simbole

SSKJ²

prepéstovati -ujem in prepestováti -újem dov. (ẹ́; á ȗ)
ekspr. v pestovanju doseči veliko, preveliko mero: koliko sem prepestovala tega otroka

SSKJ²

prepešáčiti -im dov. (á ȃ)
nav. ekspr. peš opraviti kako pot: danes smo prepešačili deset kilometrov / to pot, razdaljo je prepešačil v pol ure
// peš priti z enega konca česa na drugega: prepešačiti otok po dolgem in počez
● ekspr. v mladosti sta veliko prepešačila prehodila peš

SSKJ²

prepéti1 -pnèm dov., prepél; nam. prepét in prepèt (ẹ́ ȅ)
1. narediti, da je kaj drugače, na drugem mestu zapeto, pripeto: prepeti jermen, verigo / vso živino so morali prepeti
2. s pripenjanjem, pritrjevanjem česa prekriti, obdati: prepeti steno z blagom, usnjem
// napeti, pripeti čez kaj: pajek je prepel mrežo čez vso odprtino / prepeti vrata z verigo
// speti2: prepeti lase s trakom
● knjiž. rahli oblaki so prepeli nebo prekrili

prepét

-a -o:

z jermenom prepet sveženj

vrata so prepeta z verigo

SSKJ²

prepéti2 -pôjem dov., prepój prepójte tudi prepôj prepôjte; prepél (ẹ́ ó)
1. s petjem priti (od začetka) do konca pesmi: povabil ga je, da mu prepoje na novo komponirano delo; v enem dnevu so dvakrat prepeli vso opero / ekspr. koliko pesmi smo prepeli tiste čase
2. ekspr. prebiti, preživeti ob petju, prepevanju: veliko ur smo prepeli
3. pri petju biti glasnejši kot drugi: s svojim visokim glasom prepoje vse pevce

SSKJ²

prepetnájstiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. ogoljufati, prevarati: poskušali so ga prepetnajstiti; prepetnajstili so ga pri kupčiji

SSKJ²

prepèv in prepév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
knjiž. prepesnitev, prevod2: prepev se je preveč oddaljil od originala / pesem je prepev znane latinske ode

SSKJ²

prepévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od prepevati: čustveno, veselo prepevanje; prepevanje domačih pesmi

SSKJ²

prepévati -am nedov. (ẹ́)
1. večkrat, dalj časa peti: fantje so zvečer dolgo prepevali; glasno, veselo prepevati; žvižgati in prepevati; prepeva kot slavček zelo lepo / dekle ves dan prepeva od sreče; prepevati si za razvedrilo
// preh. večkrat, dalj časa izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi so prepevali pred pohodi; prepevati popevke; prepevati otroku uspavanke
2. ekspr. glasbeno se izražati z glasom; peti2: prepevala je ob spremljavi klavirja
3. večkrat, dalj časa oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: kos prepeva; murni prepevajo
● ekspr. njegova duša prepeva od sreče zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh krajih pogosto prepeva rdeči petelin so pogosto požari; ekspr. v borih prepeva veter bori šumijo zaradi vetra; ekspr. prepevaj ti to svoji ženi govori, pripoveduj; zastar. prepevati domačo deželo opevati; ekspr. spet mu prepeva slavo zelo ga slavi; pog. dvajset let je prepeval v domačem zboru bil član domačega zbora

prepeváje

prepevaje se bližati

veselo prepevaje je hitel domov

prepevajóč

-a -e:

prepevajoč korakati

skupina prepevajočih izletnikov

glasno prepevajoče deklice

SSKJ²

prepíčel -čla -o [prepičəu̯] prid. (í)
nav. ekspr. preveč pičel: prepičel pridelek; prepičla hrana

prepíčlo

prisl.:

prepičlo hranjeni otroci

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prepíh -a m (ȋ)
gibanje, premikanje zraka, ki nastane v (zaprtem) prostoru med dvema odprtinama: ko je odprl vrata, je nastal prepih; prepih mu škoduje; zavarovati rastline pred prepihom / biti, stati na prepihu; sušiti meso na prepihu
● ekspr. tako odgovorna delovna mesta bi morala biti stalno na prepihu izpostavljena kritičnemu ocenjevanju, nadzorstvu; ekspr. Slovenci živimo na prepihu na ozemlju, kjer se križajo različni kulturni, politični vplivi, različna prizadevanja

SSKJ²

prepíhati -am dov., tudi prepihájte; tudi prepihála (í)
1. nav. 3. os. pihajoč priti skozi kaj: burja je prepihala barako, ulice / močen veter prepiha ozračje / ekspr. burja nas je prepihala do kosti zelo smo čutili njeno pihanje; brezoseb. prehlajen je, ker ga je prepihalo
2. s pihanjem narediti kaj prehodno, čisto: preden je cev pritrdil, jo je prepihal / prepihati in očistiti notranjščino aparata
● ekspr. ta avantura mu je pošteno prepihala žep ga je veliko stala; ekspr. vlak je prepihal več sto kilometrov prevozil
♦ med. prepihati jajcevod, ušesno trobljo

prepíhan

-a -o:

prepihane ulice

SSKJ²

prepihávati -am nedov. (ȃ)
1. nav. 3. os. pihajoč prihajati skozi kaj: gozd prepihavajo vetrovi od vseh strani
2. s pihanjem delati kaj prehodno, čisto: prepihavati cevi
♦ metal. prepihavati bakrenec pihati zrak skozi staljen bakrenec v peči

SSKJ²

prepihovánje -a s (ȃ)
glagolnik od prepihovati: prepihovanje cevi

SSKJ²

prepihováti -újem nedov. (á ȗ)
1. nav. 3. os. pihajoč prihajati skozi kaj: stanovanje je prepihovala burja
2. s pihanjem delati kaj prehodno, čisto: prepihovati cevi, filtrirno mrežico

SSKJ²

prepíkati -am dov. (ī ȋ)
nav. ekspr. narediti v kaj na več mestih luknje, luknjice: vojaki so z bajoneti prepikali tla / testo prepikamo z vilicami

prepíkan

-a -o:

njegova lica so bila prepikana z jamicami

SSKJ²

prepikírati -am dov. (ȋ)
agr., vrtn. presaditi sejance, da se bolje okoreninijo in okrepijo: prepikirati mačehe

SSKJ²

prepíliti -im dov. (í ȋ)
s piljenjem narediti dva dela: prepiliti železno palico, verigo

SSKJ²

prepír -a m (ȋ)
medsebojno izražanje nesoglasja z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: prepir nastane, se začne; ekspr. vnel se je prepir; ekspr. končajte ta nesrečni prepir nehajte se prepirati; povzročiti prepir; obravnavati kaj s prepirom; dolg, glasen, hud, ekspr. nedolžen prepir; prepir med starši, s sosedi; ekspr. pristanem, da bo konec prepira da se ne bomo več prepirali; hrup, prepir in pretep / družinski prepiri; ekspr. filozofski, strankarski prepiri spori / v prepiru ga je zelo žalil
// stanje, ki ga povzroči tako izražanje nesoglasja: odpraviti, poravnati prepir / živeti v prepiru s kom
● ekspr. vedno išče prepir se želi, hoče prepirati; preg. boljši močnik v miru kakor pečenka v prepiru

SSKJ²

prepiráč -a m (á)
zastar. prepirljivec: nikoli ni bil prepirač in sitnež

SSKJ²

prepíranje -a s (ī)
glagolnik od prepirati se: njuno neprestano prepiranje že vsem preseda; med prepiranjem so razbili nekaj kozarcev

SSKJ²

prepírati se -am se nedov. (ī ȋ)
medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: nehajte se prepirati; nikoli se ne prepirata; poslušala je, kako se prepirata; ekspr. prepirati se za prazen nič brez vzroka, za oslovo senco za nepomembne, nevažne stvari / o tem se ne bom prepiral s teboj / prepirajo se zaradi premoženja so v sovražnem, neprijaznem odnosu; prepirati se s sosedi / ta ženska se rada prepira je prepirljiva
● ekspr. po drevju so se prepirale šoje se glasno, vreščeče oglašale; preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima

prepirajóč se

-a -e:

pomiril je prepirajoči se ženski

SSKJ²

prepírček -čka m (ȋ)
nav. ekspr. manjšalnica od prepir: med njima so se začenjali drobni, malenkostni prepirčki; pozabiti neprijetni prepirček / zakonski prepirčki

SSKJ²

prepíren -rna -o prid. (ī)
1. knjiž. sporen1: prepirno vprašanje
2. star. prepirljiv: prepiren in samovoljen je

SSKJ²

prepirljív -a -o prid. (ī í)
ki se (rad) prepira: prepirljiv človek; postala je razdražljiva in prepirljiva / govoriti v prepirljivem tonu

SSKJ²

prepirljívec -vca m (ȋ)
kdor se (rad) prepira: bil je velik prepirljivec

SSKJ²

prepirljívka -e ž (ȋ)
ženska, ki se (rada) prepira: tej prepirljivki se raje ogni

SSKJ²

prepirljívost -i ž (í)
lastnost prepirljivega človeka: prepirljivost in jezljivost

SSKJ²

prepís -a m (ȋ)
1. glagolnik od prepisati: pri prepisu se je zmotil / opraviti prepis posestva / prepis na drugo šolo / kot pripis na listini, dokumentu prepis je točen
2. izdelek, ki nastane pri prepisovanju: prepis se ujema z izvirnikom; overiti prepis; prepis je poslal prijatelju; predložiti overovljen prepis odločbe, spričevala / knjižnica hrani pismo v prepisu; pesem se je širila v prepisih

SSKJ²

prepísati in prepisáti -píšem dov., prepíšite (í á í)
1. na novo, bolje napisati: prepiši pismo, da bo bolj čitljivo / prepisati spis na čisto
// s pisanjem prenesti s tuje predloge: iz knjige je prepisal vse važnejše podatke; prepisati številke s table; narobe, slabo prepisati / ekspr. novinar je to prepisal iz tujih časopisov nekritično sprejel
// skrivaj, na nedovoljen način si pomagati pri pisanju, reševanju nalog: spisa ni sestavil sam, ampak ga je prepisal; prepisati nalogo od sošolca
2. pravn. z vpisom v zemljiško knjigo izročiti novemu lastniku: prepisati posestvo na kupca
3. s pogodbo izročiti novemu lastniku: oče mu je prepisal posestvo; hišo je prepisal na sina
4. vpisati na drugo ustanovo: otroka je prepisal na drugo šolo; po enem letu študija se je prepisal na slovenistiko
● ekspr. prepisal je velik del vsake noči v pisanju prebil, preživel; knjiž. prepisati cirilski napis v latinico napisati ga v latinici; knjiž. zgodbo so prepisali v filmski jezik filmsko izrazili

prepísan

-a -o:

prepisana šolska naloga

skrbno prepisana pesem

kmetija še ni prepisana nanj

pismo je lepo prepisano

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prepisávati -am nedov. (ȃ)
prepisovati: prepisavati s koncepta / prepisavati s table / prepisavati iz tujih časopisov / nalog ni nikoli prepisaval

SSKJ²

prepísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prepis: uporabiti za kopije prepisni papir / prepisni biro / plačati prepisne stroške
♦ fin. prepisni denarni promet brezgotovinski denarni promet; pravn. prepisno dovoljenje dovoljenje za zemljiškoknjižni prenos

SSKJ²

prepisoválec -lca [prepisovau̯ca] m (ȃ)
kdor se (poklicno) ukvarja s prepisovanjem: pisarniški prepisovalec; prepisovalci knjig v srednjeveških samostanih; prepisovalec not

SSKJ²

prepisoválka -e [prepisovau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki se (poklicno) ukvarja s prepisovanjem: prepisovalka del za slepe; prepisovalka posnetih telefonskih pogovorov

SSKJ²

prepisoválski -a -o [prepisovau̯ski] (ȃ)
pridevnik od prepisovalec: prepisovalsko delo

SSKJ²

prepisovánje -a s (ȃ)
glagolnik od prepisovati: prepisovanje s koncepta / prepisovanje na čisto / prepisovanje besed s table / zalotiti učenca pri prepisovanju

SSKJ²

prepisováti -újem nedov. (á ȗ)
1. na novo, bolje pisati: prepisovati s koncepta / nalogo že prepisuje na čisto
// s pisanjem prenašati s tuje predloge: natančno je prepisoval besede s table
// skrivaj, na nedovoljen način si pomagati pri pisanju, reševanju nalog: učencem ni dovolil prepisovati
2. vpisovati na drugo ustanovo: otroke so prepisovali na druge šole
● v srednjem veku so knjige prepisovali jih razmnoževali s prepisovanjem; ekspr. prepisovati tuje pesnike zelo jih posnemati

SSKJ²

prepíšen -šna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prepih: ta prostor je prepišen in mrzel / živimo na prepišnem koščku Evrope

SSKJ²

prepítati -am dov. (ī)
preveč spitati: prepitati prašiča / ekspr. otroka so celo prepitali

SSKJ²

prepíti -píjem dov. (í)
ekspr. prebiti, preživeti v uživanju navadno alkoholne pijače: vse noči prepije in preigra
// v pitju doseči veliko, preveliko mero: tako je bil žejen, da bi vse prepil / še morje bi prepil

prepíti se

preveč se napiti:

žejni živali ni dovolil, da bi se prepila

prepít

-a -o:

bil je slaboten in prepit

v glavi mu brni kakor po prepiti noči

SSKJ²

prepláčati in preplačáti -am dov. (á á á)
plačati za kaj več, kot je vredno: preplačati delo koga; parcelo je preplačal / preplačati za sto evrov
● ekspr. to je meso, da ga ne preplačaš zelo kvalitetno, okusno

prepláčan

-a -o:

posestvo je gotovo preplačano

●

vrniti preplačane davke preveč plačane

SSKJ²

preplačevánje -a s (ȃ)
glagolnik od preplačevati: preplačevanje blaga

SSKJ²

preplačeváti -újem nedov. (á ȗ)
plačevati za kaj več, kot je vredno: preplačevati blago, živila / preplačevati specialiste

SSKJ²

preplačílo -a s (í)
kar se preplača: povrniti preplačilo

SSKJ²

preplàh -áha m (ȁ á)
1. nenaden (velik) strah, preplašenost: obšel ga je preplah; vdajati se preplahu / razbežati se v preplahu; s preplahom v glasu odgovoriti
// zmeda, nered: v mestu je nastal preplah; vojaki so povzročali med prebivalci preplah
2. knjiž. alarm: poskusni preplah; preplahi ob letalskih napadih / dati znak za preplah / sirene so naznanile konec preplaha

SSKJ²

preplahtáti -ám dov. (á ȃ)
pog. ogoljufati, prevarati: njega je lahko preplahtati / preplahtali so ga, da jim je poceni prodal hišo

SSKJ²

preplakníti in preplákniti -em dov. (ī á)
z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: preplakniti prepoteno obleko / meso, zelenjavo še enkrat preplaknemo / makarone odcedimo in preplaknemo z mrzlo vodo

SSKJ²

preplastítev -tve ž (ȋ)
obnovitev površine z nanosom nove vrhnje plasti: asfaltna preplastitev; zagotoviti denar za preplastitev poškodovanih cest

SSKJ²

preplastíti -ím dov. (ī í)
obnoviti površino z nanosom nove vrhnje plasti: cestišče in pločnik so v celoti preplastili s posebnim asfaltom

SSKJ²

prepláščati -am nedov. (á)
obnavljati površino z nanosom nove vrhnje plasti: z asfaltom so preplaščali dotrajano cesto
// asfaltirati: preplaščali so še zadnje makadamske dele ceste

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preplášenost tudi preplašênost -i ž (ā; é)
stanje preplašenega človeka: opazil je njeno preplašenost; preplašenost fantov je vplivala na vse / izraz radovednosti in preplašenosti v očeh

SSKJ²

preplašíti in preplášiti -im, tudi preplašíti -ím dov., preplášil (ī á ā; ī í)
1. z gibi, zvoki povzročiti, narediti, da se žival vznemiri in oddalji: otrok je preplašil golobe / pes preplaši zajca
2. povzročiti, vzbuditi v kom strah, vznemirjenost: francoska revolucija je preplašila fevdalce; njegove grožnje so ga za trenutek preplašile / s kričanjem preplašiti otroka prestrašiti / knjiž. misel na spremembo ga je preplašila vznemirila
● knjiž., ekspr. še tako velika nevarnost me ne preplaši, če se za kaj odločim ne vpliva zaviralno na moje ravnanje

preplašíti se

in preplášiti se, tudi preplašíti se

prestrašiti se:

strahopetec je, hitro se preplaši

pela je, dokler se ni preplašila streljanja

preplášen

-a -o tudi preplašèn -êna -o

deležnik od preplašiti:

preplašeni golobi so odleteli

preplašen otrok

biti preplašen

preplašena deklica

preplašena je odskočila

ki vsebuje, izraža strah, vznemirjenost:

preplašen obraz, pogled

preplašene kretnje

prisl.: preplašeno pobegniti, pogledati, zavpiti

SSKJ²

prepláti -póljem dov., prepôlji prepoljíte; preplál in preplàl (á ọ́)
1. premešati s sunkovitimi premiki posode: kuhan fižol zabelimo in v skledi prepoljemo
2. knjiž. prevzeti, navdati: ves naš narod je preplala nova moč

SSKJ²

preplávati -am dov. (ȃ)
plavajoč priti z enega konca česa na drugega: preplavati reko, zaliv
// plavajoč opraviti kako pot: preplaval je dva kilometra / razdaljo je preplaval v četrt ure

SSKJ²

prepláviti -im tudi preplavíti -ím dov., preplávil (ā ȃ; ī í)
1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasli potok preplavi njive in travnike / valovi so preplavili obalo; prostor je preplavila voda vdrla vanj, ga zalila / ekspr. hladen zrak bo preplavil naše kraje / kri preplavi tkivo; pren. gozd preplavijo jesenske barve; sonce je preplavilo vse mesto
2. ekspr. pojaviti se na določenem celotnem območju v veliki množini: mesto so preplavili begunci; sovražna vojska je preplavila deželo / množica je preplavila trg
// pojaviti se kje v veliki količini: trg so preplavili ceneni izdelki / ameriško blago je preplavilo Evropo
// pojaviti se, nastopiti na kakem širokem območju: kriza je preplavila vso celino; ta ideja je preplavila svet
3. ekspr. narediti, da se kaj pojavi na določenem celotnem območju v veliki količini: preplaviti mesto z letaki / otroci so preplavili ulico z vriščem
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža hiter nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ob tej novici ga je preplavilo veliko veselje / upanje preplavi vso dušo
● ekspr. dolino je preplavila novica o nesreči v dolini se je hitro razširila; ekspr. ofenziva je preplavila vse kraje je bila v vseh krajih; ekspr. rdečica ji je preplavila obraz zardela je po vsem obrazu

preplávljen

-a -o tudi preplavljèn -êna -o:

preplavljeni travniki

ozemlje je preplavljeno z odporniškimi enotami

vse je bilo preplavljeno z lučjo

SSKJ²

preplávljati -am nedov. (á)
1. z razlivanjem, širjenjem pokrivati kako površino: vode, ki je ponoči preplavljala taborišče, zjutraj ni bilo več / voda ob vsakem deževju preplavlja dvorišče / morje preplavlja obalo / ekspr.: močno bobnenje topov preplavlja dolino; teraso je preplavljal vonj po mesu; pren. ulice je preplavljala močna svetloba
2. ekspr. pojavljati se na določenem celotnem območju v veliki množini: turisti so preplavljali mesto / trg preplavlja množica ljudi
// pojavljati se kje v veliki količini: domača tržišča preplavlja ceneno tuje blago / te vrste literatura še vedno preplavlja naš knjižni trg
// pojavljati se, nastopati na kakem širokem območju: kriza je preplavljala tudi velike države; dve struji sta preplavljali svet v tistem času
3. ekspr. delati, da se kaj pojavlja na določenem celotnem območju v veliki količini: preplavljati mesto z letaki; časopisi so preplavljali državo z borbenimi parolami / strokovne revije so jih preplavljale z množico teoretičnih člankov
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža
a) nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: začutil je, da ga preplavlja utrujenost
b) visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: preplavlja ju velika sreča

SSKJ²

preplazíti in prepláziti -im, in prepláziti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
plazeč se priti z enega konca česa na drugega: otrok je preplazil sobo

preplazíti se

in prepláziti se, in prepláziti se

plazeč se priti skozi kaj, čez kaj:

preplaziti se čez suho strugo, skozi grmovje

SSKJ²

preplésati in preplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. plešoč prebiti, preživeti: noč je preplesala in prepela; ekspr. vse nedelje prepleše
2. plešoč priti z enega konca česa na drugega: dvorano sta dvakrat preplesala

SSKJ²

preplèsk tudi preplésk -éska m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
tanka prevleka, ki nastane s pleskanjem; oplesk: poškodovan preplesk

SSKJ²

prepléskati -am dov. (ẹ̑)
na novo popleskati: okna in vrata so vsako leto prepleskali; pren., ekspr. prepleskati stare fraze
// popleskati sploh: novo ograjo je treba prepleskati / prepleskati s katranom, minijem premazati

prepléskan

-a -o:

zeleno prepleskane klopi

SSKJ²

preplêsti -plêtem dov., preplêtel in preplétel preplêtla, stil. preplèl preplêla (é)
1. narediti, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat
a) čez drugo tako stvar: preplesti trakove, vlakna; mrežasto preplesti; vrvi so se prepletle / preplesti prste
b) na več mestih skozi kaj drugega: preplesti butaro zelenja s pisanimi trakovi; preplesti ograjo z bodečo žico
2. s pletenjem popraviti: z vitrami preplesti dno košare
3. rastoč (mrežasto)
a) prekriti površino: zidove je prepletel bršljan
b) se razširiti v čem: gozdna tla so prepletle korenine / žilice so prepletle meso
4. narediti, da se dvoje, več stvari pojavlja, nastopa skupaj tako, da so opazni včasih bolj elementi ene, včasih druge: avtor preplete dve zgodbi; industrijska kriza se je prepletla z agrarno; pren. njegovo življenje se je čudno prepletlo z njenim
// narediti, da se kaj pojavi večkrat, na več mestih: snov je avtor prepletel z nazornimi prispodobami; svoje pripovedovanje je prepletel s spomini
● pajki so prepletli grme s pajčevinami prepredli

prepletèn

-êna -o:

z žilicami prepleten obraz

spotakniti se ob prepletene korenine

z domišljijo prepletena resničnost

gosto prepleten

SSKJ²

preplèt1 -éta m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od preplesti: nesreča se je zgodila zaradi prepleta vrvi / preplet kapitalizma z ostanki fevdalizma
2. kar je prepleteno: opazovati preplet korenin; preplet žil

SSKJ²

preplét2 -a -o prid. (ẹ̑)
nar. gorenjsko presnet, šmentan: prepleti dedec, sploh noče domov / kot vzklik prepleta reč, da se je moralo to zgoditi

prepléto

prisl.:

prepleto hitro je doštudiral

SSKJ²

preplétanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od prepletati: prepletanje nitk pri šivanju; križanje in prepletanje / to je lep primer prepletanja stvarnosti in znanstvene domišljije

SSKJ²

preplétati -am nedov. (ẹ̑)
1. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat
a) čez drugo tako stvar: začel je prepletati niti in delati vozle; mrežasto, rahlo prepletati; prepletati in odpletati / vznemirjeno je prepletala prste
b) na več mestih skozi kaj drugega: prepletati butare zelenja s pisanimi trakovi / prepletati sobo z girlandami cvetja
2. rastoč (mrežasto)
a) prekrivati površino: zidove prepletajo ovijalke; rečno dno gosto prepletajo rastline
b) se razširjati v čem: zemljo prepletajo korenine; žile prepletajo mišice
3. delati, da se dvoje, več stvari pojavlja, nastopa skupaj tako, da so opazni včasih bolj elementi ene, včasih druge: pisatelj prepleta zgodbe; razlaganje se prepleta s pogovorom; resničnost se prepleta z domišljijo / njuna glasova se prijetno prepletata
// delati, da se kaj pojavi večkrat, na več mestih: svojo pripoved prepleta s humorjem
4. ekspr. ponavljajoč se pojavljati, nastopati kje: vso starejšo zgodovino prepletajo boji s plemiči / spomine na njihove prednike prepletajo pesmi in pravljice

preplétati se

obstajati v mrežasti obliki:

niti v blagu se pravilno prepletajo

●

njeni prsti se prepletajo z njegovimi drži ga za roko tako, da so njeni in njegovi prsti položeni drug čez drugega

prepletajóč

-a -e:

delal je košaro, prepletajoč šibe

prepletajoči se motivi

skladnost prepletajočih se ornamentov

gosto prepletajoče se veje

pravokotno prepletajoča se prečna in podolžna vlakna

SSKJ²

preplétek -tka m (ẹ̑)
knjiž. manjšalnica od preplet1 2: prepletki korenin; prepletki zlatih trakov v laseh / gumbasti cveti in prepletki ročajev so posebnost tega mojstra

SSKJ²

prepletênost -i ž (é)
stanje prepletenega: prepletenost niti / prepletenost ideje in oblike; prepletenost človeških usod / prepletenost med preteklostjo in sedanjostjo

SSKJ²

preplézati -am dov. (ẹ̑)
1. plezaje priti čez kaj: preplezati ograjo, zid
2. plezaje priti z enega konca česa na drugega: preplezati greben; naši alpinisti so preplezali to steno prvič pozimi
● ekspr. menda je preplezal že vse hribe prehodil; ekspr. avtomobil je komaj preplezal klanec prevozil
♦ alp. preplezati smer v dveh navezah

preplézan

-a -o:

preplezana stena

SSKJ²

preplézati se -am se dov. (ẹ̑)
nar. izrabiti se, oguliti se: hlače so se mu na kolenih preplezale

preplézan

-a -o:

na komolcih preplezan rokav

preplezana obleka

SSKJ²

preplezljív -a -o prid. (ī í)
ki se da preplezati: preplezljiva ograja, stena

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preplítek -tka -o prid. (í)
knjiž. preplitev: preplitek jarek / preplitko morje / preplitek je, da bi to spoznal

SSKJ²

preplítev -tva -o prid. (í)
preveč plitev: preplitev krožnik; preplitva jama / dno je preplitvo / preplitva ženska / ekspr. preplitve misli

preplítvo

prisl.:

preplitvo vsaditi

SSKJ²

prepljúskniti -em dov. (ú ȗ)
v pljusku prekriti: prepljusknil nas je velik val / reka prepljuskne nasip

SSKJ²

prepljúsniti -em dov. (ú ȗ)
v pljusku prekriti: voda prepljusne skalo; pren. prepljusnil ga je val nežnosti

SSKJ²

preplônkati -am dov. (ȏ)
pog. prepisati: preplonkati nalogo; spis je preplonkal od Janeza

SSKJ²

preplôščiti -im dov. (ō ȏ)
teh. povezati dva elementa tako, da se njuna stanjšana dela prekrivata: preploščiti kovinski, leseni letvi

SSKJ²

preplúti -plôvem in -plújem dov., tudi preplovíte (ú ó, ú)
1. s plutjem priti z enega konca česa na drugega: prepluti ocean, zaliv / prepluli so že pol poti / ekspr. kragulj je preplul poljano preletel
2. s plutjem prepotovati: razdaljo so prepluli v treh dneh
● zastar. njeno srce je preplula žalost prevzela, navdala

SSKJ²

preplúžiti -im dov. (ú ȗ)
splužiti: preplužiti cesto / knjiž. v enem dnevu prepluži vse svoje njive preorje

SSKJ²

prepocéni prisl. (ẹ́)
preveč poceni: kolo si prepoceni prodal, saj je bilo še skoraj novo; pren. ne dajmo se prepoceni; prepoceni pridobljena slava
● pog. jedli smo, pa ne prepoceni morali smo precej plačati za hrano; pog., ekspr. za tako napako si jo še prepoceni odnesel zaslužil si si strožjo kazen

SSKJ²

prepočásen -sna -o prid. (á ā)
preveč počasen: prepočasen človek / prepočasna vožnja / tak način predelave lesa je prepočasen

SSKJ²

prepočási prisl. (ȃ)
preveč počasi: prepočasi hodiš, zamudila bova; dežela se prepočasi industrializira; ekspr. vse prepočasi mineva čas

SSKJ²

prepodíti -ím dov., prepódil (ī í)
narediti, povzročiti, da navadno žival zapusti določen kraj, prostor: prepoditi srno, zajca / prepoditi vlomilca
// narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: prepoditi žalostne misli; prepoditi komu muhe iz glave

prepodèn

-êna -o:

prepodeni ptiči so se prestrašeno oglašali

SSKJ²

prepodróben -bna -o prid. (ọ̑)
preveč podroben: prepodroben opis; prepodrobna razprava

SSKJ²

prepogíb -a m (ȋ)
glagolnik od prepogniti: dvojni prepogib lista

SSKJ²

prepogíbati -am in -ljem nedov. (ī)
dajati, polagati en del česa čez drugega: prepogibati pole papirja / prepogibati telo

SSKJ²

prepogníti -pógnem tudi -pôgnem dov. (ī ọ́, ó)
dati, položiti en del česa čez drugega: prepogniti kos blaga, list papirja / prepogniti po dolžini

prepógnjen

tudi prepôgnjen -a -o:

večkrat prepognjen bankovec

SSKJ²

prepógnjenka -e ž (ọ̑)
1. zal. tiskano delo iz enega prepognjenega lista: izdati prepognjenko; barvna prepognjenka
2. pica, pri kateri je ena polovica prepognjena čez drugo: mediteranske prepognjenke; tunina prepognjenka / pica prepognjenka

SSKJ²

prepogóst -a -o prid.(ọ̑)
preveč pogost: njeni obiski so se jim zdeli prepogosti; prepogoste poplave; prepogosto jemanje pomirjevalnih tablet / v knjigi so prepogosti avtobiografski odlomki

prepogósto

prisl.:

prepogosto prihajati na obisk

prepogosto spreminjati načrte

●

ekspr. ideali so prepogosto težko dosegljivi zelo pogosto

SSKJ²

prepogóstnost -i ž (ọ̑)
pojav ali dejstvo, da je kaj preveč pogosto: prepogostnost obiskov

SSKJ²

prepogóstoma prisl. (ọ̑)
knjiž. prevečkrat, prepogosto: to se prepogostoma ponavlja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prepohléven -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
preveč pohleven: prepohleven človek; ne upa se ugovarjati, je prepohlevna / ekspr. prepohlevna hiša premajhna, preskromna

SSKJ²

prepójati se -am se dov. (ọ́)
nar. ponovno se začeti goniti, ker ni prišlo do oploditve; pregoniti se: krava se je prepojala

SSKJ²

prepojênost -i ž (é)
lastnost, značilnost prepojenega: prepojenost obleke z vlago / ekspr. prepojenost s sebičnostjo

SSKJ²

prepojína -e ž (í)
med. tkivo, prepojeno s tujimi snovmi, tekočinami, celicami; infiltrat: neboleča prepojina / pljučna prepojina
// snov, ki prepoji tkivo:

SSKJ²

prepojítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prepojiti: prepojitev lesa s kemičnimi snovmi / prepojitev obveze s krvjo

SSKJ²

prepojíti -ím dov., prepójil (ī í)
1. narediti, da se kaka snov, navadno tekoča, popolnoma razširi po drugi snovi: prepojiti les s kemičnimi sredstvi; prepojiti madež z bencinom; prepojiti sadje s sladkorjem; pren. veselje je prepojilo žalost
2. nav. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo je prepojil duh po španskem bezgu / strah ga je vsega prepojil; mladino je prepojilo navdušenje

prepojíti se

dobiti vase veliko kake snovi, navadno tekoče:

hrana se v ustih prepoji s slino

obveza se je prepojila s krvjo

prepojèn

-êna -o:

prepojen les

zrak je prepojen s prijetnim vonjem

z naprednimi idejami prepojena mladina

delo je prepojeno s satiričnim duhom

●

ekspr. naša zemlja je bila med vojno prepojena s krvjo zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih

SSKJ²

prepóka -e ž (ọ̑)
alp. prečna razpoka v skalovju: nastajanje prepok

SSKJ²

prepókati -am dov. (ọ́ ọ̑)
razpokati: ledenik je prepokal

prepókan

-a -o:

apnenec je tam prepokan in preluknjan

SSKJ²

prepoklína -e ž (í)
alp. ozka prečna razpoka v skalovju: prepoke in prepokline

SSKJ²

prepolávljati -am nedov. (á)
razpolavljati: prepolavljati sadeže

SSKJ²

prepolitírati -am dov. (ȋ)
les. na novo politirati: prepolitirati pohištvo

SSKJ²

prepôln -a -o [prepou̯n] prid. (ȏ ó)
1. preveč poln: prepoln sod; prepolna posoda / avtobus je prepoln, da bi lahko še kdo vstopil; prepolno skladišče / prepoln hlev; gostilna je ob nedeljah prepolna, zato ne grem tja / ekspr. plaže so prepolne ljudi na njih je preveč ljudi / ekspr. njegovo srce je prepolno sreče, da bi lahko trezno razmišljal / ekspr. ima nekoliko prepoln obraz
2. ekspr., z rodilnikom zelo poln: poletno nebo je prepolno zvezd / biti prepoln volje do dela; njegovo delo je prepolno ljubezni do domovine

SSKJ²

prepolovíti -ím dov., prepolôvil (ī í)
razpoloviti: prepoloviti jabolko; v neurju se je ladja prepolovila

prepolovljèn

-êna -o:

zdrgniti s prepolovljeno čebulo

SSKJ²

prepomémben -bna -o prid. (ẹ̄)
1. preveč pomemben: to so prepomembni problemi, da bi jih površno obravnavali
2. ekspr. zelo pomemben: prepomembni cilji; prepomembno novico imam zate

SSKJ²

prepóna -e ž (ọ̑)
1. anat. mišična pregrada med prsno in trebušno votlino: prepona se širi in krči / trebušna prepona
♦ med. dihati s prepono tako, da se širi in krči trebušna prepona
2. zastar. zavesa: razdeliti sobo s prepono / pokriti pohištvo s preponami pregrinjali

SSKJ²

preponderánca -e ž (ȃ)
knjiž. večji pomen, premoč: v tem filozofskem sistemu dobiva preponderanco človekova duševna stran

SSKJ²

preponížen -žna -o prid. (í ī)
1. preveč ponižen: to je preponižen človek / ekspr. ne prenaša preponižnega vedenja
2. ekspr. zelo ponižen: uslišite mojo preponižno prošnjo

preponížno

prisl.:

preponižno se klanjati

preponižno prositi

SSKJ²

preponôsen -sna -o prid. (ó ō)
preveč ponosen: preponosen je, da bi prosil za denar

SSKJ²

prepónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na prepono: preponske mišice
♦ med. preponsko dihanje

SSKJ²

prepórek -rka m (ọ̑)
zastar. razporek: krilo s preporkom

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prepóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄)
zastar. sporen1: sedanja meja je preporna / preporen spis

SSKJ²

preporòd -óda m (ȍ ọ́)
knjiž. prerod: to je povzročilo preporod; moralni preporod; preporod gledališča, kulturnega življenja / slovenski narodni preporod

SSKJ²

preporóden -dna -o prid. (ọ̑)
knjiž. preroden: preporodno gibanje / preporodni pisatelji

SSKJ²

preporodítelj -a m (ȋ)
knjiž. preroditelj: narodni preporoditelj; preporoditelj gledališča / Vodnik in drugi preporoditelji

SSKJ²

preporodíti -ím dov., preporódil; preporojèn (ī í)
knjiž. preroditi: s svojim delom je skušal preporoditi naše kulturne in politične razmere

SSKJ²

preporódovec -vca m (ọ̄)
pripadnik gibanja srednješolcev in visokošolcev od leta 1912 do 1914 za združitev južnoslovanskih narodov: revolucionarne ideje, program preporodovcev

SSKJ²

preporódovski -a -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na preporodovce: preporodovska ideja revolucionarne rešitve slovenskega narodnega vprašanja / preporodovsko gibanje

SSKJ²

preposláti -póšljem dov. (á ọ́)
poslati naprej na drug naslov ali drugemu naslovniku: preposlati sporočilo; preposlati sliko po elektronski pošti / dopis je preposlala na drug naslov

SSKJ²

preposlúšati -am in preposlúšati tudi preposlušáti -am dov. (ú; ú; á ú)
s poslušanjem priti od začetka do konca: odgovorili so mu, ko so preposlušali posnetek njegovega pogovora

SSKJ²

prepošíljati -am nedov. (í)
pošiljati naprej na drug naslov ali drugemu naslovniku: gradivo je po elektronski pošti prepošiljal svojemu šefu / prepošiljati poštne pošiljke

SSKJ²

prepoštèn -êna -o prid. (ȅ é)
preveč pošten: prepošten je, da bi goljufal

SSKJ²

prepoténca -e ž (ẹ̑)
1. velika potenca: prepotenca in omejena potenca
2. knjiž., ekspr. mogočnost, oblastnost: nekdanja nemška prepotenca proti slovanskim narodom
● knjiž., ekspr. avanturizem iz mladostne prepotence objestnosti

SSKJ²

prepotênost -i ž (é)
stanje prepotenega: prepotenost obleke

SSKJ²

prepoténten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. zelo potenten: prepotentni in impotentni moški
2. knjiž., ekspr. mogočen, oblasten1: postal je prepotenten in grob
● knjiž., ekspr. prepotentna domišljavost pubertetnikov objestna

SSKJ²

prepoténtnost -i ž (ẹ̑)
1. značilnost prepotentnega človeka: hvaliti se s prepotentnostjo; pren., ekspr. pisateljeva prepotentnost
2. knjiž., ekspr. mogočnost, oblastnost: prepotentnost nemštva proti slovenstvu

SSKJ²

prepotíti -ím dov., prepótil (ī í)
s potenjem povzročiti, da je kaj vlažno: prepotiti obleko

prepotíti se

postati poten, znojen:

večkrat na dan se je prepotil

/ od zadrege se ves prepoti

/ ko se bo bolnik prepotil, bo vročina padla izločil veliko potu

●

ekspr. pošteno se je prepotil, da je to dosegel utrudil, namučil

prepotèn

-êna -o:

prepoteni lasje

biti prepoten

prepotena srajca

prepotena žival

SSKJ²

prepotováti -újem tudi prepótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑)
1. potujoč priti na več mest kakega območja: prepotovati deželo; kot študenta sta veliko prepotovala
2. potujoč opraviti kako pot: na dan so prepotovali dvesto kilometrov

SSKJ²

prepotrében -bna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
ekspr. zelo potreben: izdati prepotrebne učbenike; zgradili so prepotrebno šolo; dobiti prepotrebna navodila / biti komu prepotreben

SSKJ²

prepoudáriti -im dov. (á ȃ)
knjiž. preveč poudariti: v svoji kritiki je prepoudaril pomanjkljivosti dela / v romanu je prepoudaril idejno poanto

prepoudárjen

-a -o:

prepoudarjena ideja

SSKJ²

prepôved -i ž (ȏ)
1. glagolnik od prepovedati: prepoved zaposlovanja otrok; pogajanja o prepovedi jedrskih poskusov / prepoved kajenja v javnih prostorih
2. kar pove, sporoči, da se kaj ne sme narediti, delati: očetova prepoved, da ne smeš od doma, še velja; kršiti, slišati prepoved; zapoved in prepoved / ravnati se po zdravnikovih prepovedih
// kar pove, sporoči to, navadno z grožnjo kazni: ta prepoved je prizadela marsikatero podjetje; odpraviti prepoved / nalepiti prepoved na oglasno desko / nadzorovati kako prepoved njeno izpolnjevanje, upoštevanje / izvozna, sodna prepoved
♦ pravn. upravna izplačilna prepoved prepoved izplačati del osebnega dohodka dolžnika z njegovo privolitvijo; kazen prepovedi opravljanja določenega poklica

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prepovédanost -i ž (ẹ̑)
dejstvo, da je kaj prepovedano: prepovedanost je izražena na različne načine

SSKJ²

prepovédati -povém dov. (ẹ́)
povedati, sporočiti, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedal jim je govoriti o teh stvareh; gostilničar jim je prepovedal kartanje; s pogledom, z roko komu kaj prepovedati; strogo prepovedati / zdravnik mu je prepovedal težko delo / prepovedali so mu cigarete / zastar. prepovedal jim je svojo hišo vstop vanjo
// povedati, sporočiti to, navadno z grožnjo kazni: prepovedati nadurno delo; občinski organi so prepovedali točiti alkoholne pijače pred sedmo uro zjutraj; z odločbo, zakonom prepovedati; pisno, ustno prepovedati / pod kaznijo prepovedati
// povedati, sporočiti, navadno z grožnjo kazni
a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: prepovedati film, knjigo, nauk
b) da kaj ne sme več obstajati: prepovedati kako društvo, organizacijo / časopis je nekaj časa izhajal, nato so ga prepovedali

prepovédan

-a -o:

parkirati na prepovedanem mestu

po veljavnih predpisih je to prepovedano

/ kot opozorilo: nezaposlenim vstop prepovedan; kaditi prepovedano

●

loviti v prepovedanem času v času, ko se po predpisih o lovu določene živali ne smejo loviti, streljati; prepovedani sad je najslajši človek najrajši dela, česar ne sme; star. sad prepovedane ljubezni nezakonski otrok; ta beseda, oblika je prepovedana ni v skladu z določenim slovničnim pravilom in se šteje za napako; sam.: ali sem storil kaj prepovedanega

SSKJ²

prepôveden -dna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na prepoved: prepovedni napisi
♦ pravn. prepovedna tožba tožba, s katero naj se doseže prepoved neupravičenega poseganja v tožnikovo pravico

SSKJ²

prepovedoválen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se prepoveduje: prepovedovalni predpisi

SSKJ²

prepovedováti -újem nedov. (á ȗ)
praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedujem mu hitro voziti, pa me ne posluša / dov. prepovedujem ti povedati moje ime / zdravniki so mu več let prepovedovali težko delati, kaditi / ekspr. to mi prepoveduje srce
// praviti, sporočati to, navadno z grožnjo kazni: ta urad jim je včasih dovoljeval, včasih prepovedoval prodajo izdelkov / v taborišču so jim večkrat prepovedovali pisma dobivanje, odpošiljanje pisem / to nam prepoveduje zakon / ta znak prepoveduje prehitevanje
// praviti, sporočati, navadno z grožnjo kazni
a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: cenzura je nekdaj take filme prepovedovala
b) da kaj ne sme več obstajati: fašistična oblast je prepovedovala društvo za društvom
● ekspr. tako govorjenje, ravnanje si prepovedujem nezadovoljen, ogorčen sem zaradi neprimernosti, žaljivosti takega govorjenja, ravnanja z menoj

SSKJ²

prepovŕšen -šna -o prid.(ȓ)
preveč površen: biti prepovršen pri delu / prepovršen pregled / prepovršna je, da bi to prav občutila / prepovršno doživljanje

prepovŕšno

prisl.:

prepovršno obravnavati, soditi

SSKJ²

prepôzen -zna -o prid.(ó ō)
preveč pozen: bil je prepozen in ni mogel kupiti vstopnic; za koncert je že prepozna / prepozna dobava blaga; prepozna odločitev; pritožba je prepozna; prepozno plačilo

prepôzno

prisl.:

prepozno kaj izvedeti

prepozno je opazil nasproti vozeči avtomobil

prepozno priti

●

preg. nikoli ni prepozno tudi po določenem presledku opravljeno dejanje je vredno priznanja

SSKJ²

prepozícija -e ž (í)
jezikosl. predlog: prepozicija in konjunkcija

SSKJ²

prepoznánje -a s (ȃ)
glagolnik od prepoznati: trupla so bila tako iznakažena, da prepoznanje ni bilo mogoče / vesel je bil prepoznanja starega znanca

SSKJ²

prepoznáti -znám dov. (á ȃ)
1. ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: čeprav je bil maskiran, so ga prepoznali; prepoznati ponesrečenca, utopljenca / že pri prvih zvokih je prepoznal napev; takoj je prepoznala njegovo pisavo
// pri ponovnem srečanju ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: svojega nekdanjega učenca je takoj prepoznal; tako se je spremenil, da ga ni prepoznala; pogledal se je v ogledalo in se komaj prepoznal / prepoznati po glasu, po hoji
2. ugotoviti: prepoznali so njegovo bolezen; hitro je prepoznal fantovo nadarjenost
● zastar. prepoznala in zaljubila sta se v vlaku spoznala, seznanila

prepoznán

-a -o:

prepoznan mrlič

razveselil se je prepoznanega sošolca

SSKJ²

prepoznáva -e ž (ȃ)
glagolnik od prepoznati ali prepoznavati: prepoznava ponesrečencev je bila zelo naporna / prepoznava po glasu / prepoznava bolezni ugotovitev

SSKJ²

prepoznávanje -a s (ȃ)
glagolnik od prepoznavati: prepoznavanje ponesrečencev je bilo težko / prepoznavanje po glasu / prepoznavanje bolezni, sposobnosti ugotavljanje
♦ psih. ugotavljanje, da je vsebina kake zaznave enaka vsebini že prej znane zaznave

SSKJ²

prepoznávati -am nedov. (ȃ)
1. ugotavljati, da je kdo isti, kot se misli: prepoznavati ponesrečence / prepoznavati napev, pisavo
// pri ponovnem srečanju ugotavljati, da je kdo isti, kot se misli: na cesti ga prepoznavajo in pozdravljajo; prepoznavati stare znance / prepoznavati pevce po glasu
2. ugotavljati: prepoznavati bolezni, sposobnosti
● star. prepoznavati življenje spoznavati

prepoznavajóč

-a -e:

pozdravljal je nekdanje sošolce, hitro prepoznavajoč vse

SSKJ²

prepoznáven -vna -o prid. (á ā)
1. ki se da prepoznati: utopljenec ni bil prepoznaven / prepoznaven po glasu
2. s katerim se prepoznava: prepoznavni postopek / prepoznavni znaki

SSKJ²

prepoznávnost -i ž (á)
lastnost, značilnost prepoznavnega: povečati medijsko prepoznavnost; mednarodna prepoznavnost države; za prepoznavnost zastave sta pomembni tako oblika kot tudi barva; ugled in prepoznavnost

SSKJ²

prêprast -a -o prid. (é)
nar. nespameten, neumen: menda ni tako preprast, da bi to res naredil

SSKJ²

preprášati tudi preprašáti -am dov., tudi preprášala (á á á)
ekspr. natančno, temeljito izprašati: pohitela je k znankam, da bi jih preprašala

preprášati se

tudi preprašáti se

s spraševanjem priti kam:

po dolgem iskanju se je nazadnje le preprašal do spomenika

SSKJ²

prepráti1 -pêrem dov., preprál (á é)
z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: prepoteno srajco je le prepral / preprati fižol
● ekspr. dež nas je prepral zelo namočil, zmočil

preprán

-a -o

deležnik od preprati:

preprana solata

ki je zaradi pranja izgubil prvotno kakovost, lastnost:

obledela in preprana bluza

/ klobuk, prepran od dežja

SSKJ²

prepráti2 -pórjem dov., prepôrji preporjíte; preprál (á ọ́)
star. preparati, pretrgati: preprati krilo, zaveso

SSKJ²

preprázen -zna -o prid. (á)
nav. ekspr. preveč prazen: skrinja ni ne preprazna ne prelahka / dom mu je postal preprazen in presamoten / to je zame preprazna pijača

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preprážiti -im dov. (á ȃ)
1. s praženjem narediti, da dobi živilo rjavo barvo: na olju prepražiti čebulo; prepražila je še drobtine in moko
2. pripraviti jed na majhni količini vroče maščobe: prepražiti jetra; pren., ekspr. sonce ga je temeljito prepražilo

SSKJ²

prepréčenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od preprečiti: preprečenje nesreče, vojne

SSKJ²

preprečeválec -lca [preprečevau̯ca in preprečevalca] m (ȃ)
1. kdor kaj preprečuje: včasih so vojaki bolj opazovalci kot preprečevalci spopadov; preprečevalec korupcije
2. snov, sredstvo, ki kaj preprečuje: nekatere preproste jedi spadajo med učinkovite preprečevalce rakavih obolenj

SSKJ²

preprečeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na preprečevanje: preprečevalni ukrepi proti boleznim, požaru; preprečevalno sredstvo / preprečevalno cepljenje preventivno cepljenje
♦ med. preprečevalno zdravstvo preventivna medicina

SSKJ²

preprečevánje -a s (ȃ)
glagolnik od preprečevati: preprečevanje bolezni, nesreč, poplav / sredstva za preprečevanje spočetja / preprečevanje ponarejanja vin

SSKJ²

preprečeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati, povzročati:
a) da se kako dejanje, stanje, dogajanje ne uresniči: preprečevati nesreče, zločine; preprečevati trčenja letal / preprečevati bolezni, krize; sredstvo, ki preprečuje gnitje / preprečevati konflikte, medsebojna obračunavanja; preprečeval je stike med njimi
● bolje je preprečevati kakor zdraviti
b) da kaj ne more (nemoteno) potekati: preprečevati razvoj česa; preprečevati širjenje novih idej / industrijski odpadki preprečujejo življenje rastlinstva
// delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti, doseči: preprečevati pobege / njihov namen je bil preprečevati sovražne akcije / tega ji ne sme nihče preprečevati / njegov značaj mu preprečuje še večje uspehe

SSKJ²

prepréči -préžem dov., preprézi preprézite in preprezíte; preprégel preprégla; nam. prepréč in preprèč (ẹ́)
1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: prepreči ploskev z ornamenti / prepreči s pajčevino
// ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem območju: dolino so prepregli z daljnovodi
2. ekspr. nastopiti, pojaviti se
a) načrtno razporejen na kakem območju: jarki so prepregli polja
b) na kaki površini: gube, žilice preprežejo obraz; lise so prepregle les; nebo so prepregli temni oblaki; sence so prepregle pot / knjiž. mesečina je prepregla polje; pren. dušo mu je prepregla tema
3. rastoč (mrežasto)
a) prekriti: bršljan je prepregel zidove; plevel prepreže peščene steze
b) se razširiti v čem: zemljo so globoko prepregle korenine; vodne rastline preprežejo ribnik
4. menjati, zamenjati vprežno žival: ustavili so se le toliko, da so prepregli; prepreči konje / prepreči konja v kočijo
5. star. namestiti napravo, ki onemogoča, ovira prehod; pregraditi: prepregel je cesto, da niso mogli naprej
● ekspr. otožnost, smehljaj prepreže obraz postane opazen, viden na obrazu

prepréžen

-a -o:

obraz, preprežen z gubami, žilicami

svet je preprežen s prometnimi potmi

z žilicami preprežene mišice

uta, preprežena z divjo trto

steza je preprežena s koreninami

okno, prepreženo s pajčevino

nebo je prepreženo s sivimi oblaki

●

med seboj preprežene žične ovire prepletene

SSKJ²

preprečílo -a s (í)
knjiž. preprečevalno, preventivno sredstvo: za to bolezen še ni preprečila

SSKJ²

preprečítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od preprečiti: preprečitev bolezni, požara / načrt za preprečitev nasprotnikovih vojaških akcij

SSKJ²

prepréčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
narediti, povzročiti:
a) da se kako dejanje, stanje, dogajanje ne uresniči: preprečiti nesrečo, zločin; trčenje je komaj preprečil / preprečiti bolezen, požar, smrt; preprečiti zanositev / preprečiti medsebojno obračunavanje; preprečiti sestanek, srečanje; vse stike med njimi so preprečili / slabo vreme je preprečilo izlet
b) da kaj ne more (nemoteno) potekati: preprečiti širjenje požara / preprečiti razvoj bolezni
// narediti, povzročiti, da kdo česa ne more narediti, doseči: preprečiti pobeg, umik; preprečiti stavko / preprečil je vodi, da bi tekla na cesto / tega ji ne more nihče preprečiti / neugodne okoliščine so mu preprečile uspeh

SSKJ²

preprečítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na preprečitev: preprečitveni ukrepi / preprečitveno cepljenje preventivno cepljenje

SSKJ²

prepréčkati -am dov. (ẹ̑)
1. priti na drugo stran ali od enega konca na drugega, gibajoč se, premikajoč se navadno v prečni smeri: patrulja je preprečkala cesto / planinca sta preprečkala steno; preprečkati travnik
// prehoditi, prepotovati: ta raziskovalec je preprečkal več tisoč kilometrov / tanki, kamioni, topništvo – vse je čakalo ukaza, da preprečka deželo
2. zastar. prepreči, prepresti: ljudje so z mejami preprečkali zemljo / sledovi živali so preprečkali polje

prepréčkan

-a -o:

z žilicami preprečkan obraz

SSKJ²

preprédati -am nedov. (ẹ̄)
1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: jaso pred bunkerjem so prepredali z žičnimi ovirami
// ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem območju: državo so začeli prepredati s cestami in železnicami
2. ekspr. biti2, obstajati1:
a) načrtno razporejen na kakem območju: polja prepredajo jarki in namakalne naprave
b) na kaki površini: oblaki prepredajo nebo / obraz ji prepredajo gube njen obraz je gubast; sence so začele prepredati gozd
3. rastoč (mrežasto) prekrivati: stezo prepreda plevel

SSKJ²

prepréden -a -o prid. (ẹ̑)
ekspr. zvit, prebrisan: prepreden trgovec; bil je najbolj prepreden med nami; prepredena tatica

preprédeno

prisl.:

prepredeno se je zasmejal;

prim. prepresti

SSKJ²

preprédenec -nca m (ẹ̑)
ekspr. zvit, prebrisan človek: ne zaupam mu, star prepredenec je

SSKJ²

preprédenost -i ž (ẹ̑)
ekspr. zvitost, prebrisanost: moral je uporabiti vso svojo prepredenost, da se ni izdal; kmečka prepredenost

SSKJ²

prepréga -e ž (ẹ̑)
glagolnik od prepreči 4: tam bo naslednja preprega

SSKJ²

prepregalíšče -a s (í)
nekdaj kraj, prostor, kjer se preprega živina: poštna kočija na prepregališču

SSKJ²

preprégati -am nedov. (ẹ̄)
1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: prepregati z nitmi
2. ekspr. biti2, obstajati1:
a) načrtno razporejen na kakem območju: takrat električno omrežje še ni prepregalo dežele
b) na kaki površini: oblaki prepregajo nebo / knjiž. mesečina preprega polje
3. rastoč (mrežasto)
a) prekrivati: divja trta preprega zidovje
b) se širiti v čem: korenine vedno globlje prepregajo zemljo
● ekspr. lase ji že prepregajo srebrne niti začenja siveti
4. menjavati, zamenjavati vprežno žival: hlapci so prepregali in kričali; prepregati konje

SSKJ²

prepréka -e ž (ẹ̑)
publ. ovira: odstranjevati prepreke; podrta drevesa, skale in druge prepreke / vojaki so postavljali žične prepreke / jezikovne prepreke; to so glavne prepreke za hitrejši gospodarski napredek

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preprêsti -prêdem in preprésti -prédem dov., stil. preprèl preprêla in prepréla (é; ẹ́)
1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: vrtnar je gredo prepredel s trakovi / pajek preprede vse kote s pajčevino
// ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem območju: polje so prepredli z jarki
2. ekspr. nastopiti, pojaviti se
a) načrtno razporejen na kakem območju: po vojni so našo dolino prepredli daljnovodi / vso državo so prepredle zadruge
b) na kaki površini: proti večeru so oblaki prepredli nebo / njen obraz so že prepredle gube njen obraz je že gubast
3. rastoč (mrežasto)
a) prekriti: robida je prepredla zid; srobot preprede grm
b) se razširiti v čem: zemljo so globoko prepredle korenine; deteljo je prepredel plevel
● ekspr. lase so ji prepredle srebrne niti začela je siveti; ekspr. svojo novo skladbo je prepredel z motivi ljudske glasbe vanjo je vnesel motive iz ljudske glasbe
♦ tekst. prepresti volno spresti volno iz prediva, ki se dobi s trganjem odpadkov preje, tkanin in pletenin

prepredèn

-êna -o in prepréden -a -o:

vrtovi, prepredeni z jarki

prepredena volna

nebo, prepredeno z oblaki;

prim. prepreden

SSKJ²

prepréti -prèm dov., prepŕl (ẹ́ ȅ)
zastar. zapreti, zagraditi: prepreti prekop z zapornicami / nič mu ne more prepreti poti

SSKJ²

preprézati -am nedov. (ẹ̄)
1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: preprezati z žicami
2. ekspr. biti2, obstajati1:
a) načrtno razporejen na kakem območju: močvirje preprezajo jarki
b) na kaki površini: pajčevine preprezajo strop; voda se že prepreza z ledeno skorjo; pren. veriga nasprotij prepreza svet
3. rastoč (mrežasto)
a) prekrivati: trta prepreza zidanico
b) se širiti v čem: korenine vedno globlje preprezajo zemljo

preprézati se

obstajati v mrežasti obliki:

steze se preprezajo med grmovjem

●

knjiž. nad poljem se prepreza meglica se razprostira, leži

SSKJ²

prepréžen -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na preprego: preprežni konji / nekdaj preprežna postaja

SSKJ²

prepríčanec -nca m (ȋ)
knjiž., ekspr. kdor je prepričan: dvomljivci in prepričanci

SSKJ²

prepríčanje -a s (ȋ)
1. kar kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno misli, sodi, da je resnično, pravilno: njegovo prepričanje, da hči še živi, se je po tem dogodku omajalo, utrdilo; domneva se je spremenila v prepričanje / izrazil je prepričanje, da bo stvar kmalu urejena; prišel je do prepričanja, da je edino tako življenje smiselno / živel je v zmotnem prepričanju, da to ni njegova dolžnost / to sem naredil iz prepričanja, ne iz strahu; po mojem prepričanju stvar ne bo tako lahka mnenju, sodbi
2. prepričanost: njegov glas je izražal trdno prepričanje / odgovoriti z globokim, mirnim prepričanjem
3. skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb
a) o temeljnih, splošnih vprašanjih sveta, družbe, človeka: braniti, zatajiti prepričanje; za svoje prepričanje so bili pripravljeni tudi umreti; versko prepričanje / biti po prepričanju liberalec
b) v zvezi s kakim delom stvarnosti: njegovo politično prepričanje

SSKJ²

prepríčanost -i ž (ȋ)
stanje prepričanega človeka: za tako odločitev je bila potrebna globoka, trdna prepričanost; prepričanost koga o čem; prepričanost, da je tako prav / govoril je s tako prepričanostjo, da so mu verjeli
● zastar. imeti tako prepričanost prepričanje

SSKJ²

prepríčati -am dov. (ī ȋ)
doseči, da ima kdo povedano, mišljeno glede na logiko, izkustvo upravičeno za resnično, pravilno: prepričal jih je o njeni krivdi, o potrebnosti česa; ni ga prepričal, da bo vojne kmalu konec / prepričati koga o pravilnosti, resničnosti česa / ta dokaz ga je prepričal, da se je motil
● pog. prepričaj ga, da bo šel z nami pregovori
// publ. vzbuditi pozitiven odnos: predstava me ni prepričala / ta roman niti umetniško niti idejno ne prepriča nima ustreznih umetniških in idejnih kvalitet

prepríčati se

spoznati pozitiven ali negativen odnos med povedanim, mišljenim in resničnostjo tako, da se o resničnosti, pravilnosti spoznanega ne dvomi:

prepričal se je o njihovi poštenosti, zastar. njihove poštenosti

prepričaj se, ali je cesta prazna

ekspr. na svoje oči sem se prepričal, da je to res

prepríčan

-a -o

deležnik od prepričati:

že na pol prepričani ljudje so spet začeli dvomiti

prepričan je bil, da bo sprejet

biti prepričan o svojem uspehu

biti prepričan v zmago o zmagi

popolnoma, trdno, ekspr. sveto prepričan

ki vsebuje, izraža prepričanost o čem:

videl je njegov prepričani pogled

ki ima svoj nazor, idejo brez dvomov, pomislekov za najbolj pravilen, ustrezen resničnosti:

postati prepričan komunist

●

knjiž. biti prepričan vase imeti zaupanje vase, biti samozavesten; pog. nisem prepričan, če bom šel na izlet ne vem gotovo, nisem se še odločil; ekspr. bodite prepričani, da se bom potrudil poudarja gotovost izpolnitve, uresničitve povedanega; prisl.: res je, je prepričano dodal

SSKJ²

prepričeválen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se prepriča: prepričevalna moč njegovega govorjenja / igra glavnega igralca je bila psihološko, umetniško prepričevalna
● knjiž. prepričevalen dokaz prepričljiv; zastar. doseči prepričevalno zmago prepričljivo

prepričeválno

prisl.:

prepričevalno govoriti, zmagati

SSKJ²

prepričeválnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost prepričevalnega: prepričevalnost govora, nastopa / osebam romana manjka jasnosti in prepričevalnosti / idejna, umetniška prepričevalnost

SSKJ²

prepričevánje -a s (ȃ)
glagolnik od prepričevati: s prepričevanjem je dosegel več kot s silo / v svojem prepričevanju se niso omejevali samo na letake / poslušati prepričevanje; njegovemu prepričevanju ni nihče verjel

SSKJ²

prepričeváti -újem nedov. (á ȗ)
prizadevati si doseči, da bi kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno imel povedano, mišljeno za resnično, pravilno: zagovarjal je svoje mnenje in zaman so ga prepričevali; prepričevati koga o čem; prepričevati z besedami, dokazi; dolgo se je prepričeval, da nesreče ni kriv / njegovi pogledi so ga prepričevali, naj se ne boji / ekspr. prepričevati koga s pestmi
// delati, povzročati, da kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno ima povedano, mišljeno za resnično, pravilno: te slike nas prepričujejo, da na planetu ni živih bitij
● publ. taka umetnost ga je vse manj prepričevala ni vzbujala v njem pozitivnega odnosa

prepričeváti se

spoznavati pozitiven ali negativen odnos med povedanim, mišljenim in resničnostjo tako, da se o resničnosti, pravilnosti spoznanega ne dvomi:

prepričeval se je, če so zaboji zabiti

prepričujóč

-a -e:

prepričujoč ga o nasprotnem, je postal nevljuden

●

knjiž. to je prepričujoč dokaz, da ga ljudstvo podpira prepričljiv

SSKJ²

prepričljív -a -o prid., prepričljívejši (ī í)
1. ki ne vzbuja pomislekov, dvoma o resničnosti, pravilnosti: to je prepričljiv dokaz za pravilnost, o pravilnosti napisanega; njegov odgovor je bil prepričljiv; psihološko prepričljiv / govornik je bil jasen in prepričljiv / knjiž. seveda ga poznam, je bil vprašani prepričljiv je vprašani prepričljivo odgovoril
● publ. umetnikova prepričljiva igra dobra, kvalitetna
2. ki ima določene lastnosti, značilnosti v taki meri, da se ne dvomi, da bi moglo biti drugače, kot je: ti uspehi so prepričljivi / bil je prepričljiv zmagovalec kolesarske dirke

prepričljívo

prisl.:

prepričljivo govoriti

prepričljivo zmagati

SSKJ²

prepričljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost prepričljivega: prepričljivost dokazov, trditve / prepričljivost dobrega govornika / publ. umetniška prepričljivost v romanu / ekspr. dokazovati kaj z vso prepričljivostjo zelo prepričljivo

SSKJ²

preprijázen -zna -o prid. (á ā)
1. preveč prijazen: mnogokrat je preprijazen, skoraj vsiljiv; paziti mora, da ne bo preprijazen z njimi
2. ekspr. zelo prijazen: dobra, preprijazna žena ga je sprejela v hišo / preprijazen obraz

preprijázno

prisl.:

preprijazno se pogovarjati

preprijazno ga je pozdravila

SSKJ²

preprijèm -éma m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od preprijeti: pri preprijemu je skoraj izpustil vrv / preprijem palice iz leve roke v desno / po nekaj preprijemih je plezalec spet počival
2. v prislovni rabi izraža razdaljo med mestoma dveh zaporednih prijemov: premakniti se za nekaj preprijemov dalje

SSKJ²

preprijémati -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑)
prijemati:
a) drugače, na drugem mestu: preprijemati volan, vrv / preprijemati s francozom
b) z drugo roko: s to roko kovčka ne morem več nesti, bom moral preprijemati
● preprijemati kline, veje pri plezanju prenašati telesno težo na roko, s katero se prijema (naslednji) klin, veja

preprijémati se

prenašati telesno težo na eno roko, z drugo pa se prijemati drugje:

akrobat se je spretno preprijemal in se po vrvi hitro oddaljeval

♦

strojn. zobati kolesi se preprijemata prijemata, stikata tako, da prihaja zob enega v presledek med zobema drugega

SSKJ²

preprijéten -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
ekspr. zelo prijeten: preživeti preprijeten večer; preprijetna novica; preprijetno življenje

preprijétno

prisl.:

preprijetno dišati

SSKJ²

preprijéti -prímem dov., preprijél; nam. preprijét in preprijèt (ẹ́ í)
prijeti:
a) drugače, na drugem mestu: med vožnjo na ovinku preprijeti volan / hotel je preprijeti zaboj, pa mu je zdrsnil na tla
b) z drugo roko: roka me boli, bom preprijel puško / preprijeti bodalo v levico predeti
● preprijeti klin, vejo pri plezanju prenesti telesno težo na roko, s katero se prime (naslednji) klin, veja; kazalec leve roke preprime tipko kazalca desne roke prime, pritisne tipko namesto kazalca, ki jo je držal, pritiskal

preprijéti se

prenesti telesno težo na eno roko, z drugo pa se prijeti drugje:

nekajkrat se je preprijel in že je bil višje v steni

SSKJ²

preprodája -e ž (ȃ)
prodaja kupljenega blaga, navadno zaradi dobička, koristi: kupovati mamila za preprodajo; s preprodajo je veliko zaslužil

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preprodajálec -lca [preprodajau̯ca] m (ȃ)
kdor preprodaja: preprodajalci mamil, vstopnic, zelenjave / preprodajalec z lesom prekupčevalec

SSKJ²

preprodajálka -e [preprodajau̯ka tudi preprodajalka] ž (ȃ)
ženska, ki preprodaja: preprodajalka cvetja; preprodajalko mamil so obsodili

SSKJ²

preprodájanje -a s (ȃ)
glagolnik od preprodajati: prijeli so ga pri preprodajanju / preprodajanje blaga

SSKJ²

preprodájati -am nedov. (ȃ)
prodajati kupljeno blago, navadno zaradi dobička, koristi: preprodajati rabljeno pohištvo

SSKJ²

preprodáti -dám dov., 2. mn. preprodáste in preprodáte; preprodál (á)
prodati kupljeno blago, navadno zaradi dobička, koristi: preprodati drva; kupili so poceni in preprodali z velikim dobičkom

preprodán

-a -o:

zvečer je bilo že vse blago preprodano

SSKJ²

prepróga -e ž (ọ̄)
1. navadno večji tekstilni izdelek, zlasti za pokrivanje tal: iztepati, pogrniti preprogo; tkati preproge; hoditi po preprogi; mehka, pisana preproga; izdelovanje preprog / rdeča preproga preproga rdeče barve, razgrnjena ob slovesnem sprejemu pomembnih gostov, slavnih osebnosti / bosenska preproga; molilna preproga v muslimanskem okolju preproga, na kateri se opravljajo molitve; predposteljna, stenska preproga
2. ekspr., s prilastkom skupek česa na gosto nahajajočega se, razprostirajočega se na večji površini: skrbeti za cvetne, zelene preproge po parkih; hoditi po preprogah smrekovih iglic; preproge narcis po pobočju; preproga zvezd / asfaltne preproge je bilo nenadoma konec asfaltne plasti (na cesti); travnik je postal ena sama pisana preproga ploskev
● leteča preproga v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; zastar. namizna preproga namizni prt, namizno pregrinjalo
♦ tekst. lepljene, vozlane preproge; orientalska preproga ročno izdelana večbarvna vozlana preproga, po izvoru iz osrednje in jugozahodne Azije; perzijska preproga orientalska gosto vozlana preproga z drobnimi raznobarvnimi vzorci; pirotska preproga tkana preproga z geometričnimi vzorci; las preproge; voj. bombardirati v preprogi bombardirati iz več letal istočasno, da padajo bombe na gosto druga za drugo v več pasovih

SSKJ²

preprógar -ja m (ọ̑)
izdelovalec ali prodajalec preprog: kupiti preprogo pri preprogarju

SSKJ²

preprógarski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na preprogarje ali preprogarstvo: preprogarska delavnica / preprogarski mojster

SSKJ²

preprógarstvo -a s (ọ̑)
dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem preprog: razvoj preprogarstva / stensko preprogarstvo

SSKJ²

preprógast -a -o prid. (ọ̄)
podoben preprogi: tla so prekrili s preprogasto oblogo / ekspr. preprogasta polja

SSKJ²

preprosíti -prósim dov., prepróšen (ī ọ́)
z vztrajnimi prošnjami doseči, da kdo naredi, je pripravljen kaj storiti: toliko časa me je prosil, naj ne odidem, da me je preprosil; preprositi koga, da spremeni odločitev; ne daj se preprositi / z jokom koga preprositi
// ekspr. v prošnjah doseči veliko, preveliko mero: koliko je preprosila in prejokala, pa se ni omehčal

preprosíti se

s prošnjami doseči, da se kljub oviram

pride kam:

preprositi se k blagajniškemu okencu

dobi kaj:

ker je bilo bralcev veliko, sem se težko preprosil do te zanimive knjige

●

s Češkega se je v enem tednu preprosil in preberačil do domovine je prišel, preživljajoč se s hrano, ki jo je naprosil

SSKJ²

prepròst -ôsta -o prid., preprôstejši (ȍ ó)
1. ki ne zahteva višjih miselnih postopkov, posebnega znanja: križanka je preprosta; ta naloga je preprostejša kot prejšnja / rešitev je preprosta, vendar se je ni nihče spomnil / postopek pridobivanja te snovi je preprost; preprosto, vendar utrujajoče delo / on zna povedati tudi najbolj zapletene stvari na preprost način preprosto
// ki je iz navadnih, pogostih sestavin, tako da za razumevanje ne zahteva višjih miselnih postopkov: že zna delati preproste stavke; pesem, zgodba je preprosta, pa lepa
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste samo osnovne, splošne lastnosti, značilnosti: že preprost računalnik nadomešča nekaj ljudi / opazovati kaj s preprosto lečo navadno; ta priprava je preprosta / njegov grob je preprost, vendar skrbno negovan; nositi preproste obleke; preprosta večerja; meniško, vojaško preprosta soba zelo preprosta / poslati komu samo preprosto dopisnico / opazovati preprosto kmečko življenje
3. splošno znan, razumljiv: opisuje preproste stvari: rožo, piščalko, vrč / treba je preprostih besed, kakor so kruh, ljubezen
4. ekspr. ki zaradi skladnosti z zakoni logike ne potrebuje razlage, utemeljitve: tega nisem naredil iz preprostega razloga: ker nisem vedel; to dejstvo je preprosta posledica onega
5. ki se vede, govori naravno, neizumetničeno in s svojimi potrebami, zahtevami ne povzroča skrbi, težav: ta zdravnik je preprost, domač človek; biti prijazen in preprost / uživati lepoto s preprosto, čisto dušo
6. ki je brez višje izobrazbe, višje kulture: preprosti bralci bodo knjigo radi brali; preprosto, pa zelo bistro kmečko dekle / revija ni bila namenjena preprostemu ljudstvu, ampak izobražencem
7. zastar. lahkoveren, naiven: bil je tako preprost, da je vse verjel
// neroden2, neuglajen: zdel se ji je preprost in dolgočasen, zato ga je zapustila / posmehovati se preprostemu vedenju koga
● v tem delu mesta so živeli preprosti ljudje ljudje brez pomembnega družbenega položaja in brez velikega premoženja; ekspr. bodi jedrnat in preprost govori, razlagaj preprosto; ekspr. to nam pove že preprosta pamet tega ni težko razumeti, spoznati; star. še zmeraj je preproste vere lahkoveren, naiven; zastar. preprosta ženska, premisli, kaj govoriš nespametna, neumna; ekspr. ta domneva je preveč preprosta nekritična, naivna; ekspr. preprost na duhu nedomiseln, naiven

preprôsto

prislov od preprost:

govoriti, pisati, razložiti preprosto, vsakomur razumljivo

to si pa zelo preprosto predstavljate

preprosto, domače se vesti

živeti preprosto

biti preprosto oblečen

preprosto povedano: umrl je

iron. čemu preprosto, če lahko zapleteno

●

njega pregovoriti ne bo preprosto lahko

v členkovni rabi

poudarja trditev:

o tem preprosto ni govorila

to preprosto pozabi kar

tega preprosto ne morem verjeti nikakor

/ kdor tega ne vidi, je preprosto bedak

poudarja, da izraženega glagolskega dejanja ne spremlja nobeno drugo dejanje: karkoli slišiš, pojdi preprosto naprej; tega ni mogoče uresničiti preprosto s tem, da se govori, govori

preprôsti

-a -o sam.:

to bodo razumeli tudi najbolj preprosti

brati kaj preprostega

SSKJ²

preprôstež -a m (ȏ) ekspr.
1. lahkoveren, naiven človek: to verjamejo le največji preprosteži; dobrodušen preprostež
2. neizobražen, nešolan človek: preprosteži in izobraženci

SSKJ²

preprôstnik -a m (ȏ)
knjiž. neizobražen, nešolan človek: razložiti kaj tako, da je razumljivo tudi preprostnikom
● knjiž. prebivalci so bili delavci, ribiči in drugi preprostniki preprosti ljudje

SSKJ²

preprôstost -i ž (ó)
lastnost, značilnost preprostega: preprostost rešitve ga je presenetila / preprostost obleke, sobe / všeč jim je bila njegova preprostost in prijaznost / v svoji preprostosti je mislil, da se bo dala stvar takoj urediti lahkovernosti, naivnosti / ni sposoben naravne preprostosti naravno preprostega vedenja, govorjenja
● ekspr. bila ga je sama preprostost bil je zelo preprost, skromen

SSKJ²

preprôščina -e ž (ȏ)
1. knjiž. preprostost: nenavadna preproščina vhoda v palačo
2. ekspr. lahkovernost, naivnost: čudil se je njeni preproščini / v svoji preproščini je vse verjel / kot vzklik o sveta preproščina
3. knjiž., ekspr. lahkoveren, naiven človek: imeli so ga za preproščino in so se norčevali iz njega / preproščina gara, drugi pa zapravljajo
● hitro je spoznal preproščino kolegov premajhno izobraženost, razgledanost

SSKJ²

prepróžen -žna -o (ọ̑)
pridevnik od preproga: navadne preprožne mere

SSKJ²

prepúcij -a m (ú)
anat., vet. koža, ki obdaja zunanji del moškega spolnega uda: odstranitev (pretesnega) prepucija; zoženje prepucija

SSKJ²

prepulíti in prepúliti -im dov. (ī ú)
s puljenjem narediti, da rastline rastejo v večjih medsebojnih presledkih: prepuliti korenje, peso, posevek

SSKJ²

prepúst1 -a m (ȗ) grad.
1. cevast prostor pod cesto, železniško progo za pretakanje padavinske vode: prepust se je zamašil / cestni, železniški prepust
2. odprtina ob jezu z zaporno napravo, namenjena za uravnavanje odtoka odvečne vode: prepust pri hidrocentrali
● pisar. tako ravnanje je velik prepust velika napaka, malomarnost
♦ obrt. odprtina na jezu, skozi katero ob dvignjeni, odstranjeni zapornici teče voda v mlinsko korito

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prepúst2 -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú)
preveč pust: prepust kraj / prepust človek / prepusto meso

SSKJ²

prepústen -tna -o prid. (ú)
ki prepušča, zlasti tekočino: prepustna opna; prst za to rastlino naj bo prepustna; dobro, težko prepusten / prepusten za toploto, vodo

SSKJ²

prepustítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prepustiti: prostovoljna prepustitev sobe / prepustitev manj pomembnih del pomočniku; prepustitev dolžnosti drugemu / prepustitev obupu

SSKJ²

prepustíti -ím dov., prepústil (ī í)
1. dati komu pravico, možnost, da dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepustiti hišo sinu; prepustiti komu sobo za dva meseca / kralj je moral prepustiti prestol sinu / prepustiti besedo drugemu diskutantu / prepustiti v last, uporabo
♦ pravn. prepustiti komu uporabo, uživanje česa
2. dopustiti, da dobi, ima kdo drug to, kar izraža samostalnik: prepustiti svoje dekle drugemu; prepustiti funkcijo drugemu; tekač je moral prepustiti prvo mesto boljšemu tekmovalcu / prepustiti pobudo, vodstvo tekmecu / prepustiti komu tekmo brez boja predati
3. narediti, da se mora, more namesto osebka kdo drug ukvarjati s kom: prepustil je goste ženi, sam pa odšel na sestanek
// z glagolskim samostalnikom narediti, da mora, more namesto osebka kdo drug narediti, opravljati kako delo: prepustiti nego bolne matere sestri / prepustil je ženi, da gospodari na kmetiji, sam pa odšel v tujino / prepustiti otroka v varstvo sosedi
4. z glagolskim samostalnikom dati komu drugemu možnost, da naredi, opravlja kako dejanje: prepustiti odločitev bratu; prepustiti sodbo bralcu / prepusti stvar meni, pa bo kmalu opravljena / zakon je prepustil določitev višine prispevka občinam
5. dopustiti, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj: tako pomembne stvari ne smemo prepustiti naključju, dobri volji koga / to vprašanje moramo prepustiti zgodovini
6. ne narediti ničesar
a) da bi se spremenil določen položaj, oviralo določeno dejanje: prijel jo je za roko in ona mu jo je prepustila / ekspr. spet mu je prepustila svoje ustnice
b) da bi se spremenilo stanje, delovanje koga: prepustiti koga revščini / prepustiti koga počasnemu umiranju / prepustiti koga njegovim mislim
7. star. predreti: prepustiti gnojno bulo; žulj se je prepustil
● ekspr. skrb za to kar meni prepusti za to bom (po)skrbel jaz; ekspr. delam prav ali narobe, to kar meni prepusti o tem ne sodi; ekspr. prepustiti kaj pozabljenju pozabiti kaj; ekspr. prepustiti koga samemu sebi, usodi ne poskrbeti zanj, ne pomagati mu

prepustíti se

ne narediti ničesar, s čimer bi se nasprotovalo, upiralo

določenemu dejanju koga:

prepustila se je njegovemu objemu

/ čutil je, da se mu je plesalka popolnoma prepustila

/ ekspr. prepustiti se skrbnim rokam bolniške sestre

določenemu delovanju česa:

dvignil je veslo in se prepustil toku, valovom

ekspr. legel je na obalo in se prepustil soncu začel uživati v sončenju, začel se sončiti

/ prepustiti se splošnemu navdušenju

dopustiti, da nastopi odnos popolne odvisnosti: prepustiti se strastem / prepustil se je mamilom

ekspr.,

z oslabljenim pomenom

izraža nastop

stanja osebka, kot ga določa samostalnik:

prepustiti se obupu, žalosti

navadno z glagolskim samostalnikom

intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik:

prepustiti se sanjarjenju

/ prepustil se je veselim mislim

prepustívši

zastar.:

prepustivši konja hlapcu, je odšel v grad

prepuščèn

-êna -o:

biti prepuščen sam sebi

obnoviti za majhno odškodnino prepuščeno skladišče

●

ekspr. biti na milost in nemilost prepuščen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen

SSKJ²

prepústnica -e ž (ȗ)
pisno dovoljenje za prehod meje, zastraženega mesta: ker je imel prepustnico, mu je stražar dovolil vstopiti; pokazati prepustnico; prepustnica za stražo / dvolastniška, obmejna prepustnica; pren. njegova drama je zdaj dobila prepustnico
♦ tur. turistična prepustnica ki daje turistu pravico bivanja v državi do 30 dni

SSKJ²

prepústnost -i ž (ú)
sposobnost omogočanja prehoda, zlasti tekočinam: prepustnost stekla, tal / prepustnost za svetlobo, vodo
♦ avt. prepustnost ceste sposobnost ceste, določena s številom vozil, ki jo lahko prevozijo v časovni enoti v obe smeri; fiz. prepustnost razmerje med sprejetim in prepuščenim tokom valovanja; žel. prepustnost proge sposobnost železniške proge, določena z največjim številom vlakov, ki jo lahko prevozijo v 24 urah v obe smeri

SSKJ²

prepúšč -a m (ȗ)
knjiž. prepust1: prepušč se je zamašil

SSKJ²

prepúščanje -a s (ú)
glagolnik od prepuščati: prepuščanje vode / prepuščanje postelje bolnemu tovarišu; prepuščanje česa v najem / prepuščanje odločanja o rojevanju otrok staršem / prepuščanje koga samemu sebi

SSKJ²

prepúščati -am nedov. (ú)
1. biti sposoben omogočiti prehod, zlasti tekočinam: prepuščati svetlobo, toploto, vodo / žleb prepušča pušča, ima luknjo
2. dajati komu pravico, možnost, da dobi, ima kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepuščati posteljo, sobo komu / prepuščati v last, uporabo / dov. s to izjavo prepuščam stavbo občini
3. dopuščati, da dobi, ima kdo drug to, kar izraža samostalnik: prepuščati funkcije drugim / prepuščati pobudo nasprotniku
4. delati, da se mora, more namesto osebka kdo drug ukvarjati s kom: ob delavnikih sta prepuščala otroka stari materi; manj pomembne stranke je prepuščal svojemu namestniku
// z glagolskim samostalnikom delati, da mora, more namesto osebka kdo drug narediti, opravljati kako delo: prepuščati delo pomočnikom; ekspr. astronomi vse bolj prepuščajo gledanje neba fotografskim napravam / prepuščati komu kaj v varstvo
5. z glagolskim samostalnikom dajati komu drugemu možnost, da naredi, opravlja kako dejanje: končno odločitev so prepuščali drugim; ta opravek prepuščam tebi; sodbo o tem, kdo ima prav, prepuščam bralcem / knjiga to prepušča domišljiji bralcev / nova moda prepušča dolžino oblek ženskam samim
6. dopuščati, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj: to so pomembne stvari, pa jih prepuščajo naključju; vzgoje otrok ne moremo prepuščati pouličnemu življenju
7. ne delati ničesar
a) da bi se spremenil določen položaj, oviralo določeno dejanje: kadar jo je držal za roko, mu jo je dolgo prepuščala / ekspr. prepuščala mu je ustnice
b) da bi se spremenilo stanje, delovanje koga: prepuščati koga revščini, stiski
8. star. predirati: prepuščati gnojne bule
● ekspr. prepuščati koga samemu sebi, usodi ne skrbeti zanj, ne pomagati mu; knjiž., ekspr. kostanji so svoje veje spet prepuščali vetru veje kostanjev je spet majal, zibal veter

prepúščati se

ne delati ničesar, s čimer bi se nasprotovalo, upiralo

določenemu dejanju koga:

čutil je, da se mu plesalka popolnoma prepušča

prepuščal se je vojakom, da so ga vodili, kamor so hoteli

/ dekle se mu je prepuščalo brez besed predajalo

določenemu delovanju česa:

ležal je na vodi in se prepuščal valovom

/ prepuščal se je zanosu množice

/ jadrnica se prepušča vetru

dopuščati, da nastopi odnos popolne odvisnosti: prepuščati se strastem

ekspr.,

z oslabljenim pomenom

izraža

stanje osebka, kot ga določa samostalnik:

prepuščati se čustvom, obupu

navadno z glagolskim samostalnikom

da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik:

prepuščati se razmišljanju

prepuščajóč

-a -e:

hodil je po sejmih, prepuščajoč delo drugim

rahla, vodo dobro prepuščajoča zemlja

SSKJ²

prepuščênost -i ž (é)
dejstvo, da je kaj čemu prepuščeno: v tem se kaže prepuščenost cen vplivom trga / prepuščenost samemu sebi

SSKJ²

preračún -a m (ȗ)
1. glagolnik od preračunati: končati preračun / preračun rezultatov na normalne razmere / zmotiti se pri preračunu evrov v dolarje
● zastar. to dejanje ni posledica preudarka ali celo preračuna preračunljivosti
2. rezultat računanja: preračun kaže, da je ta način gradnje najcenejši

SSKJ²

preračúnanost -i ž (ȗ)
lastnost, značilnost preračunanega, premišljenega: preračunanost poteze / načrt je rezultat domiselnosti in izredne preračunanosti
// preračunljivost: moti ga njegova preračunanost / to je storil iz preračunanosti

SSKJ²

preračúnati -am dov. (ȗ)
1. opraviti potrebne računske operacije: ko je vse še enkrat preračunal, je dobil drugačen rezultat
// s ponovnim računanjem preveriti: vse račune sem preračunal, zato vem, da napake ni
2. v zvezi z na z računanjem ugotoviti določeni količini, vrednosti sorazmerno količino, vrednost glede na merilo, ki ga izraža dopolnilo: preračunati letno porabo mesa na štiričlansko družino
// v zvezi z v z računanjem ugotoviti določeni količini, vrednosti enakovredno količino, vrednost česa drugega: preračunati dolarje v evre; preračunati kubične metre v litre / preračunati ceno v dolarje
3. z računanjem ugotoviti, določiti kaj sploh: po številkah na brzojavnih drogovih je preračunal, da je prehodil že velik del poti; preračunati, koliko bo stalo potovanje
♦ teh. preračunati napravo, stroj z računanjem ugotoviti glavne mere, tipične lastnosti naprave, stroja glede na določene tehnične ali ekonomske zahteve
4. premisliti kaj glede na mogoče posledice, uresničitev določenega namena: svoj zagovor je dobro preračunal; ekspr. vsako besedo, vsak gib je preračunal / preračunati svoj nastop na zunanji učinek

preračúnan

-a -o:

njegovi odgovori so neodkritosrčni, preračunani

v dolarje preračunana cena

cena aparature je, preračunano v evre, dva milijona

prisl.: preračunano počasi govoriti

SSKJ²

preračunávanje -a s (ȃ)
glagolnik od preračunavati: potrebno je kontroliranje in preračunavanje / preračunavanje evrov v dolarje
♦ ekon. kalkulacija

SSKJ²

preračunávati -am nedov. (ȃ)
1. opravljati potrebne računske operacije: medtem ko je on še enkrat vse preračunaval, so drugi odšli
// s ponovnim računanjem preverjati: preračunaval je račune, ker končni rezultat ni bil pravilen
2. v zvezi z na z računanjem ugotavljati določeni količini, vrednosti sorazmerno količino, vrednost glede na merilo, ki ga izraža dopolnilo: preračunavati slovensko letno porabo mleka na eno družino
// v zvezi z v z računanjem ugotavljati določeni količini, vrednosti enakovredno količino, vrednost česa drugega: preračunavati evre v dolarje; preračunavati milje v kilometre / preračunavati cene v dolarje
3. z računanjem ugotavljati, določati kaj sploh: preračunaval je, koliko denarja mu bo ostalo do konca meseca / z očmi preračunavati razdaljo

SSKJ²

preračúniti -im dov. (ū ȗ)
zastar. preračunati: vse je natančno preračunil / preračunil je, da je bolje, če to stvar opusti

preračúnjen

-a -o:

preračunjena vrednost

vse je imel preračunjeno

●

zastar. sosed je zelo preračunjen preračunljiv

SSKJ²

preračúnjenost -i ž (ȗ)
zastar. preračunanost: preračunjenost dejanja
● zastar. to je storil iz preračunjenosti preračunljivosti

SSKJ²

preračunljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se da preračunati: preračunljiv sistem; v denarju preračunljive dobrine
2. ki se odloči za svoje dejanje, ravnanje zlasti glede na lastno korist: preračunljiv človek; nikoli ni bil preračunljiv; ta ženska je preveč preračunljiva, da bi naredila kaj takega / preračunljivo delovanje, mišljenje

SSKJ²

preračunljívec -vca m (ȋ)
ekspr. preračunljiv človek: ne bodi tak preračunljivec

SSKJ²

preračunljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost preračunljivega človeka: moti jih njegova preračunljivost / za to se je odločil iz preračunljivosti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preràd -áda -o prid. (ȁ á) v prislovni rabi
1. preveč rad: bolj malo se uči, prerada bere; prerada mu verjame / sina ima prerada, zato je tako razvajen / evfem. v šolo ne hodi ravno prerad rad
2. ekspr. zelo rad: še prerada bo šla domov / rada, prerada bi ga spoznala / v brezosebni rabi prerado se zgodi, da jim izvodi ostanejo v skladišču

SSKJ²

preradikálen -lna -o prid. (ȃ)
preveč radikalen: preradikalni predlogi za reforme; to je preradikalna sprememba

SSKJ²

preradodáren -rna -o prid. (á ā)
preveč radodaren: preradodaren človek

SSKJ²

preradovéden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
preveč radoveden: biti preradoveden

SSKJ²

prêrafaelít -a m (ȇ-ȋ)
um. predstavnik umetnostne smeri v angleškem slikarstvu sredi 19. stoletja, ki ima za vzor nekatere italijanske umetnike pred Rafaelom: umetnostni nazori prerafaelitov; nazarenci in prerafaeliti / občudovati prerafaelite dela teh predstavnikov

SSKJ²

prêrafaelítski -a -o prid. (ȇ-ȋ)
nanašajoč se na prerafaelite: prerafaelitska umetnost / prerafaelitski slikarji

SSKJ²

preráhel -hla -o [prerahəu̯] prid.(á)
preveč rahel: prerahla prst / prerahel dež / trkanje je bilo prerahlo, da bi ga slišal

preráhlo

prisl.:

prerahlo zavezan vozel

SSKJ²

prerahljáti -ám dov. (á ȃ)
narediti, povzročiti, da postane kaj rahlo, manj sprijeto: prerahljati slamo, zemljo / prerahljati blazino
● ekspr. vožnja z avtomobilom ga je prerahljala pretresla; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu prerahljal kosti bi ga zelo pretepel

prerahlján

-a -o:

prerahljana zemlja

SSKJ²

prerájanje -a s (á)
glagolnik od prerajati: duhovno prerajanje; neprestano prerajanje te dejavnosti

SSKJ²

prerájati -am nedov. (á)
delati, povzročati, da postaja kaj bistveno boljše, bolj sposobno za življenje: te ideje prerajajo društvo; pomlad preraja zemljo; dežela se preraja

prerajajóč

-a -e:

vse prerajajoča ljubezen

ni se mogel nagledati prerajajoče se narave

SSKJ²

prerán -a -o prid. (ȃ á)
knjiž. prezgodnji, prezgoden: preran sneg; prerana smrt; prerana zima

preráno

prisl.:

prerano priti

prerano umreti

prerano zapadli sneg

SSKJ²

prerásel -sla -o tudi prerástel -tla -o [prerasəu̯; prerastəu̯] prid. (ā á)
prekrit s čim rastočim: s travo prerasle poti; z drevjem in grmovjem preraslo pobočje; prim. prerasti

SSKJ²

preràst1 -ásta m (ȁ á)
glagolnik od prerasti: hiter prerast podjetja iz majhne delavnice v multinacionalko

SSKJ²

prerást2 -í in -i ž (ȃ)
glagolnik od prerasti: nagla prerast telesne vzgoje v široko družbeno gibanje
♦ bot. rastlina s celorobimi, črtalastimi ali jajčastimi listi in rumenimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Bupleurum

SSKJ²

prerásti -rástem in -rásem dov., prerásel in prerástel (á)
1. rastoč prekriti: bršljan je prerasel obzidje; trava je prerasla dvorišče / rano ji je prerasla kožica
2. z rastjo preseči: sin je prerasel očeta; jelka preraste smreko / publ. investicije so prerasle materialne možnosti; pren. v znanju je prerasel svojega učitelja
3. v zvezi z v doseči višjo stopnjo glede na intenzivnost, obseg: poznanstvo je preraslo v prijateljstvo; meddržavni spor je prerasel v vojno / bataljon je v kratkem času prerasel v odred
● publ. zborovanje je preraslo svoj informativni značaj je bilo več kot samo informativno; publ. te napake smo že prerasli teh napak ne delamo več; lansko obleko je že prerasla tako je zrasla, da ji obleka ni več prav

preráščen

-a -o:

z mahom preraščene skale

pšenica je preraščena s plevelom;

prim. prerasel

SSKJ²

preráščanje -a s (á)
glagolnik od preraščati: preprečiti divje preraščanje njiv; preraščanje obdelovalne zemlje z gozdovi / človekova želja po preraščanju samega sebe / preraščanje političnih idej v religijo

SSKJ²

preráščati -am nedov. (á)
1. rastoč prekrivati: lišaj prerašča drevo; cesto je začela preraščati trava / tanka kožica že prerašča rano
2. z rastjo presegati: otroci ga že preraščajo; smreke preraščajo drugo drevje / vrstnike je preraščal za pol glave; pren. dekle ga v vsem prerašča; dejal je, da se mora človek neprestano preraščati
● publ. ta akcija prerašča okvir organizacije ni omejena samo na organizacijo
3. v zvezi z v dosegati višjo stopnjo glede na intenzivnost, obseg: tesnoba v njem je preraščala v grozo; demonstracije preraščajo v oborožene spopade; nemiri so začeli preraščati v vseljudsko vstajo

SSKJ²

prerazdelítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prerazdeliti: prerazdelitev dohodkov; prerazdelitev sredstev v korist izobraževanja / ekspr. prerazdelitev pravic in oblasti med ženskami in moškimi

SSKJ²

prerazdelíti -ím dov., prerazdélil (ī í)
na novo razdeliti: prerazdeliti denar, dohodek, prispevke

SSKJ²

prerazdeljeváti -ujem nedov. (á ȗ)
na novo razdeljevati: prerazdeljevati denar, dohodek, sredstva

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prerazdrážen -a -o prid. (ā)
preveč razdražen: prerazdraženi živci / biti prerazdražen; prerazdražena žival

SSKJ²

prerazdráženost -i ž (ā)
stanje prerazdraženega: prerazdraženost živcev / prerazdraženost živali

SSKJ²

prerázen -zna -o prid. (ā)
knjiž., ekspr. zelo različen, mnogovrsten: cvetje preraznih oblik in barv

SSKJ²

prerazgrét -a -o prid. (ẹ̑)
preveč razgret, segret: prerazgret zrak; prerazgreta voda v kotlu / ekspr. prerazgreta domišljija

SSKJ²

prerazkóšen -šna -o prid.(ọ́ ọ̄)
preveč razkošen: prerazkošna oprema / prerazkošno kosilo

prerazkóšno

prisl.:

knjiga je prerazkošno opremljena

SSKJ²

prerazlíčen -čna -o prid. (í ī)
1. preveč različen: njeni nazori so prerazlični od njegovih / čutil je, da sta prerazlična
2. ekspr. zelo različen: vozovi so bili polni prerazličnih predmetov

SSKJ²

prerazlóčen -čna -o prid. (ọ́ ọ̄)
preveč razločen, jasen: glasovi so bili prerazločni

SSKJ²

prerazméščati -am nedov. (ẹ́)
na novo razmeščati: prerazmeščati predmete po policah / poveljnik je pred bojem prerazmeščal čete

SSKJ²

preraznovŕsten -tna -o prid. (ȓ)
preveč raznovrsten: članki v reviji so preraznovrstni; biti preraznovrstnega mnenja o čem
● ekspr. tam uspevajo preraznovrstne rastline zelo raznovrstne

SSKJ²

prerazporedítev -tve ž (ȋ) publ.
1. ponovna razporeditev: prerazporeditev prostorov / prerazporeditev delitve dohodka
2. premestitev na novo delovno mesto: delavec se ni strinjal s svojo prerazporeditvijo

SSKJ²

prerazporedíti -ím dov., prerazporédil; prerazporejèn (ī í)
na novo razporediti: prerazporediti pohištvo; avtor je moral gradivo prerazporediti / prerazporediti davčna bremena; prerazporediti denar, (proračunska) sredstva; enakomerno, ustrezno prerazporediti / prerazporediti delavce, zaposlene na druga delovna mesta / prerazporediti vojaške sile

SSKJ²

prerazporêjati -am nedov. (é)
na novo razporejati: prerazporejati bogastvo; prerazporejati denar, (proračunska) sredstva; samostojno, samovoljno prerazporejati / prerazporejati delavce, zaposlene znotraj organizacije, podjetja

SSKJ²

prerazvít -a -o prid. (ȋ)
preveč razvit: posledice prerazvite civilizacije; ta otrok je duševno, telesno prerazvit za svojo starost

SSKJ²

prerazvrstítev -tve ž (ȋ)
ponovna razvrstitev: prerazvrstitev razstavnih predmetov

SSKJ²

prerêči -rêčem dov., prerêci prerecíte; prerékel prerêkla (é)
ekspr., z dajalnikom reči, izreči očitke, psovke: kaj vse je prerekla sosedi; vse sem mu prerekel, kar mi je prišlo na misel zelo sem ga ozmerjal, oštel
● star. kar stori, mu prerečejo negativno ocenijo; zastar. slab človek je, ki danes prereče, kar je včeraj rekel prekliče, zanika

SSKJ²

prerédčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
z redčenjem narediti, da rastline rastejo v večjih medsebojnih presledkih: preredčiti korenje; spomladi je treba pregosto rastoče rože preredčiti / preredčiti gozd

prerédčen

-a -o:

preredčene rastline je še okopal

SSKJ²

prerédek -dka -o prid.(ẹ́)
preveč redek: preredka jed / preredki zobje / preredki obiski

prerédko

prisl.:

preredko kaj posejati

SSKJ²

preredíti -ím dov., tudi prerédi; prerédil (ī í)
1. z rejo, krmljenjem povzročiti, da žival (pre)živi določen čas: prerediti živino čez zimo / ti travniki in pašniki lahko preredijo precej goveda
2. prehraniti, preživiti: s svojim delom za silo preredi družino

prerejèn

-êna -o:

deležnik od prerediti:

čez zimo prerejene ovce

ekspr.

preveč rejen, debel:

fant je prerejen

SSKJ²

prerèk -éka m (ȅ ẹ́)
star. prerekanje: zaradi takih prerekov lahko pride še do pravde

SSKJ²

preréka -e ž (ẹ̑)
1. prerekanje: prereke in spori
2. knjiž. razprava, razpravljanje: poznavalca literature sta začela prereko; prereke znanstvenikov

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prerékanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od prerekati: prerekanje trditev nasprotne stranke / knjiga je vzbudila veliko zanimanja in prerekanja / izzvati prerekanje; prerekanje z nasprotniki; prerekanje, prepir in pretep

SSKJ²

prerékati -am nedov. (ẹ̑)
1. pravn. zanikovati, ne priznavati: toženec prereka obdolžitev; prerekati nasprotnikove trditve; prerekati tožbeni zahtevek
2. zastar. oporekati, ugovarjati: sosed mu prereka / prerekati izvirnosti dela

prerékati se

medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro:

spet se prerekata

prerekajo se za nepomembne reči

/ včeraj se je prerekala z možem zaradi denarja

SSKJ²

prerés povdk. (ẹ̑)
ekspr., navadno okrepljen izraža obžalovanje, sprijaznjenje z danimi dejstvi: le preres je, da si tam sodniki razlagajo zakone po svoje; kar praviš, je res, še preres

SSKJ²

prerésen -sna -o prid.(ẹ́ ẹ̄)
preveč resen: preresen je za svoja leta / stvar je preresna, da bi jo smeli podcenjevati

prerésno

prisl.:

tega ne bi smeli jemati preresno

SSKJ²

preresníčen -čna -o prid. (ī)
ekspr. zelo resničen: resnična, preresnična zgodba

SSKJ²

prerešetáti -ám dov. (á ȃ)
1. agr. odstraniti pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: prerešetati žito / ovsene pleve je še enkrat prerešetal
2. ekspr. natančno proučiti, obdelati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresti: prerešetati načrt, predloge / na sestanku so prerešetali vse kandidate in izbrali najboljšega / prerešetali so vsako novico se pogovorili o njej
3. ekspr. premisliti: v mislih je še enkrat prerešetal njun pogovor / vedno je vse dobro prerešetal, preden je kaj naredil
4. ekspr. prestreliti na več mestih: prerešetali so mu obe nogi; prerešetati z brzostrelko / prerešetati s kroglami / rafal je prerešetal sovražno letalo
● ekspr. to ti bom prerešetal kosti zelo te bom pretepel; ekspr. ko ga ni bilo doma, so mu prerešetali stanovanje preiskali, pregledali

prerešetán

-a -o:

od vseh strani prerešetan problem

našli so samo prerešetano in krvavo obleko

pospraviti prerešetano žito

bil je ves prerešetan od krogel

SSKJ²

prerešetávati -am nedov. (ȃ)
1. agr. odstranjevati pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: več ur so prerešetavali žito
2. ekspr. natančno proučevati, obdelovati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresati: prerešetavati nove predloge; večkrat so prerešetavali njegov problem / prerešetavali so kandidate, pa se niso mogli odločiti, katerega bi izbrali / dolgo so prerešetavali vsako novico se pogovarjali o njej
3. ekspr. premišljevati: v mislih je prerešetaval njun pogovor

SSKJ²

preréven -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
preveč reven: prereven je, da bi si lahko to kupil / dežela je bila takrat še prerevna za življenje

SSKJ²

prerèz -éza m (ȅ ẹ́)
1. slika, predstavljajoča telo, kakršno je v ravnini, ki gre skozenj: narisati prerez jabolka; prerez kože, kruha; oblika, površina prereza / navpični, prečni, vzdolžni prerez; pravokotni, trikotni prerez / slika predmeta v prerezu
♦ geol. geološki prerez ki kaže geološko zgradbo
2. pregled: podati prerez društvenega dela; prerez skozi novejšo slovensko liriko / program prireditve je prerez najboljšega
3. glagolnik od prerezati: pri prerezu se mu je palica razklala

SSKJ²

prerézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z rezanjem narediti dva dela: prerezati hlebec, palico; polo prerezati čez polovico; prerezati s škarjami, z nožem; po dolgem, prečno prerezati kaj; pren. krik prereže zrak
2. narediti rez po čem: prerezati kožo, papir; pri rezanju kruha je prerezal mizo; prerezati si dlan; prerezati si žile usmrtiti se, poskusiti se usmrtiti s prerezom žil / prerezati komu vrat
3. ekspr. ustaviti, prekiniti: oče je odločno prerezal prošnje otrok; osorno mu prereže ugovor / s tankim piskom je prerezal trušč / krik, žvižg prereže nočni mir; šolski zvonec nenadoma prereže tišino
● ekspr. potok nato prereže travnik in se izliva v reko preseka; ekspr. ptič je prerezal zrak hitro zletel skozi zrak; publ. po slavnostnem govoru je župan prerezal trak, vrvico s tem dejanjem je simbolično odprl kaj

prerézan

-a -o:

prerezana vrv

strmina, prerezana s hudourniškimi grapami

prerezan hlebec kruha

♦

obrt. plašč je v pasu prerezan krojen tako, da je v pasu sešit

SSKJ²

prerézavka in prerezávka -e ž (ẹ́; ȃ)
nar. trta, ki se ji pri obrezovanju pustijo samo šparoni:

SSKJ²

prerézek -zka -o prid. (ẹ́)
1. preveč rezek: premočna in prerezka svetloba mu je škodovala / to je prerezko govorjenje
2. ekspr. zelo rezek: rezka, prerezka svetloba

prerézko

prisl.:

prerezko je zagovarjal svoje nazore

SSKJ²

prerézen -zna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na prerez: prerezna ploskev / prerezni prikaz kake dejavnosti na razstavi pregledni
● knjiž. pisatelj popisuje prerezne ljudi povprečne

SSKJ²

prerigólati -am dov. (ọ̑)
agr. z rigolanjem prerahljati zemljo: prerigolati vinograd; prerigolati štirideset centimetrov globoko

SSKJ²

preríja -e ž (ȋ)
obširen travnat svet z visoko travo v Severni Ameriki: loviti živali v preriji / ameriške, kanadske prerije

SSKJ²

preríjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prerijo: visoka prerijska trava / bil je prerijski lovec; prerijski požar
♦ zool. prerijski pes večji rdečkasto rjav glodavec, ki živi v srednjem delu Severne Amerike, Cynomys; prerijski volk kojot

SSKJ²

preríniti -em dov. (í ȋ)
narediti, povzročiti, da pride kaj skozi kaj ozkega, ovirajočega: preriniti čoln skozi brzico / luknja je tolikšna, da bi lahko prerinil svoje suho telo skoznjo

preríniti se

s težavo priti skozi kaj ozkega, ovirajočega:

med mizami se je prerinil do nje

prehod je ozek, da se komaj prerineš skozenj

/ preriniti se skozi gnečo, v avtobus; preriniti se v prvo vrsto, naprej; pren. preriniti se skozi težave

●

ekspr. preriniti se skozi vojno, zimo (s težavo) jo preživeti

ekspr.

s težavo priti kam, doseči kaj:

komaj se je prerinil do sedmega razreda

prerinil se je na tretje mesto

/ preriniti se na dober položaj, naprej

/ ta popevka se je prerinila v evropsko popevkarsko glasbo

SSKJ²

prerís -a m (ȋ)
1. glagolnik od prerisati: pri prerisu je pozabil izdelati del oblačila
2. izdelek, ki nastane pri prerisovanju: preris je izdelan zelo natančno

SSKJ²

prerísati -ríšem dov. (ȋ)
narisati sliko slike: prerisati karto, skico
// z risanjem prenesti na papir, tablo: portal je hotel takoj prerisati
// prenesti z originala, predloge, navadno skozi prozoren papir: učenec je risbo prerisal

prerísan

-a -o:

prerisan zemljevid

●

ekspr. pobočje je prerisano s sledovi smuči na njem so vidni sledovi smuči

SSKJ²

prerisávanje -a s (ȃ)
prerisovanje: vaje v prerisavanju

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prerisávati -am nedov. (ȃ)
prerisovati: pokrajine je prerisaval z razglednic

SSKJ²

prerisoválec -lca [prerisovau̯ca tudi prerisovalca] m (ȃ)
kdor prerisuje: prerisovalci posameznih umetnin

SSKJ²

prerisoválen -lna -o prid. (ȃ)
ki se uporablja za prerisovanje: prerisovalni papir

SSKJ²

prerisovánje -a s (ȃ)
glagolnik od prerisovati: prerisovanje načrtov

SSKJ²

prerisováti -újem nedov. (á ȗ)
risati sliko slike: prerisovati načrt; pokrajino je prerisoval z razglednic / prerisovati kaj v pomanjšanem merilu
// z risanjem prenašati na papir, tablo: prerisovati antično arhitekturo
// prenašati z originala, predloge, navadno skozi prozoren papir: učenci prerisujejo risbe

SSKJ²

preríti -ríjem dov., preríl in prerìl (í ȋ)
z ritjem priti skozi kaj ovirajočega: žival se kupu peska ni ognila, ampak ga je prerila / ekspr. palec mu je preril čevelj, tako da se je videla luknja
// s premikanjem sem in tja narediti rove, navadno po večji površini: krt je preril cel vrt / ekspr. nič ne boste našli, pa če vse prerijete preiščete

preríti se

s težavo priti skozi kaj ovirajočega:

komaj se je preril skozi gnečo

težko se je prerila skozi odprtino v ograji

prerila se je v ospredje dvorane, da bi bolje slišala

pren. preriti se skozi težave

●

ekspr. za vsak izpit se je moral preriti skozi goro knjig s težavo jih prebrati, preštudirati

ekspr. kljub oviram priti kam: po strmi stezi so se prerili na vrh; pren. precej časa je potreboval, da se je preril do tega spoznanja

ekspr.

s težavo priti kam, doseči kaj:

sčasoma se je preril do dobre službe

rada bi se prerila v boljšo družbo

/ vi se lahko še prerijete naprej

ekspr.

(s težavo) se preživeti:

kakor vidiš, sem se preril

/ se bomo že kako prerili čez zimo

prerít

-a -o:

zemlja je prerita s krtovimi rovi

SSKJ²

prerívanje -a s (í)
glagolnik od prerivati: prerivanje stolov in miz / ne mara hrupa in prerivanja / prerivanje za materialne koristi

SSKJ²

prerívati1 -am nedov. (í)
porivati sem in tja: prerival je prazno posodo po mizi; prerivati zaboje

prerívati se

s težavo se premikati skozi kaj ozkega, ovirajočega:

dolgo so se prerivali skozi vrata

/ brezobzirno se prerivati iz dvorane, mimo česa; težko se je bilo prerivati skozi gosto grmovje; prerivati se med množico

/ v trolejbusu so se prerivali, da je izgubil še nekaj gumbov gnetli

/ ekspr. voda se preriva med skalami

ekspr.

prizadevati si dobiti kaj, priti do česa:

otroci so se prerivali za bonbone

prepirati se, prerekati se: dolgo sta se prerivala, dogovorila pa se nista nič / sosedje se pogosto prerivajo zaradi poti

preriváje

živali so prerivaje se in preskakujoč druga drugo silile iz hleva

prerivajóč

-a -e:

hotela je k vratom, prerivajoč se skozi množico

prerivajoči se ljudje

SSKJ²

prerívati2 -am nedov. (í)
s premikanjem sem in tja delati rove, navadno po večji površini: vsako leto so mu krti prerivali travnik

SSKJ²

prerjavéti -ím dov. (ẹ́ í)
zaradi rjavenja dobiti luknjo, luknje: ograja je prerjavela

prerjavèl

in prerjavél -éla -o:

prerjavele cevi

SSKJ²

prerobàt -áta -o prid. (ȁ ā)
preveč robat: biti prerobat / prerobato govorjenje

SSKJ²

preročánstvo -a s (ȃ)
knjiž. prerokba: njene besede je imel za preročanstvo

SSKJ²

preróčba -e ž (ọ̑)
zastar. prerokba: bil je prepričan, da se bo ta preročba uresničila

SSKJ²

preročíšče -a s (í)
pri nekaterih narodih, nekdaj svetišče, kjer svečenik v imenu božanstva izreka prerokbe: iti v preročišče po odgovor / delfsko preročišče / vprašati preročišče za nasvet

SSKJ²

preròd -óda m (ȍ ọ́)
1. sprememba v bistveno boljše, bolj sposobno za življenje: njegov duševni prerod; ekonomski prerod države; prerod naroda / (slovenski narodni) prerod gibanje ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja za nastanek, uveljavitev celovite slovenske kulture, zlasti literature
2. biol. zaporedno, pravilno menjavanje spolnega rodu z nespolnim: prerod pri klobučnjakih

SSKJ²

preróden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na prerod: prerodni procesi v kaki družbi / prerodna doba / Linhart in drugi prerodni pisatelji

SSKJ²

prerodítelj -a m (ȋ)
kdor si prizadeva za prerod česa: narodni preroditelji / dela Valentina Vodnika in drugih naših preroditeljev

SSKJ²

prerodíteljski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na preroditelje: v takratni umetnosti je on opravil preroditeljsko nalogo / Zoisova preroditeljska miselnost

SSKJ²

prerodítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od preroditi: preroditev države, naroda

SSKJ²

prerodíti -ím dov., preródil (ī í)
narediti, povzročiti, da postane kaj bistveno boljše, bolj sposobno za življenje: poskušal je preroditi stari svet; pomlad je prerodila zemljo; zemlja se je prerodila; računal je, da se bo v novem kraju prerodil; bilo mu je, kakor da bi se prerodil
● ekspr. v planinah sem se kar prerodil postal bolj zdrav, se boljše počutil

prerodíti se

ekspr.

pojaviti se znova, drugače:

Tak pevec se trudi, samoten živi, se v slavi, ko zgrudi ga smrt, prerodi (F. Prešeren)

prerojèn

-êna -o:

čuti se prerojenega

prerojena država, narava

bil je kakor prerojen

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prerogatív -a m (ȋ)
knjiž. posebna pravica, ugodnost: doseči več prerogativov

SSKJ²

prerogatíva -e ž (ȋ)
1. knjiž. posebna pravica, ugodnost: ne dovoliti gospodarskih in političnih prerogativ središča; to je prerogativa abonentov
2. pravn. izključna, posebna pravica, ki jo ima kdo glede na svoj položaj, funkcijo: vladarske prerogative; pomilostitev je prerogativa predsednika države

SSKJ²

prerojênje -a s (é)
glagolnik od preroditi: narodno prerojenje; politično prerojenje države

SSKJ²

prerojeválen -lna -o prid. (ȃ)
ki preraja: prerojevalna moč zdravega planinstva

SSKJ²

prêrok -óka m (é ọ́)
1. kdor vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa: prerok in njegove prerokbe / prerok boljših časov napovedovalec
● ekspr. pastirji so navadno dobri vremenski preroki dobro napovedujejo vreme; ekspr. ali misliš, da bodo zmagali? Težko je biti prerok težko je napovedati; nihče ni prerok v domovini v domačem kraju, domači deželi se človek težko uveljavi, doseže priznanje
♦ rel. prerok v stari zavezi kdor pod božjim vplivom opominja ljudstvo, vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa; prerok Jeremija
2. star. kdor razširja, uči kak nauk: ne poslušaj teh prerokov; biti prerok novih idej glasnik / po deželi so hodili krivi preroki

SSKJ²

prerókba -e ž (ọ̑)
kar kdo prerokuje: ta prerokba se je uresničila; verjeti prerokbam; dvoumne prerokbe / ekspr. prerokba, da bo film dobil nagrado napoved

SSKJ²

prerókinja -e ž (ọ̄)
ženska, ki vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa: judovski preroki in prerokinje; poslušal jo je kakor prerokinjo / dobra prerokinja si bila

SSKJ²

prerókov -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na preroka: prerokove besede / kot vzklik pri prerokovi bradi

SSKJ²

prerokoválka -e [prerokovau̯ka tudi prerokovalka] ž (ȃ)
vedeževalka: prerokovalka je gledala v karte in govorila; iti k prerokovalki

SSKJ²

prerokovánje -a s (ȃ)
glagolnik od prerokovati: prerokovanje prihodnosti / prerokovanje iz kave, zvezd / prerokovanje vremena za teden naprej / prerokovanje se je izpolnilo prerokba
♦ rel. apokaliptična prerokovanja

SSKJ²

prerokováti -újem nedov. in dov. (á ȗ)
vnaprej pripovedovati potek, pojavitev česa: vse se je uresničilo, kar je prerokoval / prerokovati komu srečo, usodo; prerokovati iz kart, kave, zvezd vedeževati / prerokovala mu je prihodnost / prerokovali so mu lepe uspehe napovedovali; pren., ekspr. srce ji je prerokovalo, da se bo vrnil
♦ rel. pod izrednim božjim vplivom vnaprej pripovedovati potek, pojavitev česa

prerokován

-a -o:

prerokovani hudi časi so prišli

prerokovana usoda se ni izpolnila

tako je bilo prerokovano

SSKJ²

prerómati -am dov. (ọ̑)
ekspr. prepotovati, prehoditi: preromal je skoraj pol sveta / preromal je dolgo vrsto stopnic in hodnikov / torba je preromala dolgo pot, preden se je vrnila k lastniku

SSKJ²

preróški -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na preroke ali prerokovanje: ima preroški dar; preroške besede

preróško

prisl.:

preroško izrečene besede

SSKJ²

preróškost -i ž (ọ̑)
1. lastnost, značilnost preroškega: preroškost njegovih besed
2. sposobnost za prerokovanje: čudili so se, od kod njegova preroškost

SSKJ²

preróštvo -a s (ọ̑)
knjiž. prerokba: njegovo preroštvo se je uresničilo

SSKJ²

prerumèn -êna -o prid. (ȅ é)
preveč rumen: prerumena barva obleke / knjiž. prerumen je še za to premlad, premalo izkušen

SSKJ²

prerúšiti -im, in prerušíti in prerúšiti -im dov. (ú ȗ; ī ú)
zastar. pretrgati, prekiniti: prerušiti molk; krik je prerušil tišino / govor so prerušili z navdušenim ploskanjem

prerúšen

-a -o:

prerušen molk

razvoj je bil s tem prerušen

SSKJ²

presàd -áda m (ȁ á)
1. presaditev: pripraviti drevesa za presad / uspešen presad mozga
2. nar. sadike (zelja): pridelati, saditi presad

SSKJ²

presádek -dka m (ȃ)
med. kar je presajeno: presadek se je lepo prijel; kostni presadek

SSKJ²

presáden1 -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na presad, presaditev: presadna priprava
♦ med. presadna koža

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

presáden2 -dna -o prid. (ā)
ki se da presaditi: presadna rastlina

SSKJ²

presadítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od presaditi: presaditev sadik / presaditev kostnega mozga, organa / presaditev prizorišča v domače okolje / vzorna presaditev dela v slovenščino / presaditev bakterij

SSKJ²

presadíti -ím dov., presádil (ī í)
1. izkopati rastlino in jo drugam vsaditi: presaditi okrasni grm; vrtnar je hruško presadil v boljšo zemljo / spomladi je presadila vse lončnice; pren. starega človeka ni mogoče presaditi v tuje okolje
2. med. narediti, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem: presaditi ledvico, kostni mozeg, organ; presaditi kožo z nadlakti na obraz; uspešno presaditi srce
3. ekspr. prestaviti: presaditi mejnik / prevajalec je dogajanje komedije presadil v slovensko okolje
● ekspr. njihove dobre izkušnje bi morali presaditi k nam prenesti; knjiž. presaditi roman iz angleščine v slovenščino prevesti
♦ obrt. presaditi kruh dati kruh iz ene etaže pekovske peči v drugo ali na drugo mesto v isti etaži

presajèn

-êna -o:

presajena koža

živeti s presajeno ledvico

presajena rastlina dobro raste

SSKJ²

presáhel -hla -o [presahəu̯] prid. (á)
ki je navadno krajši čas brez vode: presahli studenci / presahla struga; pren., ekspr. njegova nikoli presahla delovna vnema

SSKJ²

presahnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od presahniti: presahnitev studenca

SSKJ²

presahníti in presáhniti -em dov. (ī á)
1. navadno za krajši čas postati suh, brez vode: to jezero vsako leto presahne; mlaka je presahnila / studenec je presahnil
// navadno za krajši čas izginiti, zlasti zaradi suše: voda v potoku poleti skoraj popolnoma presahne
♦ agr. kravi je presahnilo mleko krava nima več mleka
2. ekspr. izginiti, izgubiti se: misel na to ni nikdar presahnila / reka ljudi in avtomobilov je zvečer presahnila / beseda mu je nenadoma presahnila nenadoma je umolknil
● ekspr. solze so ji presahnile prenehala je jokati

presáhnjen

-a -o:

presahnjen izvir

/ toliko je zemlja že presahnjena, da se lahko orje osušena

SSKJ²

presájanje -a s (á)
glagolnik od presajati: presajanje sadik / presajanje otrok iz enega okolja v drugo / presajanje ledvic, srca / presajanje tujih umetnin v domačo besedo

SSKJ²

presájati -am nedov. (á)
1. izkopavati rastline in jih drugam vsajati: presajati mlada drevesa, solato / presajati lončnice
2. med. delati, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem: uspešno presajati kosti, ledvice, srca
3. ekspr. prestavljati: presajal je otroka s stolčka na gugalnico in nazaj; kaj se boš presajal po sobi, kakega dela se loti / zgodbe je prirejal in jih presajal v domače okolje
● ekspr. presajati tuje izkušnje v naše razmere prenašati; zvečer je presajal motike in sekire jih snemal in ponovno nasajal; knjiž. presajati iz nemščine v slovenščino prevajati

SSKJ²

presajênka -e ž (é)
agr. presajena rastlina: presajenka začne kmalu poganjati nove korenine

SSKJ²

presajeválec -lca [presajevau̯ca] m (ȃ)
kdor presaja: presajevalec rož
● knjiž. presajevalec grških pesmi v slovenščino prevajalec

SSKJ²

presajevánje -a s (ȃ)
glagolnik od presajevati: presajevanje kaktusov, lončnic, sobnih rastlin; lopatica za presajevanje sadik / presajevanje delov človeškega telesa, organov; tehnike presajevanja; tkiva za presajevanje

SSKJ²

presajeváti -újem nedov. (á ȗ)
presajati: rastlin ni treba presajevati vsako leto / presajevati ledvico

SSKJ²

presám -a -o prid. (ȃ á)
knjiž., ekspr. zelo sam, osamljen: počutil se je presamega

SSKJ²

presamévati -am dov. in nedov. (ẹ́)
v samevanju prebiti, preživeti: presamevala je sobotne in nedeljske večere / ekspr. zaradi svoje bolezni mnogo presameva sameva

SSKJ²

presamotáriti -im dov. (á ȃ)
v samotarjenju prebiti, preživeti: bala se je, da bo morala starost presamotariti / ekspr. kot otrok je mnogo presamotaril samotaril

SSKJ²

presamôten -tna -o prid. (ó)
preveč samoten: presamotna in prevelika hiša / presamoten kraj / ekspr. presamoten človek

presamôtno

prisl.:

presamotno živeti

/ v povedni rabi tukaj je presamotno

SSKJ²

presamozavésten -tna -o prid. (ẹ̄)
preveč samozavesten: presamozavesten človek / presamozavestno vedenje

SSKJ²

presanjáriti -im dov. (á ȃ)
ekspr. v sanjah, sanjarijah prebiti, preživeti: večere je presanjaril / ure in ure je presanjarila sanjarila

SSKJ²

presánjati -am dov. (á)
ekspr. v sanjah prebiti, preživeti: v nekaj sekundah presanja človek dolge prizore / presanjati dan, pomlad / knjiž. koliko so presanjali o svobodi sanjali
● knjiž., ekspr. vse to sem že presanjal premislil

SSKJ²

presánkati -am dov. (ȃ)
sankajoč se opraviti kako pot: ekipe so presankale progo štirikrat

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prescáti -ščíjem tudi -ščím dov., preščíj preščíjte tudi preščì preščíte; prescál (á í, í)
vulg. premočiti s sečem: prescati plenice

prescán

-a -o:

prescana žimnica

SSKJ²

preséčen -čna -o prid. (ẹ̑)
geom. nanašajoč se na presek: presečna ravnina / presečni lik presek
♦ mat. presečna množica množica elementov, ki so skupni vsem upoštevanim množicam

SSKJ²

preséči1 -séčem dov., preséci presecíte; presékel presékla (ẹ́)
star. presekati: preseči žico

SSKJ²

preséči2 -séžem dov., presézi presézite; preségel preségla; nam. preséč in presèč (ẹ́)
1. pojaviti se nad določeno stopnjo, mero: sestavek je presegel navadno dolžino; dnevna temperatura je presegla trideset stopinj Celzija / trpljenje je preseglo meje človeške vzdržljivosti
// zvečati se, izboljšati se nad določeno stopnjo, mero: današnji obisk predstave je presegel včerajšnjega
2. opraviti, izpolniti več, kot je določeno: preseči normo; preseči planirani izvoz za tri odstotke / preseči odobreni kredit
♦ šport. preseči rekord doseči v kaki športni disciplini boljši rezultat, kot je bil dosežen pred tem
// narediti, da se kaj pojavi nad določeno stopnjo, mero: voznik je presegel dovoljeno hitrost / preseči pooblastila
3. postati boljši, uspešnejši od koga: kmalu je presegel vse sošolce / doseči in preseči koga v znanju; knjiž. prizadeval si je, da bi se presegel
4. knjiž. z napredovanjem priti do prepričanja, da kaj ni več primerno, ustrezno: to politično koncepcijo smo že presegli
● publ. kongres je presegel vsa pričakovanja uspeh kongresa je bil zelo velik; s to knjigo je avtor presegel vse prejšnje ta knjiga je boljša kot vse prejšnje

preséžen

-a -o:

plan je bil presežen

zastarele in že presežene metode

SSKJ²

presečíšče -a s (í)
geom. točka, v kateri se sekata dve črti ali črta in ploskev: presečišče parabole s premico / presečišče dveh smeri; pren. na tem ozemlju je presečišče evropskih nasprotij

SSKJ²

preséčnica -e ž (ẹ̑)
geom. premica, ki seka krivuljo ali ploskev v dveh točkah; sečnica1: presečnica in dotikalnica

SSKJ²

presedán -a m (ȃ)
publ. ravnanje, postopek kot zgled, potrdilo za (poznejša) podobna ravnanja, postopke; precedens: ustvariti presedan / dogodek brez presedana

SSKJ²

presédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od presedati: presedanje učencev / na postaji so poskušali s presedanjem zabrisati sled za seboj / opazili so njegovo nemirno presedanje

SSKJ²

presédati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄)
1. povzročati, da seda kdo drugam: razrednik je pogosto presedal učence; presedali so se na sonce; star. presedali so z vrta v sobo
2. med potovanjem hoditi z enega prevoznega sredstva na drugo: presedali smo na več postajah
3. knjiž. sedeč preživljati: vse popoldneve preseda na vrtu / ekspr. dolge ure preseda pri knjigi bere, študira
4. nav. 3. os., nav. ekspr., z dajalnikom biti neprijeten, zoprn: negotovo čakanje mu preseda; pijača mi že preseda; vse mu je že presedalo; enolično življenje mu je začelo presedati / ta sitnež mi preseda s svojimi pripombami

presédati se

nekoliko se dvigati in spet sedati:

pogledoval je k vratom in se presedal

presedal se je po fotelju, da bi mu bilo čim udobnejše

SSKJ²

presédavka -e ž (ẹ́)
nar. drobna hruška rumene barve in trpkega okusa: mediti presedavke

SSKJ²

presedéti -ím dov. (ẹ́ í)
sedeč prebiti, preživeti: po več ur dnevno je presedel na klopi; nepremično je presedel celo uro / popoldne je presedela pri frizerju; ekspr. ure in ure je presedel pri knjigah bral, študiral / ekspr. več let je presedel v zaporu prebil, preživel
● ekspr. presedeti kazen prestati

presedèn

-êna -o

deležnik od presedeti:

ure, presedene na sestankih

knjiž.

poškodovan od sedenja:

preseden naslanjač

SSKJ²

presedévati -am nedov. (ẹ́)
sedeč preživljati: vse popoldneve je presedeval v naslanjaču / ekspr. cele noči presedeva pri knjigah bere, študira

SSKJ²

presedláti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. prestopiti, preiti: presedlati z ene fakultete na drugo; presedlati v drug poklic / presedlati med pilote / presedlal je na cenejši avtomobil kupil je cenejši avtomobil, kot ga je imel do zdaj / hitro je presedlal na drug pogovor
● presedlati konja zamenjati mu sedlo

SSKJ²

presedljáj -a m (ȃ)
preval2, prelaz: hiša stoji na presedljaju

SSKJ²

presèg -éga m (ȅ ẹ́)
glagolnik od preseči presežem: preseg norme

SSKJ²

preséganje -a s (ẹ̄)
glagolnik od presegati: preseganje norm, planskih obveznosti / preseganje rekordov / preseganje samega sebe / gibanje za preseganje verskih in nacionalnih delitev

SSKJ²

preségati -am nedov. (ẹ̄)
1. pojavljati se nad določeno stopnjo, mero: članek presega navadno dolžino; globina ne presega dvajset metrov; poleti temperatura večkrat presega trideset stopinj Celzija je višja kot 30 °C / ta zahteva presega moje sposobnosti; naše želje presegajo to, kar lahko dobimo so večje kot to
// biti večji, boljši od določene mere: avtorjevo zadnje delo presega vsa prejšnja; današnji dobiček presega včerajšnjega
// biti večji, višji kot kaj drugega: ta gora presega vse druge v pogorju; ekspr. sošolce presega za celo glavo
2. opravljati, izpolnjevati več, kot je določeno: presegati norme, plan
// delati, da se kaj pojavlja nad določeno stopnjo, mero: presegati dovoljeno hitrost / presegati svoja pooblastila
3. biti boljši, uspešnejši od koga: ta športnik presega vse druge; duševno presegati / po marljivosti, v pridnosti, s pridnostjo presega svojega brata
4. knjiž. z napredovanjem prihajati do prepričanja, da kaj ni več primerno, ustrezno: zdaj presegamo takratna pojmovanja
● ekspr. to presega vse meje izraža nedopustnost česa; o tem ne bom govoril, ker presega okvir mojega predavanja to je več, kot se pričakuje v mojem predavanju
♦ ekon. povpraševanje presega ponudbo; filoz. presegati danost transcendirati

presegajóč

-a -e:

navadne meje presegajoči spori

tipalke, presegajoče dolžino trupa

SSKJ²

presegljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki se da preseči: presegljivo stanje

SSKJ²

presejálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na presejanje: presejalni test; preventivni presejalni pregled; presejalna metoda; presejalno merjenje mineralne kostne gostote

SSKJ²

presêjanje -a s (é)
preiskava za zgodnje odkrivanje bolezni in nepravilnosti pri ljudeh, živalih: uvesti organizirano mamografsko presejanje; metoda presejanja; program za presejanje raka materničnega vratu

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

presejáti -sêjem dov., presêj in presèj; presejál (á ȇ)
narediti, da pride kaj skozi sito: presejati moko, pesek; presejati kaj skozi zelo tanko sito / moko presejati v skledo; pren. cenzura je presejala članke; čas preseje, kar je vrednega, drugo pa prepusti pozabi

preseján

-a -o:

presejana moka

SSKJ²

presejeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na presejanje; presejalen: presejevalni program; presejevalno testiranje

SSKJ²

presèk -éka m (ȅ ẹ́)
1. slika, predstavljajoča telo, kakršno je v ravnini, ki gre skozenj: narisati presek jabolka; presek debla / letvice kvadratnega preseka; prečni presek kabla; vzdolžni presek ladje / dimnik s presekom dvesto kvadratnih centimetrov / na načrtu je ta del narisan v preseku
2. pregled: podati presek glasbenega ustvarjanja v zadnjih letih; petletni presek uvoza; presek skozi novejšo slovensko liriko
3. del gozda s posekanim drevjem v ozkem pasu; preseka: tu je bil nekdaj presek / gozdni presek
4. glagolnik od presekati: pri preseku palice je les počil
● na licih je imel nekaj prask, presekov pa ne ran, pri katerih je presekana koža
♦ fiz. presek količina, ki pove verjetnost za jedrsko reakcijo ali reakcijo med delci; geol. geološki presek ki kaže geološko zgradbo; geom. presek množica skupnih točk dveh tvorb; osni presek presek skozi os; mat. presek množic množica elementov, ki so skupni vsem upoštevanim množicam

SSKJ²

preséka -e ž (ẹ̑)
1. del gozda s posekanim drevjem v ozkem pasu: preseka se je že zarasla; na preseki je zagledal srno; rob preseke / voziti po preseki
2. zastar. prehod: pot drži skozi preseko med hribi; preseka med visokim skalovjem / steza zavije skozi preseko v ograji

SSKJ²

presékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s sekanjem narediti dva dela: kol je bil predolg, zato ga je presekal; presekati vrv, žebelj; presekati s sekiro; presekati palico na dvoje; po dolgem, prečno presekati; pren., ekspr. blisk preseka nebo
2. s sekanjem narediti odprtino, zarezo v kaj: s sekiro presekati led; po nesreči presekati parket / ostra črepinja mu je presekala podplat / padel je in si presekal ustnico
3. ekspr. preiti kaj navadno podolgovatega: tisti dan smo presekali ekvator / ladja preseka zaliv
4. nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj podolgovatega: tam cesta preseka železniško progo
// biti speljan, voditi čez kaj sploh: potok preseka travnik in se izliva v reko; nova sled je presekala snežno pobočje / nova cesta bo presekala njegovo kmetijo bo speljana tako, da jo bo delila na dvoje
5. ekspr. ustaviti, prekiniti: šefov nenadni prihod je presekal pogovore; presekal je njeno pritoževanje z nervoznim gibom / že vem, kaj hočeš, je presekal njegove besede / krik je presekal tišino
● ekspr. bolečina ji je presekala telo se je nenadoma pojavila v visoki stopnji, v močni obliki; ker se mu je mudilo, je presekal ovinek šel je po krajši poti, naravnost; ekspr. presekati komu pot preprečiti, onemogočiti mu prehod; preprečiti, onemogočiti uresničitev kakega dejanja; presekati stavo z udarcem roke razdeliti na dvoje podani roki pri stavi in s tem narediti stavo veljavno; ekspr. presekati gordijski vozel z odločnim, drznim posegom rešiti zapleteno, težko rešljivo zadevo ali vprašanje; presekati dolino s prekopom narediti po njej prekop
♦ gozd. presekati sestoj narediti v sestoju preseko; s sečnjo zelo preredčiti sestoj; mat. presekati razdeliti telo z ravnino; med. presekati z enkratnim udarcem z ostrim orodjem ločiti stik

presékati se

ekspr.

s sekanjem česa ovirajočega priti kam:

skozi goščavo smo se presekali do ceste

presékan

-a -o:

govoril je s presekanim glasom pretrganim

stava je presekana

zračnica je presekana deset centimetrov na dolgo

prisl.: presekano se zasmejati

SSKJ²

presekávati -am nedov. (ȃ)
1. s sekanjem delati dva dela: presekavati žeblje / presekavati žico
2. s sekanjem delati odprtine, zareze v kaj: s sekiro presekavati led
● ekspr. kaj bi mi zmeraj presekaval besede mi onemogočal povedati do konca; ekspr. gozdni mir je presekavalo oglašanje šoje prekinjalo

presekávati se

ekspr.

s sekanjem česa ovirajočega prihajati kam:

oddelek se je presekaval skozi džunglo k cesti

SSKJ²

presekováti -újem nedov. (á ȗ)
presekavati: presekovati žico

SSKJ²

preselítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od preseliti: prisilna preselitev / preselitev tiskarne / še dolgo po preselitvi se ni mogel navaditi novega kraja; preselitev v novo stanovanje

SSKJ²

preselíti -sélim dov. (ī ẹ́)
povzročiti, da kdo spremeni stalno ali začasno bivališče: preselili so jo v novo stanovanje; preseliti kaznjenca v druge zapore; med vojno so nasilno preselili obmejne prebivalce / preseliti otroka v večjo sobo / zvečer so goste z vrta preselili v sobo
// povzročiti, da kaj spremeni svoje stalno mesto: preseliti knjige v nove prostore; preseliti rastlino na drugo gredo; vzgojni zavod so preselili v sosednji kraj

preselíti se

spremeniti stalno ali začasno bivališče:

prodal je hišo in se preselil

/ preseliti se iz Ljubljane v Kranj; mati se je preselila k poročeni hčeri; na starost se je preselil spet v domači kraj

/ preseliti se na drug oddelek; preseliti se v podstrešno sobo

/ divjad se je preselila drugam; pren. v mislih se je preselil v domačo hišo; preselimo se za trenutek v preteklost, za tristo let nazaj

spremeniti svoje stalno mesto: usnjarska šola se je preselila v novo poslopje; ekspr. slika se je z naslovne strani preselila na steno fantove sobe / promet se je takrat s cest preselil na železnico

●

ekspr. preiskali so klet, nato pa so se preselili na podstrešje so začeli preiskovati podstrešje; evfem. preseliti se na drugi svet, v večnost umreti; ekspr. del pridelka se je preselil v graščakovo kaščo je vzel, dobil graščak; trikrat preseliti se je enkrat pogoreti ob selitvah se pohištvo zelo poškoduje, uniči

preséljen

-a -o:

izseljeni in preseljeni ljudje

pohištvo je že preseljeno

SSKJ²

preselítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na preselitev: preselitveni stroški / okupatorjevi preselitveni načrti

SSKJ²

preséljenec -nca m (ẹ́)
kdor je preseljen ali se preseli: med vojno so tam naselili preseljence; vlak je bil poln bivših ujetnikov, pregnancev in preseljencev / vsak deveti prebivalec mesta je priseljenec ali preseljenec

SSKJ²

preseljeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na preseljevanje: nemška preseljevalna politika / omejiti komu preseljevalno pravico

SSKJ²

preseljevánje -a s (ȃ)
1. glagolnik od preseljevati: okupatorjevi načrti za množično preseljevanje prebivalstva / ob preseljevanju sem knjigo izgubil; ekspr.: naveličal se je potepanj in večnega preseljevanja ter šel v pokoj; dnevno preseljevanje iz vasi v mesto / nadzorovati preseljevanje divjih živali / preseljevanje narodov gibanje barbarskih plemen, ljudstev v Evropi od konca 4. stoletja do začetka 7. stoletja proti zahodu, jugu Evrope
● publ. junija se začne pravo preseljevanje narodov se začnejo množična turistična potovanja
2. v zvezi preseljevanje duš, zlasti v brahmanizmu, budizmu in pitagorejstvu prehod duše po smrti v drugo telo, živalsko ali človeško: verovati v preseljevanje duš

SSKJ²

preseljeváti -újem nedov. (á ȗ)
povzročati, da kdo spremeni stalno ali začasno bivališče: nemški okupator je preseljeval naše ljudi ob meji

preseljeváti se

spreminjati stalno ali začasno bivališče:

takrat se ljudje niso smeli preseljevati, kamor so hoteli

/ živali se preseljujejo, kadar jim zmanjka hrane

SSKJ²

présen -sna -o prid. (ẹ́)
1. ki ni kuhan; surov: presna krma za prašiče; to zelenjavo jedo presno; presno mleko, sadje / presno maslo
2. knjiž. svež: zaviti kaj v presne trtne liste; presno zelenje; to maslo ni več popolnoma presno / presne in konzervirane ribe; ker niso mogli pojesti vseh jabolk presnih, so jih sušili / rana je še presna
● star. presno testo nekvašeno testo; nar. presno zelje redkejša jed iz zelja in krompirja; sam.:, um. slika na presno freska

SSKJ²

presenéčati -am nedov. (ẹ́)
1. delati, povzročati, da se kdo zelo čudi: preseneča nas s svojimi odgovori; vsak dan ga je otrok presenečal z novimi besedami; prijetno presenečati / to me ne preseneča; upravičeno preseneča, da pisec tega dejanja ne omenja
2. delati, povzročati, da kaj doleti koga nepripravljenega: nič ga ne vznemirja in ne preseneča

SSKJ²

presenéčenje -a s (ẹ̑)
ugodno ali neugodno duševno stanje kot posledica kakega nepričakovanega predhodnega dejanja: ni skrival presenečenja, ko ga je zagledal med poslušalci; od presenečenja je obstal; novico je sprejel s presenečenjem; neprijetno, prijetno, veliko presenečenje; njegovo presenečenje je bilo videti resnično / doživeti presenečenje; pripraviti komu presenečenje / ekspr. prvo presenečenje je bilo že za njo / na njegovo presenečenje je bil rezultat pravilen; na presenečenje vseh je začela jokati
// kar povzroči tako stanje: njena zmaga je bila veliko presenečenje; doma jih je čakalo presenečenje; prirejal mu je presenečenje za presenečenjem
● publ. tekmovalec je poskrbel za presenečenje je nepričakovano zmagal; je bil nepričakovano premagan
♦ voj. mina presenečenja eksplozivni naboj, skrit v na videz nenevarnem predmetu

SSKJ²

presenéčenost -i ž (ẹ̑)
stanje presenečenega človeka: na njenem obrazu se je kazala presenečenost / opazil je mojo presenečenost presenečenje

SSKJ²

presenétiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi: s svojim ravnanjem je vse presenetil; presenetila ga je z dobrimi ocenami, novimi predlogi; neprijetno, prijetno presenetiti / vaš dopis nas je presenetil
2. evfem. zalotiti, ujeti: policisti so tatu presenetili pri kraji; mati ga je presenetila, ko je brskal po njenih predalih
3. narediti, povzročiti, da kaj doleti koga nepripravljenega: ko so se vračali domov, jih je presenetil dež; zgodnja zima jih je presenetila / nič nas ne sme presenetiti
● publ. moštvo je na tej tekmi presenetilo je zelo dobro igralo; je nepričakovano zmagalo

presenéčen

-a -o:

presenečen človek

pogledal je s presenečenim izrazom na obrazu

presenečen je obstal

biti neprijetno, prijetno, ekspr. rahlo presenečen

prisl.: presenečeno pogledati, vprašati

SSKJ²

presenetljív -a -o prid., presenetljívejši (ī í)
ki koga preseneti: presenetljiv odgovor; našli so presenetljivo rešitev; s presenetljivo preudarnostjo je upravljala tovarno
// ekspr. zelo velik: moštvo je doseglo presenetljiv uspeh; razlika med njima je presenetljiva

presenetljívo

prislov od presenetljiv:

presenetljivo je reagiral na njegove obtožbe

ekspr.

zelo:

vzpon na goro je bil presenetljivo lahek

presenetljivo strma pot

presenetljivo lepo je oblečena

sam.: nič presenetljivega se ni zgodilo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

presenetljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost presenetljivega: presenetljivost njegovega pesniškega jezika; presenetljivost odkritja

SSKJ²

preservatív in prezervatív -a m (ȋ)
tanka gumijasta prevleka za zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi, zanositvijo, navadno za moški spolni ud: seks brez preservativa

SSKJ²

presésti -sédem dov., stil. presèl preséla; nam. presést in presèst (ẹ́ ẹ̑)
1. povzročiti, da sede kdo drugam: razrednik ga je presedel za nekaj klopi naprej; presesti se k oknu; presedi se na sonce; star. presedli so izpod lipe v sobo
2. med potovanjem iti z enega prevoznega sredstva na drugo: v Ljubljani je presedel na dolenjski vlak; presesti se z vlaka na avtobus
3. nav. 3. os., nav. ekspr., z dajalnikom postati neprijeten, zoprn: čakanje jim je že presedlo / ta človek mi je presedel do grla

presésti se

nekoliko se dvigniti in spet sesti:

presesti se na stolu

nekajkrat se je nemirno presedel

SSKJ²

presèv -éva m (ȅ ẹ́)
knjiž. pojav, ki nastane pri presevanju svetlobe: raznobarvni presevi v megli

SSKJ²

presévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od presevati: rentgensko presevanje predmeta / presevanje značaja skozi opis

SSKJ²

presévati -am nedov. (ẹ́)
1. sijoč prihajati skozi plast česa: luč preseva skozi zavese; sonce preseva skozi meglo; pren. veselje je presevalo vso slavnost
// delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi: žarki presevajo rosne kaplje, oblake
// delati, povzročati, da svetloba prehaja skozi kaj: z žarki presevati papir
2. prepuščati svetlobo: papir preseva
3. ekspr. zaradi večje svetlosti biti viden skozi kaj: skozi meglico preseva modrina neba / skozi redke lase preseva rumenkasta koža; pren. iz njegovega pisma preseva sreča

presevajóč

-a -e:

presevajoča luč

presévan

-a -o:

presevani predmeti

SSKJ²

presévek -vka m (ẹ̑)
min. kar pri sejanju ostane na situ, mreži: količina presevka

SSKJ²

preséven -vna -o prid. (ẹ̄)
ki deloma prepušča svetlobo: presevna krošnja; presevna snov
● presevna svetloba svetloba, ki jo predmet prepušča

SSKJ²

presézati -am nedov. (ẹ̄)
presegati: to preseza moje moči / po izobrazbi ga preseza

SSKJ²

preséžek -žka m (ẹ̑)
količina, vrednost, za katero je presežena potrebna količina, mera: povečati presežek; nagrada za presežek dela; presežek gotovine v blagajni; pomanjkanje in presežek svetlobe / izvoz proizvodnih presežkov; tehnološki presežek presežek delovne sile zaradi naprednejše, izboljšane tehnologije; kdor zaradi spremembe zaposlitvenih potreb podjetja izgubi zaposlitev / iskati zaposlitev za presežek delovne sile
♦ ekon. presežek vsota, za katero so prihodki večji od odhodkov; proračunski presežek; tržni presežek količina blaga, ki ga ni mogoče prodati po določeni ceni

SSKJ²

preséžen -žna -o prid. (ẹ̄)
ki je čez potrebno stopnjo, mero: jarki, po katerih odteka presežna voda; skladišča za presežno žito
♦ ekon. presežni delovni čas čas, v katerem ustvari delavec presežni produkt, ki predstavlja čisti dobiček lastnika podjetja; presežni produkt produkt, ki ga delavec ustvari s presežnim delom; presežna vrednost; presežno delo delo, katerega produkti ne ostanejo delavcu; filoz. presežni svet transcendentni svet

SSKJ²

preséžnik -a m (ẹ̑)
jezikosl. oblika, ki izraža najvišjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova: pridevnik v presežniku; primernik in presežnik
● knjiž., ekspr. govoriti, pisati o čem v (samih) presežnikih zelo hvaliti; publ. Brazilija, dežela presežnikov ki ima kake stvari največje, v največji meri

SSKJ²

presíh -a m (ȋ)
glagolnik od presahniti: nenaden presih vode
● nar. iz presihov in požiralnikov zaudarja smrad iz plitvih vdolbin, v katerih voda polagoma presiha
♦ rad. začasna oslabitev sprejema zaradi sprememb v jakosti magnetnega polja

SSKJ²

presíhanje -a s (ī)
glagolnik od presihati: čas presihanja jezera / presihanje umetnikove ustvarjalne moči

SSKJ²

presíhati -am nedov. (ī ȋ)
1. navadno za krajši čas postajati suh, brez vode: to jezero presiha; vaške mlake so že presihale
// navadno za krajši čas izginjati, zlasti zaradi suše: poleti voda v potoku presiha
♦ agr. ob koncu brejosti kravi mleko presiha ima krava vedno manj mleka
2. ekspr. izginjati, izgubljati se: glasovi so nekaj časa naraščali in nato presihali / dobro razpoloženje že presiha

presihajóč

-a -e:

presihajoč potok

♦

geogr. presihajoči studenec studenec, ki v določenih časovnih presledkih izvira in presiha; presihajoče jezero jezero, ki nastane, ko voda preplavi kraško polje, in usahne, ko ta voda odteče

SSKJ²

presíja tudi présija -e ž (ȋ; ẹ́)
knjiž. prisila, pritisk: to je naredil pod presijo

SSKJ²

presijáti -síjem dov., presijál (á ȋ)
narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi: luč je presijala mrak; sonce je presijalo sobo, vodo; pren., ekspr. ta misel je vsega presijala; sonce naj duše presije
● ekspr. sonce samo poredko presije skozi oblake postane vidno

presiján

-a -o:

s sončnimi žarki presijana voda

SSKJ²

presíla -e ž (í) zastar.
1. premoč: narodnostni odpor proti presili nemščine
2. z rodilnikom prevelika količina, množina: presila tvoje žalosti kaže nespamet

SSKJ²

presílen -lna -o prid. (ȋ)
1. nav. ekspr. preveč močen: sunek je bil presilen / kanal se je zamašil, ker je bil naliv presilen
// preveč velik: napor je bil presilen
2. ekspr. zelo velik: govoril ji je o svoji presilni ljubezni / navdajajo ga presilna čustva zelo močna

presílno

prisl.:

presilno hrepeneti

SSKJ²

presíliti -im dov. (í ȋ)
knjiž. preobremeniti, preutruditi: presiliti koga z delom; presiliti živino; presiliti se z oranjem

presíljen

-a -o

deležnik od presiliti:

presiljena žival

zastar.

prenapet,

pretiran:

presiljen gib

/ presiljene podobe v pesmi; presiljeno odpovedovanje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

presilovít -a -o prid. (ȋ)
preveč silovit: presilovit in preenostranski napad; presilovit udarec
// ekspr. zelo silovit: obšlo ga je presilovito čustvo

presilovíto

prisl.:

presilovito udariti

SSKJ²

présing tudi pressing -a [présing-] m (ẹ̑)
šport., zlasti pri košarki napadalna obramba, pri kateri se s kritjem nasprotnih igralcev onemogoča uspešno podajanje in lovljenje žoge: igrati presing; s presingom zmanjšati razliko v koših; presing in conska obramba

SSKJ²

presíp -a m (ȋ)
knjiž., navadno v zvezi peščeni presip sipina: peščeni presipi ob morju

SSKJ²

presípanje -a s (ī)
glagolnik od presipati: pri presipanju je raztresla precej moke; prostor za presipanje rude

SSKJ²

presípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ)
s sipanjem spravljati kaj sipkega v drugo posodo: presipati moko iz vrečk v posodo; presipati žito / presipati pesek med prsti

SSKJ²

presipávati -am nedov. (ȃ)
s sipanjem spravljati kaj sipkega v drugo posodo: presipavati žito; zrnje je presipaval iz roke v roko

SSKJ²

presìt -íta -o prid. (ȉ ȋ)
preveč sit: presit otrok / ekspr. ti ljudje so presiti, da bi to lahko razumeli / ekspr. biti presit vsega dobrega

SSKJ²

presítost -i ž (í)
stanje presitega človeka: občutek presitosti / ekspr. to je povzročila presitost ljudi

SSKJ²

preskákati in preskakáti -skáčem, stil. preskákati -am dov., preskáčite, tudi preskákaj, tudi preskakájte (á á á; á)
s skakanjem prehoditi: z lahkoto je preskakal to razdaljo

preskákati se

in preskakáti se, stil. preskákati se

s skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju:

živali je spustil iz hleva, da bi se preskakale

SSKJ²

preskakovánje -a s (ȃ)
glagolnik od preskakovati: preskakovanje ovir / preskakovanje električnih isker / preskakovanje misli

SSKJ²

preskakováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s skoki prihajati čez kaj: na poti je moral preskakovati jarke; po dve stopnici je preskakoval; mladiči se preskakujejo in prekopicavajo
2. s skoki prehajati na druga mesta: preskakovati z drevesa na drevo, z veje na vejo / preskakovati z noge na nogo; pren. misli so mu preskakovale od bojev na dom
3. nav. ekspr., s predlogom spreminjati, menjavati predmet dela, delovanja: v pogovoru je hitro preskakoval z enega predmeta na drugega
4. nav. ekspr. večkrat ne upoštevati česa, kar bi glede na vrstni red moralo biti upoštevano: pri branju preskakovati strani, vrstice / pri prepletanju s trakom preskakovati po eno luknjico
● ekspr. njegov pogled je preskakoval z obraza na obraz pogledoval je zdaj tega zdaj onega
♦ šah. skakač lahko preskakuje figure; teh. električna iskra preskakuje med elektrodama svečke

preskakováje

stekla je po stopnicah, preskakovaje po tri hkrati

preskakujóč

-a -e:

teči po gozdu, preskakujoč korenine

otrok je bral knjigo, preskakujoč težja mesta

preskakujoč pomenek

SSKJ²

preskočíti -skóčim dov. (ī ọ̑)
1. s skokom priti čez kaj: preskočiti jarek, lužo, ograjo, več stopnic / konj je preskočil oje / ali boš preskočil to daljavo, višino; pren. umetnik je preskočil svoj čas
2. s skokom priti na drugo mesto: preskočiti s čolna na breg / preskočiti z noge na nogo / iskra je preskočila na zaveso; ogenj je preskočil na sosednjo streho; pren. bolezen je iz Azije preskočila v Evropo; misli so ji preskočile od moža na otroke
3. nav. ekspr., s predlogom spremeniti, menjati predmet dela, delovanja: opazil je njeno zadrego in preskočil na manj kočljiv problem; ker ni hotela govoriti o tem, je brž preskočila na druge reči / pil je vino, kasneje pa preskočil na žganje je začel piti žganje
4. nav. ekspr. ne upoštevati koga, ki bi glede na vrstni red moral biti upoštevan: omenila je vse, nikogar ni preskočila; pri branju seznama me je preskočil / pri nagrajevanju so ga preskočili / preskočil je dve strani in bral naprej; v pripovedovanju je znane stvari preskočil; uvod bralec lahko preskoči
● skakalec je preskočil druge za nekaj metrov skočil nekaj metrov dalj kot drugi; ekspr. pri napredovanju ga je preskočil mlajši kolega je napredoval prej kot on; ekspr. ta država je iz 19. stoletja preskočila v novi čas se je zelo hitro razvila; ekspr. preskočil je v nasprotni politični tabor prestopil; ekspr. preskočil je z očmi na drugega učenca pogledal je drugega učenca
♦ šah. skakač je preskočil figuro; šol. preskočiti razred napredovati v šoli naenkrat za dva razreda; šport. preskočiti konja, kozo

preskočíti se

knjiž.

s skokom se premakniti:

v suhi travi se je preskočila kobilica

preskočívši

zastar.:

planil je iz hiše, preskočivši tri stopnice

preskóčen

-a -o:

preskočene strani

SSKJ²

preskòk -óka in -ôka m (ȍ ọ́, ó)
glagolnik od preskočiti: zbrati moči za preskok jarka / preskoki razburkanih misli / za preskok v drug politični tabor je pričakoval nagrado / preskok iz stila v stil / preskok vrstice pri izpisovanju
● publ. opaziti preskok v kvaliteti storitev hitro izboljšanje; knjiž. jemati vzorce na preskok po naključnem izboru
♦ alp. preskok skok čez skalno ali ledeniško razpoko ali čez vrzel med skalnimi kladami; filoz. preskok kvantitete v kvaliteto po Heglu zakon, po katerem nastane sprememba kvalitete zaradi kopičenja kvantitativnih sprememb; jezikosl., lit. preskok nepovezanost, neskladnost v stavčni zvezi, včasih namerna; šport. preskok prehod čez telovadno orodje s skokom, pri katerem si telovadec med letom pomaga s hipno oporo na rokah; teh. potrebna napetost za preskok električne iskre

SSKJ²

preskóp -a -o stil. -ó in preskòp -ôpa -o prid. (ọ̑ ọ́; ȍ ó)
preveč skop: preskop človek; biti preskop / ekspr. preskopa zemlja / ekspr. preskopi podatki; poročilo je preskopo

preskópo

in preskopó in preskôpo prisl.:

preskopo opisovati

preskopo povedano

SSKJ²

preskŕba -e ž (ȓ)
1. glagolnik od preskrbovati ali preskrbeti: skrbeti za preskrbo prebivalstva; preskrba iz zraka; težave, zastoji v preskrbi / preskrba mesta s premogom; preskrba tržišča z južnim sadjem / njegova naloga je preskrba prostora za tovor
2. kar obsega vse potrebno za vsakdanje življenje: dobra, zadostna preskrba; povečati, zmanjšati obseg preskrbe; prevoz preskrbe / zagotovljena preskrba zlasti v vojnem času ki jo zagotovijo državni organi, da se življenjske potrebščine načrtno in enakomerno razdelijo med prebivalstvo

SSKJ²

preskŕben1 -bna -o prid. (ŕ r̄)
1. preveč skrben: njegovi starši so preskrbni; preskrbna mati ga ni pustila v družbo
2. ekspr. zelo skrben: žalovala je za svojim preskrbnim očetom

preskŕbno

prisl.:

preskrbno se oblačiti

SSKJ²

preskŕben2 -bna -o (ȓ)
pridevnik od preskrba: preskrbni stroški

SSKJ²

preskrbéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. biti uspešen v prizadevanju priti do česa: preskrbeti cvetje; preskrbeti komu delo, zaposlitev; vsem je preskrbel prenočišče; preskrbeti, kar je treba; preskrbeti si dovoljenje, vstopnice; preskrbeti si sadje za zimo / preskrbi nam vodnika; preskrbel si je človeka za spremstvo
2. narediti, da kdo dobi, kar potrebuje; oskrbeti: preskrbeti koga z denarjem; preskrbeti se za pot s hrano
3. narediti, da se kdo sam preživlja, vzdržuje: otroke je že preskrbel / star. preskrbeti hčer dati, oddati v zakon
● publ. prevod romana je preskrbel znani prevajalec roman je prevedel; zastar. ko je bil ranjen, so ga v lazaretu dobro preskrbeli oskrbeli; zastar. dobro si preskrbel zame poskrbel

preskrbljèn

-êna -o:

vsi njegovi otroci so preskrbljeni

biti za zimo dobro preskrbljen s premogom

ambulanta je preskrbljena z zdravili

za razvedrilo gostov je preskrbljeno

SSKJ²

preskrbljênost -i ž (é)
stanje preskrbljenega: jeseni je preskrbljenost najboljša; preskrbljenost tržišča; dobra preskrbljenost prebivalstva z mesom / materialna preskrbljenost otrok

SSKJ²

preskrbnína -e ž (ī)
nekdaj denarni prispevek za preživljanje: dobivati preskrbnino za starost; preskrbnina po padlem v vojni

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preskrboválec -lca [preskərbovau̯ca tudi preskərbovalca] m (ȃ)
oskrbovalec: to območje je glavni preskrbovalec evropskih držav s premogom

SSKJ²

preskrboválen -lna -o prid. (ȃ)
oskrbovalen: kraj ima pet prodajaln in preskrbovalni center; dobra preskrbovalna mreža / preskrbovalno oporišče čet v puščavi; vojaki so izpraznili sovražnikovo preskrbovalno skladišče
♦ rad. preskrbovalno območje območje, na katerem radijska ali televizijska postaja omogoča zadovoljiv sprejem

SSKJ²

preskrbovalíšče -a s (í)
oskrbovališče: vsa ta pokrajina je bila preskrbovališče za partizanske čete

SSKJ²

preskrboválka -e [preskərbovau̯ka tudi preskərbovalka] ž (ȃ)
oskrbovalka: kmetijske zadruge naj bi bile glavne preskrbovalke pridelkov

SSKJ²

preskrboválnica -e ž (ȃ)
knjiž. podjetje, ustanova za oskrbovanje s potrošnimi dobrinami: ustanoviti preskrbovalnico

SSKJ²

preskrbovalnína -e ž (ī)
knjiž. oskrbnina: majhna preskrbovalnina

SSKJ²

preskrbovánje -a s (ȃ)
glagolnik od preskrbovati: preskrbovanje prebivalstva z zelenjavo / naloga špedicije je tudi preskrbovanje tovorov za druga prevozniška podjetja

SSKJ²

preskrbováti -újem nedov. (á ȗ)
1. biti večkrat uspešen v prizadevanju priti do česa: preskrbovati ljudem zaposlitev / to podjetje preskrbuje menzi moko / agencija preskrbuje tudi zasebne sobe
2. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje; oskrbovati: preskrbovati koga z zelenjavo / preskrbovati planinsko kočo z živili / menza preskrbuje več ustanov s toplo malico / studenec je preskrboval vso vas z vodo; rastline se preskrbujejo s hranilnimi snovmi

SSKJ²

preskrômen -mna -o prid. (ó ō)
preveč skromen: preskromen človek; biti preskromen / ekspr. preskromen uspeh / ekspr. preskromna večerja

SSKJ²

preskus ipd. gl. preizkus ipd.

SSKJ²

preskúšnja -e ž (ȗ)
zastar. izpit: preskušnjo je naredil z odliko / stroge odvetniške preskušnje; sprejemna preskušnja; prim. preizkušnja

SSKJ²

preslàb -ába -o tudi -ó prid. (ȁ á)
preveč slab: preslaba cesta / preslaba letina / bolnik je preslab, da bi dočakal jutro

preslabó

tudi preslábo prisl.:

preslabo soditi koga

SSKJ²

preslabôten -tna -o prid. (ó)
preveč slaboten: preslaboten otrok; ni mogla vstati, ker je bila preslabotna / reka ima preslaboten padec
● knjiž., ekspr. beseda je preslabotna, da bi lahko izrazila to, kar čutijo to, kar čutijo, se ne da izraziti z besedami

SSKJ²

presládek stil. presladák presládka -o stil. -ó prid. (á ȃ á)
1. preveč sladek: ta kava je presladka / ekspr. njeno govorjenje je presladko, zato ji ne zaupam
2. ekspr. zelo sladek: presladko vince / presladki spomini / s presladkimi besedami ga je vabila / njene presladke oči zelo ljubeznive, prijetne

SSKJ²

presladkáti -ám dov. (á ȃ)
1. preveč sladkati: presladkati kavo
2. knjiž. prepojiti s sladkorjem: potresti jagode s sladkorjem, da se dobro presladkajo

SSKJ²

preslán -a -o stil. -ó prid. (ȃ á)
preveč slan: preslana jed

SSKJ²

preslaníniti -im dov. (í ȋ)
gastr. pretakniti s koščki slanine: preslaniniti meso

preslanínjen

-a -o:

preslaninjena divjačina

SSKJ²

preslásten -tna -o prid. (á)
ekspr. zelo slasten: preslastni sadeži; preslastna omaka / iz kuhinje se širi preslasten vonj

SSKJ²

presláven -vna -o prid. (á)
ekspr. zelo slaven: počastiti spomin preslavnega moža / priče preslavne preteklosti

SSKJ²

preslávljati -am nedov. (á)
zastar. slaviti, poveličevati: njihov spev ga časti in preslavlja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preslédek -dka m (ẹ̑)
1. prostor med bližnjima predmetoma: povečati presledek; presledek med hišami; presledki med številkami, vrstami / hodi hitreje, da ne bo presledka v koloni / svetilke so postavljene v določenih presledkih; veje so razvrščene v enakih presledkih
2. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava: za kongrese so bili določeni petletni presledki; presledki med udarci; po daljšem presledku se je spet oglasil pri njem / govoril je pol ure brez presledka neprenehoma / od streh je počasi, v presledkih kapalo; pregledovati kaj v rednih presledkih; učiti se v presledkih; publ.: letala vzletajo v presledkih petnajst minut vsakih petnajst minut; bil je predsednik od 1900 do 1920 s presledkom nekaj let razen
● z redkimi presledki mi je šlo zmeraj slabo skoraj zmeraj; gozdovi pokrivajo z majhnimi presledki ves tisti svet skoraj ves tisti svet
♦ adm. presledek razmik; arhit. stopniščni presledek večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest

SSKJ²

presléden -dna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. pretrgan, prekinjen, nepovezan: presleden razvoj

preslédno

prisl.:

ta roža cvete presledno

SSKJ²

presledíti -ím dov., preslédi in preslêdi; preslédil (ī í)
lov. prečkati sled: preslediti jelena
● knjiž. to vprašanje bo v podrobnosti mogoče preslediti, ko bo zbranega več gradiva raziskati

SSKJ²

preslédkast -a -o prid. (ẹ̑)
ki ima presledke: presledkasta živa meja / presledkasto pokanje v daljavi
♦ čeb. presledkasta zalega zalega, pri kateri so med zaleženimi celicami prazne celice

SSKJ²

preslédkoma prisl. (ẹ̑)
v presledkih: presledkoma je nalival kozarec z vinom; presledkoma se oglašati / na ograji so sedeli presledkoma

SSKJ²

preslédnica -e ž (ẹ̑)
tipka na računalniški tipkovnici, s katero se v besedilo vnese presledek: držati preslednico; pritisniti preslednico

SSKJ²

presléga -e ž (ẹ̑)
knjiž. del zemljišča, ki ni porasel; pleša: preslega na njivi
● knjiž. preslege na plašču obrabljena, natrgana mesta

SSKJ²

preslégan -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. obrabljen, natrgan: oblekel si je stare, preslegane hlače; preslegana preproga

SSKJ²

preslégast -a -o prid. (ẹ̑) knjiž.
1. obrabljen, natrgan: preslegast suknjič; starinska postelja je bila pokrita s preslegastim pregrinjalom
2. ki ima gola, neporasla mesta: preslegast travnik

SSKJ²

preslepáriti -im dov. (á ȃ)
ekspr. ogoljufati, prevarati: prepozno so spoznali, da jih je presleparil

preslepáriti se

s spretnostjo, zvijačnostjo priti kam:

ni hotela čakati v vrsti, ampak se je neopazno presleparila naprej

SSKJ²

preslepíti -ím dov., preslépi; preslépil (ī í)
1. ekspr. prevarati, ukaniti: dal se je preslepiti; spoznal je, da so ga preslepili; preslepiti nasprotnika; preslepil je svoje zasledovalce in ušel; preslepiti koga s prijaznimi besedami / to govorjenje je tudi njega preslepilo / preslepiti svojo voljo
2. slabš. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: menda jo je že čisto preslepil s svojim sladkim govorjenjem / vsi poznate njeno zvestobo, noben fant je ne preslepi
● star. sovraštvo me je preslepilo in planil sem nanj vzelo razsodnost, presojo

preslepljèn

-êna -o:

biti usodno preslepljen

SSKJ²

preslépljati -am nedov. (ẹ́)
1. ekspr. večkrat prevarati, ukaniti: na vse načine je preslepljal nasprotnika
2. slabš. pridobivati si ljubezensko naklonjenost koga: tako zapeljuje in presleplja moške

SSKJ²

préslica -e ž (ẹ́)
1. rastlina vlažnih tal s členastim votlim steblom in sivo zelenimi stranskimi poganjki v isti višini: s preslico zarasla njiva / čaj iz preslice
2. lesena priprava, na katero se pritrdi preja pri ročnem predenju: natakniti preslico na kolovrat; privezati prejo na preslico; presti na preslico, s preslico; lepo izrezljana preslica
♦ agr. preslica del stiskalnice iz navadno dveh pokončnih tramov, med katera se namesti vzvod; bot. njivska preslica

SSKJ²

présličen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na preslico: preslični čaj / preslična os

SSKJ²

preslíkanje -a s (ȋ)
glagolnik od preslikati: preslikanje veže / muzeju posoditi sliko za preslikanje / preslikanje prve množice v drugo

SSKJ²

preslíkati -am dov. (ȋ)
1. na novo poslikati, popleskati, navadno drugače: preslikati sobo
// um. čez obstoječo barvno plast nanesti novo barvo: preslikati oltarno podobo
2. narediti sliko slike, fotografije: izposodil si je fotografijo, da bi jo preslikal / preslikati pokrajino
3. mat. narediti sliko originala, na kateri si elementi originala in elementi slike ustrezajo po istem pravilu: funkcija preslika prvo množico v drugo

preslíkan

-a -o:

preslikana oljna slika

SSKJ²

preslikáva -e ž (ȃ)
1. slika slike, fotografije: preslikava originala
// um. barva, nanesena na prejšnjo barvno plast: sliko očistiti preslikav
2. mat. slika originala, na kateri si elementi originala in elementi slike ustrezajo po istem pravilu: to je preslikava one množice
3. glagolnik od preslikavati: pri preslikavi so se fotografije pokvarile / preslikava iz ene množice v drugo

SSKJ²

preslikávanje -a s (ȃ)
glagolnik od preslikavati: preslikavanje sobe / preslikavanja so precej spremenila prvotno lepoto slike / zaradi pogostega preslikavanja so postali poltoni in sence neizraziti

SSKJ²

preslikávati -am nedov. (ȃ)
1. na novo poslikavati, pleskati, navadno drugače: preslikavati sobo
// um. čez obstoječo barvno plast nanašati novo barvo: preslikavati oljne slike
2. delati sliko slike, fotografije: preslikavati pokrajino s fotografije
3. mat. delati sliko originala, na kateri si elementi originala in elementi slike ustrezajo po istem pravilu: preslikavati iz ene množice v drugo

SSKJ²

preslikováti -újem nedov. (á ȗ)
preslikavati: preslikovati sobo / slike je umetnik vedno znova preslikoval in spreminjal

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

preslíniti -im dov. (í ȋ)
prepojiti s slino: dobro prežvečiti in presliniti hrano

SSKJ²

preslíšati -im dov. (í ȋ)
1. s sluhom ne dojeti: zgodilo se je, da je preslišal njegovo klicanje; preslišati vprašanje; naredil se je, kot da bi te besede preslišal / preslišati budilko / zdelo se mi je, da me je preslišal
2. ekspr. zavestno sprejeti kako izjavo, navadno neprijetno, brez odziva: pojasnilo ga ni zadovoljilo, zato ga je preslišal; naslednje vprašanje je kar preslišal; preslišati žalitev
3. ekspr. postati deležen razmeroma veliko neprijetnih trditev, besed: veliko ostrih besed, očitkov je moral preslišati na ta račun; od svojih tovarišev je moral marsikaj preslišati

SSKJ²

preslojevánje -a s (ȃ)
prehajanje iz enega (družbenega) sloja v drugega: preslojevanje prebivalstva / poklicno preslojevanje

SSKJ²

preslonéti -ím dov. (ẹ́ í)
sloneč prebiti, preživeti: popoldan je preslonela na oknu / ekspr. vse večere je preslonel pri meni prebil, preživel
● ekspr. koliko ur sem preslonel nad knjigo bral, študiral

SSKJ²

preslúh -a m (ȗ)
elektr. motnja na telekomunikacijskih vodih in napravah, ko se signali, ki normalno potekajo po enem vodu, zaznavajo tudi na drugem, vzporednem vodu: odpraviti presluh

SSKJ²

preslužíti in preslúžiti -im dov. (ī ú)
služeč prebiti, preživeti: več let je preslužil pri bogatem kmetu

SSKJ²

présmec -a [presməc] m (ẹ̑)
1. nar. vzhodno, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: presmeci, okrašeni s trakovi
2. nar. kruh, kolač, pečen zlasti za veliko noč: speči presmec

SSKJ²

presmejáti se -smêjem se tudi -ím se stil. -smêjam se dov., presmêj se in presmèj se presmêjte se stil. presmêjaj se presmejájte se; presmejál se stil. presmêjal se presmejála se (á é, í, é)
ekspr. v smejanju doseči veliko, preveliko mero: koliko smo se včeraj presmejali

SSKJ²

presméšen -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
1. preveč smešen: prizor je postal presmešen; prestara in presmešna obleka / presmešen je, da bi ga jemali resno
2. ekspr. zelo smešen: nastopili so presmešni klovni; zapeti presmešno pesem

presméšno

prisl.:

presmešno poskakovati po eni nogi

/ v povedni rabi vse to je presmešno

SSKJ²

presmolíti -ím dov., presmólil (ī í)
prepojiti, premazati s smolo: presmoliti čoln

SSKJ²

presmrčáti -ím dov. (á í)
smrčeč prebiti, preživeti: na stolu je presmrčal noč / ekspr. teh nekaj ur bom kar presmrčal prespal

SSKJ²

presmŕkav -a -o prid. (ŕ)
slabš. premlad, premalo izkušen: ne boš me prevaral, si še presmrkav

SSKJ²

presmúčati -am dov. (ȗ)
s smučanjem opraviti kako pot: smučar je presmučal tekmovalno progo brez padca; ta teren sta že večkrat presmučala

SSKJ²

presmúkati se -am se tudi -smúčem se dov. (ú)
ekspr. neslišno in neopazno priti skozi kaj: presmukal se je skozi prehod / grizoč cigaro se je presmukal skozi vrata
● ekspr. komaj se je presmukal skozi množico prerinil

SSKJ²

presnavljálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na presnavljanje: presnavljalne motnje / presnavljalni proces

SSKJ²

presnávljanje -a s (á)
1. glagolnik od presnavljati: presnavljanje hranilnih snovi / družbeno presnavljanje; presnavljanje kulturnega življenja
2. biol. biokemični procesi, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: uravnavati presnavljanje; nenormalno presnavljanje; nepravilnosti v presnavljanju

SSKJ²

presnávljati -am nedov. (á)
1. biol. opravljati biokemične procese, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: rastline presnavljajo; nekatere živali hitro presnavljajo; človek ta živila težko prebavlja in presnavlja / jetra presnavljajo beljakovine, maščobe in sladkor / presnavljati sladkor v alkohol
2. knjiž. spreminjati, predrugačevati: presnavljati svet, življenje; bolečina jo je notranje presnavljala

presnavljajóč

-a -e:

presnavljajoče rastline

presnavljajoče se življenje

SSKJ²

présnec -a [presnəc] m (ẹ̑)
1. nar. vzhodno, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: narediti visok presnec
2. nar. kruh, kolač, pečen zlasti za veliko noč: odrezati kos presneca
♦ etn. kruh iz nekvašenega testa

SSKJ²

presnémati -am nedov. (ẹ̑)
rad. zapisovati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo z drugega traku, plošče: nekatere zapise je izbrisal, nekatere pa presnemal

SSKJ²

presnemávati -am nedov. (ȃ)
rad. zapisovati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo z drugega traku, plošče: presnemavati glasbo s plošč

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

presnét -a -o prid. (ẹ̑)
ekspr. ki izraža
a) nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: ali se ta presneti fant še ni vrnil / pusti to presneto reč pri miru; presneta veselica, koliko sem zapravil / kot psovka presneta neroda, kaj si spet razbil
b) občudovanje: presneto dekle, le kdaj je postalo tako čedno
// v medmetni rabi, v zvezi presneta reč, stvar izraža zaskrbljenost, nejevoljo: ti presneta reč, kako bi neki prišel tja; presneta stvar, spet se me loteva prehlad / presneta reč, teh ljudi pa tudi ni nikoli doma

presnéto

prisl.

zelo,

hudo:

presneto smo se namučili

on ti bo lahko še presneto škodoval

to so bili presneto hudi časi

presneto slabo mu gre

/ elipt. presneto je ljudi, saj bodo še dvorano podrli

v členkovni rabi

izraža

podkrepitev trditve:

presneto, saj me je sram, če na to pomislim

to so bili lepi dnevi, presneto

pretepel ga bom, presneto, da ga bom

denar sem položil na mizo, presneto da

nejevoljo, nestrpnost:

presneto, kdo bo pa imel denar, če ne on

presneto, to je pa že preveč

kaj čakaš, presneto

začudenje, navdušenje:

presneto, dosti si dobil

to je pa lepo, presneto

/ star. presneto nazaj, kdaj si tako zrasla

č)

pritrjevanje:

kako se je shladilo, ali ne? Presneto da

SSKJ²

presnétek -tka m (ẹ̑)
rad. kar je presneto: uspešni presnetki filmske glasbe; presnetki izvirnih posnetkov

SSKJ²

presnéti -snámem dov., presnêmi presnemíte; presnél; nam. presnét in presnèt (ẹ́ á)
rad. zapisati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo z drugega traku, plošče: film presneti na 35-milimetrski trak; glasbo s plošč presneti na magnetofonski trak
● nar. ko je malo zrasla, je presnela brata pri paši zamenjala; nar. komaj čaka, da bi presnel tvoje mesto prevzel; star. presneti vino z droži v drug sod pretočiti

presnét

-a -o:

presneta glasba

SSKJ²

presnína -e ž (í)
star. surova krma, zlasti korenje, krompir, repa: presnino spraviti v klet / kuhali so največ presnino

SSKJ²

presnojéd -a m (ẹ̑ ẹ̄)
kdor je samo surovo hrano rastlinskega izvora; presnojedec: v njegovi širši družini so sami presnojedi; presnojedi in frutarijanci

SSKJ²

presnojédec -dca m (ẹ̑)
kdor je samo surovo hrano rastlinskega izvora: postati presnojedec; sokovnik za presnojedce; vegetarijanec, vegan in presnojedec

SSKJ²

presnojédka -e ž (ẹ̑)
ženska, ki je samo surovo hrano rastlinskega izvora: postala je presnojedka in premagala raka; vegetarijanka, veganka in presnojedka

SSKJ²

presnojédstvo -a s (ẹ̑)
prehranjevanje samo s surovo hrano rastlinskega izvora: nekateri menijo, da presnojedstvo dolgoročno ni priporočljivo; zagovorniki presnojedstva; post in presnojedstvo

SSKJ²

présnost -i ž (ẹ́)
knjiž. svežost: predpisi o presnosti in čistosti sadja

SSKJ²

presnôva -e ž (ȏ)
biol. biokemični procesi, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: uravnavati, usmerjati presnovo; nenormalna presnova; nepravilnosti v presnovi
● knjiž. presnova društva preoblikovanje, preureditev; knjiž. presnova v gospodarstvu reforma
♦ biol., kem. presnova beljakovin; med. osnovna presnova

SSKJ²

presnováti -snújem dov., presnovál (á ú)
knjiž. preoblikovati, preurediti: presnovati pravila, predpise
● knjiž. presnoval se je v upornika postal je upornik

SSKJ²

presnôvek -vka m (ȏ)
nav. mn., biol. snov, ki nastane pri presnovi: odvajati presnovke; škodljivi presnovki; zastrupitev s presnovki / rastlinski presnovki

SSKJ²

presnôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na presnovo: presnovni produkti / imeti presnovne motnje; porušiti presnovno ravnotežje

SSKJ²

presnovíti -ím tudi presnôviti -im dov., presnôvil (ī í; ō ȏ)
1. biol. opraviti biokemične procese, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: presnoviti hrano
2. knjiž. spremeniti, predrugačiti: rad bi presnovil svet; presnoviti življenje

presnovljèn

-êna -o tudi presnôvljen -a -o:

presnovljene sestavine živil

presnovljeno delovanje društva

SSKJ²

presódek -dka m (ọ̑)
knjiž. presoja: dati pameten presodek / odloči se ravnati po lastnem presodku

SSKJ²

presóden -dna -o prid. (ọ́ ọ̄) star.
1. razsoden: presoden človek; biti izredno presoden
2. kritičen1: premeril jo je s presodnim pogledom

presódno

prisl.:

presodno ocenjevati, pogledati kaj

SSKJ²

presodíti in presóditi -im dov., presójen (ī ọ́)
1. s podrobno raziskavo podatkov, dejstev priti do kake ugotovitve: sodniki so presodili, da je oškodoval podjetje; trezno moram presoditi, kaj naj ukrenem
// s podrobno raziskavo podatkov, dejstev spoznati resnično vrednost česa: presoditi dogodek, položaj; presoditi dokaze / knjiž. presoditi pravilnost listine
// ugotoviti: ozrl se je v nebo, da bi presodil čas; po glasu sem presodil, da je on
2. knjiž. oceniti: profesorja je presodil za dobrega človeka; presoditi koga na oko / slabo je presodil oddaljenost predmeta

SSKJ²

presódnost -i ž (ọ́)
star. razsodnost: njegova presodnost je bila v tistem času zmanjšana

SSKJ²

presója -e ž (ọ̑)
1. glagolnik od presoditi: to prepuščam njemu v presojo; čustvo je zmagalo nad trezno presojo; ni bil več sposoben mirne presoje / narediti kaj po lastni presoji / presoja dokazov, položaja
2. knjiž. ocenitev: nepristranska presoja; presoja literarnega dela; presoja otrokovega zdravstvenega stanja / slišal sem tvojo presojo
● knjiž. ni izgubil presoje razsodnosti; knjiž. gledališke presoje ocene

SSKJ²

presójanje -a s (ọ́)
1. glagolnik od presojati: pri presojanju, kaj storiti, je na nekatere stvari popolnoma pozabil / opazovanje in presojanje pojavov; napaka v presojanju položaja
2. knjiž. ocenjevanje: presojanje psov na razstavi; presojanje znanja tečajnikov; merila za presojanje česa / estetsko presojanje umetniškega dela

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

presójati -am nedov. (ọ́)
1. s podrobno raziskavo podatkov, dejstev prihajati do kake ugotovitve: sam boš moral presojati, kaj je pravilno in kaj narobe; hladno presojati kaj; zna samostojno presojati; presojal je temeljito
// s podrobno raziskavo podatkov, dejstev spoznavati resnično vrednost česa: presojati dogodke, dokaze; pravilno presojati položaj / presojati pritožbe / knjiž. presojati skladnost listine z zakoni
● znamenja, po katerih se presojajo tla ugotavljajo
2. knjiž. ocenjevati: prizanesljivo je presojal njegove besede; mladeniči so ogledovali in presojali dekleta; način presojanja živine / presojati literarna dela

presojajóč

-a -e:

presojajoče oči

prisl.: presojajoče gledati

presójan

-a -o:

presojani predmet

SSKJ²

presójen -jna -o prid. (ọ̄)
ki deloma prepušča svetlobo; prosojen: presojen papir; dolge presojne zavese / imeti presojen obraz; bolnikove presojne roke

SSKJ²

presojeválec -lca [presojevau̯ca tudi presojevalca] m (ȃ)
1. kdor presoja: vedno ostane trezen presojevalec / presojevalec našega gledališkega razvoja
2. knjiž. ocenjevalec: nepristranski presojevalec; presojevalci rokopisov pri založbah; presojevalec vin

SSKJ²

presojeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na presojanje: presojevalno obravnavanje česa / star. presojevalna komisija ocenjevalna komisija

SSKJ²

presojeválka -e [presojevau̯ka tudi presojevalka] ž (ȃ)
ženska, ki presoja: bila je dobra presojevalka značajev

SSKJ²

presojevánje -a s (ȃ)
1. presojanje: ni bil več zmožen pametnega presojevanja; odločil se je po kratkem presojevanju / presojevanje njegovih dejanj
2. knjiž. ocenjevanje: presojevanje živine na razstavi / pri presojevanju literarnih del je gledal zlasti na estetsko vrednost

SSKJ²

presojeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. presojati: sam boš moral presojevati, kaj je prav in kaj narobe / presojevati kako dejanje
2. knjiž. ocenjevati: presojevati pevce / presojevati literarna dela

presojeván

-a -o:

presojevano delo

SSKJ²

presojíti -ím dov., presójil (ī í)
pesn. presvetiti: sonce je presojilo rdeča zagrinjala

SSKJ²

presójnost -i ž (ọ̄)
prosojnost: presojnost vode / presojnost njegovih idej

SSKJ²

presolíti -ím dov., presólil (ī í)
1. prepojiti s soljo: meso je treba dobro presoliti
2. preveč osoliti: nima občutka za slanost, jedi največkrat presoli

presoljèn

-êna -o:

presoljena juha

SSKJ²

presónčiti -im dov. (ọ́ ọ̑)
narediti, da sončni žarki razmeroma močno učinkujejo na kaj: presončiti obleko, posteljnino, stanovanje; ob morju se je dobro presončil

presónčen

-a -o:

zdravo presončeno telo

SSKJ²

presopáren -rna -o prid. (á ā)
preveč soparen: presoparen dan

presopárno

prisl., v povedni rabi:

bilo je presoparno, da bi šli na sprehod

SSKJ²

presortírati -am dov. (ȋ)
1. na novo sortirati: sortirati in presortirati
2. ločiti, urediti po določenem merilu, načelu; sortirati: po obiranju so jabolka takoj presortirali; presortirati pripeljani les po debelini

SSKJ²

présoterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
med. zdravljenje, pri katerem se z zunanjim nadtlakom pospešuje krvni obtok in izvaja limfna drenaža v okončinah: opravljati presoterapijo; presoterapija za noge; aparat za presoterapijo; presoterapija in savnanje

SSKJ²

prespáti -spím dov., prespì prespíte; prespál (á í)
1. speč prebiti, preživeti: noč je mirno prespal; tretjino življenja človek prespi / fant je dogodek prespal in zjutraj ni vedel nič o njem / na vlaku je prespal vse postaje do Ljubljane / prespati dogovorjeni znak
♦ zool. nekatere živali zimo prespijo prebijejo, preživijo v stanju, podobnem spanju
// speč preiti kako časovno točko, mejo: ker se je bal prespati dogovorjeno uro, se je vso noč zbujal
// prenočiti: prespal je kar pod kozolcem; prespal je doma, nato je odšel / v kraju je lani prespalo skoraj sto tisoč turistov
2. s spanjem doseči prenehanje kakega stanja: najprej prespi svojo pijanost; ko so prespali utrujenost, so nadaljevali pot
3. ekspr. s spanjem, čakanjem časovno oddaljiti se od česa: ko je poraz, razočaranje prespal, je začel misliti bolj kritično / stvar dvakrat, trikrat prespi, preden se odločiš počakaj nekaj časa

prespáti se

s spanjem se okrepiti:

tri dni je popival, nato se je prespal in začel spet delati

jutri bo nedelja, pa se bom prespal

prespán

-a -o:

biti prespan in spočit

za njim je slabo prespana noč

SSKJ²

prespávati -am nedov. (ā)
večkrat prespati: mrzle noči je navadno prespaval na peči / medvedi zime prespavajo / videl jih je ležati v senci, kjer so prespavali najhujšo vročino so med najhujšo vročino spali

SSKJ²

presplôšen -šna -o prid. (ó)
preveč splošen: presplošna razlaga, trditev / presplošna teorija / to je presplošen odgovor premalo natančen

SSKJ²

presramôten -tna -o prid. (ó)
preveč sramoten: pogoji za vdajo so se jim zdeli presramotni

SSKJ²

presŕčen -čna -o prid. (ȓ)
star. prisrčen: njen otrok je zelo presrčen / presrčen pogovor; njegov presrčni smeh jih je razvedril / kot izraz hvaležnosti presrčna ti hvala / zajelo jih je presrčno veselje resnično, iskreno / objel je svojo presrčno mater ljubo, drago

presŕčno

prisl.:

presrčno pozdraviti, se zasmejati

presrčno se zahvaljevati

SSKJ²

presŕčkan -a -o prid. (ȓ)
ekspr. zelo ljubek: presrčkana deklica / presrčkan psiček / imajo majhno presrčkano hišico

Število zadetkov: 97669

SSKJ²	97669	97669
eSSKJ	3432	3432
Sinonimni	75252	75252
Pravopis	92617	92617
ePravopis	11167	11167
Sprotni	1508	1508
Frazeološki	4156	4156
Frazemi	3002	3002
Pregovori	1154	1154
Vezljivostni	3044	3044
Vezljivostni G	2540	2540
Vezljivostni NG	504	504
Etimološki	29879	29879
Etimološki	29405	29405
NESSJ	474	474
Zgodovinski	234028	234028
Pleteršnik	103185	103185
Prekmurski	14849	14849
Pohlin	13539	13539
Hipolit	39193	39193
Vorenc	17666	17666
Svetokriški	8461	8461
Megiser	6021	6021
Besedje16	27759	27759
eSSKJ16	3355	3355
Terminološki	69752	69752
Botanika	6868	6868
Kamnarstvo	1516	1516
Davki	1060	1060
Betonske konst.	1296	1296
Farmacija	6447	6447
Pravo	10094	10094
Avtomatika	2020	2020
Urbanizem	2173	2173
Up. umetnost	1200	1200
Tolkala	635	635
Smučanje	4052	4052
Gledališče	2967	2967
Čebelarstvo	3073	3073
Geologija	10805	10805
Gemologija	3025	3025
Geografija	8922	8922
Planinstvo	3599	3599
Narečni	39621	39621
SLA	4022	4022
Črnovrški	10183	10183
Zadrečki	3966	3966
Bovški	4065	4065
Kostelski	16791	16791
Ziljski	594	594
Arhiv	98536	98536
SSKJ	93154	93154
SNB	5382	5382

Jezikovna	3720	3720
Oddajte vprašanje
Terminološka	624	624
Oddajte vprašanje

SSKJ²	97669	97669
eSSKJ	3432	3432
Sinonimni	75252	75252
Pravopis	92617	92617
ePravopis	11167	11167
Sprotni	1508	1508
Frazeološki	4156	4156
Frazemi	3002	3002
Pregovori	1154	1154
Vezljivostni	3044	3044
Vezljivostni G	2540	2540
Vezljivostni NG	504	504
Etimološki	29879	29879
Etimološki	29405	29405
NESSJ	474	474
Zgodovinski	234028	234028
Pleteršnik	103185	103185
Prekmurski	14849	14849
Pohlin	13539	13539
Hipolit	39193	39193
Vorenc	17666	17666
Svetokriški	8461	8461
Megiser	6021	6021
Besedje16	27759	27759
eSSKJ16	3355	3355
Terminološki	69752	69752
Botanika	6868	6868
Kamnarstvo	1516	1516
Davki	1060	1060
Betonske konst.	1296	1296
Farmacija	6447	6447
Pravo	10094	10094
Avtomatika	2020	2020
Urbanizem	2173	2173
Up. umetnost	1200	1200
Tolkala	635	635
Smučanje	4052	4052
Gledališče	2967	2967
Čebelarstvo	3073	3073
Geologija	10805	10805
Gemologija	3025	3025
Geografija	8922	8922
Planinstvo	3599	3599
Narečni	39621	39621
SLA	4022	4022
Črnovrški	10183	10183
Zadrečki	3966	3966
Bovški	4065	4065
Kostelski	16791	16791
Ziljski	594	594
Arhiv	98536	98536
SSKJ	93154	93154
SNB	5382	5382

Jezikovna	3720	3720
Oddajte vprašanje
Terminološka	624	624
Oddajte vprašanje

SSKJ²	97669	97669
eSSKJ	3432	3432
Sinonimni	75252	75252
Pravopis	92617	92617
ePravopis	11167	11167
Sprotni	1508	1508
Frazeološki	4156	4156
Frazemi	3002	3002
Pregovori	1154	1154
Vezljivostni	3044	3044
Vezljivostni G	2540	2540
Vezljivostni NG	504	504
Etimološki	29879	29879
Etimološki	29405	29405
NESSJ	474	474
Zgodovinski	234028	234028
Pleteršnik	103185	103185
Prekmurski	14849	14849
Pohlin	13539	13539
Hipolit	39193	39193
Vorenc	17666	17666
Svetokriški	8461	8461
Megiser	6021	6021
Besedje16	27759	27759
eSSKJ16	3355	3355
Terminološki	69752	69752
Botanika	6868	6868
Kamnarstvo	1516	1516
Davki	1060	1060
Betonske konst.	1296	1296
Farmacija	6447	6447
Pravo	10094	10094
Avtomatika	2020	2020
Urbanizem	2173	2173
Up. umetnost	1200	1200
Tolkala	635	635
Smučanje	4052	4052
Gledališče	2967	2967
Čebelarstvo	3073	3073
Geologija	10805	10805
Gemologija	3025	3025
Geografija	8922	8922
Planinstvo	3599	3599
Narečni	39621	39621
SLA	4022	4022
Črnovrški	10183	10183
Zadrečki	3966	3966
Bovški	4065	4065
Kostelski	16791	16791
Ziljski	594	594
Arhiv	98536	98536
SSKJ	93154	93154
SNB	5382	5382

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja